Sodna izvršba v Sloveniji v I. 1918—1925. 235 Sodna izvršba v Sloveniji v letih 1918 - 1925. Dr. Milan Škerlj. I. Uvod. V članku »Nekaj sodne statistike«' sem nakratko obdelal tudi številke o izvršbi, ki so jih nudili poslovni izkazi sodišč v Sloveniji za 1. 1918—1921. Omenil sem, da je število sodnih eksekucij koncem vojne silno padlo napram 1. 1912, za katero je na razpolago zadnja znanstveno obdelana sodna statistika, da od 1. 1918 zopet raste, da pa vendar številke dokaj jasno kažejo razdolžitev nepremičnin in da do konca 1. 1921 za ta del še ni bilo opaziti preokreta v predvojno stanje, zlasti je le redko prišlo do dražbe, pa tudi do prodaje premičnin. Za sodišča pa izvršba do kraja 1. 1921 niti zdaleka ni pomenila onega bremena, kakor pred vojno. Sj^lošni glas o obči gospodarski krizi me je napotil, da sem preiskal. kako se naše povojno gospodarsiko življenje odraža v sodni statistiki o izvršbi, privzel pa sem še števnice, ki jih naša sodišča napravljajo o dražbah nepremičnin in prodajah premičnin.- Da je bilo mogoče primerjanje z 1. 1912, sem moral glede načina razporeditve številk slediti tabelam v publikaciji bivše avstrijske statistične centralne komisije »Osterr. Jusitizstatistik, ' Slov. Pravnili 1932, str. 173 si. * Prehitel me je deloma dr. Al. Trstenjak s člankom »Zadolževanje na kmetih v Sloveniji«, v »iSocialni (Misli«, 1. 1926, str. Il59. Samo deloma, kakor kaže naslov sam. Ni se oziral na splošno sitanje izvršb, niti ne, pač ker mu ni bil na razpolago materija!, na značilna razmerja med številom izvršbenih predlogov, številom dražbeniih oklicev in številom izvršenih ali brezuspešnih 'dražb, slednjič ne na razmerje med cenilno vrednostjo in doseženim najvišjim ponudkom niti ne na velikost prodanih posestev. Za tako preiskavanje potrebni materijal mi ie dalo na razpolago predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, za kar se najtopleje zahvaljujem. — One statistike pa, ki bi dala najboljšo podstavo za razpravo o zadolžitvi nepremifčnm, žal nimamo, ker se je po prevratu iz raznih, tedaj tehtnih, razlogov opustila zemljiškoknjižna statistika. Ali bt se sedaj ne dala zopet uvesti, za nazaj vsaj v najvažnejših smereh? 16* 236 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 19il8—1925. ein Handbuch fiir die Justizverwaltung. 1912.« Popolnoma .se jim nisem prilagodil, dodajal sem in izpušča!. Skupine so mi okrožja zbornih sodišč prve stopnje (»Ljubljana«, »Novomesto«, »Celje«, »Maribor«), dalje »Kranjsko« (za prvi dve okrožji), »Štajersko« (za drugi dve), »Slovenija« (za vse štiri); »Ljub.« pomeni sodni okraj ljubljanski »Marib.« mariborski koit najbolj mestna sodna okraja, »Prekmurje« sodna okraja Murska Sobota in Dolenja Lendava. Kjer po 1. 1919 Prekmurje ni zapop'adeno v »Mariboru«, je to povedano.^ II. Poslovni izkaizi. A. Število izvršb sploh. Skupno število novih izvršbenih predlogov (prirastka) je bilo v letih 1912, 1918—1925 po gori navedenih skupinah^: Ljubljana 13.404 (472), 1784(63), 2529 (87), 3360(115), 4301 (147), 4849 (166), 6688 (229), 9161 (314), 13.863 (441). Novomesto 8464 (465), 1307 (72), 1662 (95), 1995 (114), 2177 (124), 2356(135), 3469 (198), 4656 (266), 6748 (385). Kranjsko 21.868(469), 3091 (66), 4191 (90), 5355 (115), 6478 (139), 7205 (154), 10.157 (217), 13.817 (297). 19.611 (420). Celje 9791 (413), 2301 (97), 2754 (117), 3637(155), 4053 (172), 4436 (189), 6430 (274), 8457 (360), _ 11.802 (502). ' Prebivalstvo sem računil za 1. 1912, 1918.—1920. po štetju iz 1. 1910., nadalje po štetju iz 1. 1921. Izpremembe na. naiši severni Ln zapadni meji (Logatec, Pliberk-Prevalje, Apaška Kotlina, Prekmurje) sem upošteval tako pri številu prebivalstva kakor pri številu izvršb kolikor mogoče; nekaj napak se za ta del ne da odpraviti, vendar so neznatne, deloma absolutno, deloma, ker se med seboj pobotavajo. — Številke o izvršbah se deloma razlikujejo od onih, -ki sem jih objavil 1. 1922., upošteval sem sedaj tudi iPrekmuirje, včasih gre pač za neznatne računske napake, kakor so pri več tisoč računski'h operacijah neizogibne. — Mnogobrojnih tabel zaradi predragega tiska ni moči objaviti; tudi absolutnim številkam sem se večinoma ognil, kjer gre samo za strukturo izvršbe, ker se ta mnogo ."liolje odraža v odstotnih številkah. * Številke v oklepajih pomenijo število izvršb, računjeno na 10.000-prebivalcev, t. j. gostoto izvršb. Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918^1925. 237 ^ s Pliberkom. Maribor^ 10.928 (425), 2354 (91), 2970 (117), 4601 (129), 6202 (171), 7354(207), 9523(267), 11.897 (334), 16.816 (472). Štajersko 20.719 (419), 4655(94), 5724 (117), 8238(139), 10.255 (172), 11.790 (199), 15.953 (270),20.354 (344), 28.618 (484). Slovenija 42.587 (444), 7746 (81), 9915(104), 13.693 (130), 16.733 (158), 18.995 (180), 26.110(247), 34.171 (323), 48.229 (456). Ljub. 5668 (609), 876 (94), 1197 (114), 1389(132), 1831 (174), 2484(237), 3429 (327), 4340 (413), 6032 (574). Marib. 4004 (471), 948(112), 1204(138), 1588 (183), 2401 (276), 2813 (323), 3696 (425), 4528 (520), 6457(742). Prekmurje, od 1. 1920 dalje 548 (60), 632 (69), 912 (99), 1136 (124), 1341 (150), 1689 (184). V 1. 1918. je izvršba v celi Sloveniji padla na 18'6% napram 1. 1912., mnogo bolj na Kranjskem nego na Štajerskem (14'1% in 23'6%), najbolj v ljubljanskem okrožju (13'2%), najbližje bojišču. Od 1. 1919. raste povsod, vendar ne enakomerno. 25% predvojnega stanja je dosegla na Štajerskem že 1. 1919., v ljubljanskem okrožju 1. 1920., v novomeškem 1. 1921.;, 50% v mariborskem okrožju I. 1921., v celjskem in ljubljanskem 1. 1923., v novomeškem 1. 1924. Predvojno stanje izvršb je preseglo mariborsko okrožje 1. 1924. s 108%, — 1. 1925': 1527% —, celjsko 1. 1925. s 1197%, kranjski okrožji še ne, vendar je ljubljansko s 96% že prav blizu, manj novomeško z 797%. Toda okraja Ljubljana in Novomesto za-se sta 100% že prekoračila, okraj Maribor ima že 161"3%, okraj Laško celo 163'6%. Razlike napram porastu v celi Sloveniji (1919: 23-8%, 1920: 32-9%, 1921: 40-2%, 1922: 45-6%, 1923: 628%, 1924: 822%, 1925: 116% napram 1912 = 100%) so torej prav znatne. Katastrofalen je v celi Sloveniji porast iz 1. 1924 v 1. 1925. 238 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. IMS—1925. Slovenija je bila pod avstrijskim povprečnim številom. Ne bilo bi pa piravilno izvajati sklepe samo iz absolutnih številk, kajti število prebivalcev se je v Sloveniji od 1. 1912 izpremenilo, padlo je nekoliko v celjskem in novomeškem okrožju, zrastlo v ljubljanskem (mesto Ljubljana) in zlasti v mariborskem (mesto Maribor, mejne korekture, pred vsem pa Prekmiurje). Pravilnejše stanje se pokaže, če primerjamo gostoto izvršb. L. 1912. je prišlo na 10.000 prebivalcev v ljubljanskem okrožju 472, v novomeškem 465, v celjskem 413, v mariborskem 425, v celi Sloveniji 444 novih izvršbenih pired-logov." L. 1925L v celi Sloveniji 456, po okrožjih: Ljubljana 441, Novo mesto 385 — najugodnejše —, Celje 502, Maribor 472. Ce pa odštejemo Prekmurje, ima Maribor gostoto 573, kajti Prekmurje ima samo 184. Preveč se za gospodarski položaj tudi iz teh številk najbrže ne sme sklepati. Menim, da bi se motil, kdor bi trdil, da je gospodarski položaj v Prek-murju ali na Dolenjskem ugodnejši nego v ljubljan. okrožju. V ljubljanskem in mariborskem okrožju znatno uplivata mesnina sodna okraja Ljubljana in Maribor s svojo izredno gostoto 574 in 742, treba pa upoštevati tudi čud dolžnikov in upnikov, dostopnost sodišč, v poedinih letih tudi posebne neprilike i. t. d., kar se vse naravnost ne vidi iz poslovnih izkazov. Ena korektura pa je mogoča in potrebna baš na temelju izkazov samih. Po prevratu je namreč nerazmerno poskočilo število takozvanih uradnih izvršb, t. j. izvršb za izterjavo glob in pristojbin, po predlogu poganjajočega uradnika. Te izvršbe so znašale 1. 1912. samo 12'8% celega prirastka. Kranjsko 14'1%, štajersko 11%, Novomesto 14'5, Maribor 10 7, okraj Maribor celo samo 6"9%. Leta 1918. so bile, v istem redu, številke 237. 26, 22-3, 22-6, 24-2, 237; med seboj precej enake, pa mnogo višje. To pomeni, da število uradnih izvršb ni tako zelo padio, kakor število zasebnih. Za 1. 1923. pa imamo sledeče razmerje: Ljubljana 43"2, Novomesto 35'1, Kranjsko 40'5, Celje 33, Maribor 302 (Prekmurje 34-5), Štajersko 31-3, Slovenija 34'9: povprek ena tretjina izvršb je bila uradnih. Absolutne številke za 1. 1912., 1918., 1921. in 1925. so bile 5455, 1799. Sodna izvršba v Sloveniji v I. 191S—1925. 239 ' V poedinih letih je razmerje med številoma uradnih in zasebnih izvršb po okrožjih dokaj različno, poleg upliva čudi naroda se tu pojavlja brezdvoma tudi različna praksa (strogost) sodišč pri uradnih izvršbah. Ta razlog za razlike se da s primernimi navodili višjih oblastev več ali manj eliminirati in res kaižejo številke zadnjih let neko zbliževanje. Ali se je tudi prebivalstvo morda že navadilo smatrati kazenske stroške za pravi dolg, ki ga treba plačati kakor vsak drugi? 5837, 14604 in zaradi svoje višine gotovo niso brez pomena za gospodarski položaj, dasi ne značijo toliko kolikor porast »zasebnih« izvršb, narnreč cesto manj nezmožnost za plačilo, nego pozabljivost, nemarnost, nevoltjnost; zadnje bo brez dvoma veljalo za kazenske stroške, ki se po prevratu, zlasti pa zadnja leta, izterjujejo mnoigo strožje nego pred prevratom. Značilno pa je, da od 1. 1922. naprej razmerje med številom vseh izvršb in številom uradnih zopet pada, tako da je bilo 1. 1925. sledeče: Ljubljana 31"8, Novomesto 32'6, Celje 29'1, Maribor 29, Slovenija 303. Število zasebnih izvršb raste hitreje od števila uradnih, ipak je, brez Prekmurja, število vseh izvršb sicer porastlo za 3683, število zasebnih pa je bilo 1. 1925. še vedno za 4669 manjše nego 1. 1912.' Iz vsega tega sklepam, da samo število izvršb ni tako vznemirljivo, kakor se vidi na prvi pogled. Dokaj bolj vznemirljivo je dejstvo, da tudi število zasebnih izvršb raste stalno, zadnja leta vedno huje, vsekakor izven vsega razmerja s porastom stanovništva. B. Poedini načini izvršbe. Po predmetu izvršbe bi morali poedini načini izvršbe razne sloje prebivalstva zadevati različno. Izvršbe na nepremičnine npr. bi pričakovali pri nas razmeroma več v poljedelskih nego v bolj mestnih okrajih, izvršbe za izpraznitev rabokupnih predmetov več v mestnih okrajih, izvršba na. denarne terjatve bi bila značilna za poslovne kroge. Izvršba na telesne stvari je brez dvoma najbolj splošna, vendar bi je pričakovali razmeroma manj v kraljih, ki imajo razmeroma več stanovnikov — lastnikov nepremičnin. Zato velja preiskati še kretanje v številu raznih načinov izvršbe. To moremo na podstavi poslovnih izkazov v dveh med seboj popolnjujočih se smereh, 1. po medsebojnem 240 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918^1925. Kranjsko 57 : S — 0-4 : 74-1 : 9-1 : 9-0-1 : 51-4 : 7-5 : 17-1 1-5 1-4 1-4 * Vsota števil različnih načinov izvršbe je redno višja nego vsota prirastka v dotičnem razdobju, ker isti predlog za izvršbo neredko vsebuje več načinov izvršbe. Za celo Slovenijo n. pr. je bil prirastek 1. 1925: 48.229, število po načinih izvršbe pa 50.729. ' Števila so za vsakega teh štirih načinov nizka — še najvišje številke ima četrta skupina —, zato sem jih spojil. razmerju števil poedinih načinov izvršbe* v istem letu, 2. po porastu števil istega načina izvršbe v razdobju 1918.—1925. 1. Razlikujem sledeče načine izvršbe: a) prisilna osnova zastavne pravice, b) prisilna dražba, c) prisilna uprava nepremičnin, č) na telesne stvari, d) na denarne terjatve, e) »ostale vrste«, namreč na izročitev ali dajatev telesnih stvari, na druge imovinske pravice in sicer s prisilno upravo in po drugih izvršilnih sredstvih, v dosego dejanj in opustitev,' f) za izpraznitev rabokupnih predmetov. Razmerne številke so bile po redu a)—f) 1. 1912. te: Ljubljana 12-— : 4-5 : 06 : 681 : 11-4 : 2-9 : 05 Novo mesto 16-1 : llS : O-o : 61-3 : 8-4 : 2-2 : G"! Kranjsko 13-6 : 7-2 : 06 : 65-4 : 103 : 2-6 : 0-3 Celje 14-— : 6-1 : 06 : 67-4 : 10-3 : LS : 0-3 Maribor 9 6 : 3-5 : 0-6 : 72-5 : 125 : 0-8 : 05 Štajersko 11-7 : 47 : 0-6 : 70-1 : 11-5 : 1- : 0-4 Slovenija 12-6 : 6- : 06 : 677 : 10-9 : L9 : 0-3 Ljub. 7-9 : 3 1 : 07 : 70- : 14-8 : 2-6 : 09 Marib. 6-4 : 2-2 : 07 : 72-4 : 16-6 : 07 : L— Številke dokaj dobro potrjujejo domnevo, kako bodo razdeljeni razni načini izvršbe. Pretežno agrarna okrožja imajo največje številke pri izvršbi na nepremičnine, bolj poslovna mestna okrožja večje številke pri izvršbi na denarne terjatve in pri izpraznitvi rabokupnih predmetov. Prisilna uprava igra majhno ulogo. Na Kranjskem prevladuje imobilarna izvršba, posebno v novomeškem okrožju, kjer je bila nepremičnina cesto edini imovinski predmet, na katerega je vredno seči z izvršbo. V 1. 1918. so bile številke te: Ljubljana 4-- : 1-9 Novo mesto S — : 4*5 0-3 : 68 7 : 8-5 : 12-4 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918—1925. ?4l Celje Maribor Štajersko Slovenija Ljub. Marib. 5-— 4-3 4-7 5-1 2i 2-5 2'6 2-— 2-3 2-5 1-1 1 6 09 0-2 05 0-4 0-7 0-4 77-2 77-1 77-1 73-9 76-7 74-7 6-7 10-5 8-7 8-6 10'3 14-— 5-7 3-7 4-7 7-7 7-4 31 1-9 2-2 2-— 1-8 1-7 3'8 Struktura se med poedinimi okrožji skoro ni izpreme-nila, Krartjsko še prevladuje z izvršbo na nepremičnine, Štajersko z izvršbo na premičnine. Tem večje so izpremembe med posameznimi načini izvršbe. Izvršba na nepremičnine je padla v skupini a) na polovico, v skupini b) pod polovico, v skupini č) je znatno poskočila, v skupini d) neznatno padla, početvorila se je razmerno v skupini e), še bolj se je dvignila v skupini /). To se pravi, da je vsled vojne in njenih posledic padla pred vsem izvršba zaradi denarnih terjatev. V 1. 1919. in 1920. je bila slika za celo Slovenijo sledeča: 1919 = 6-4 : 2-6 : 0 2 : 73-8 : 10- : 5-4 : 1-6 1920 = 6-6 : 1-6 : 0-2 : 71 9 : 13-4 : 4*5 : 1-8 Skupini a) in d) sta porasdi. skupini b) c) č) e) so padle: L. 1921. in 1922. pomenita najugodnejše relativno stanje za imobilarno izvršbo. V celi Sloveniji 1. 1921: 4"9 : 1"4 : 0'2 : 78-4 : 4 : 10-— 3-4 : 1-7. Leta 1922. pa: Ljubljana 3-8 : !•— 0-2 : 74-5 : 15-8 : 3-— 1-7 Novo meslo 6-1 : 2-4 — : 75-3 : 8-7 : 6-7 0-8 Kranjsko 4-5 : L4 0-1 : 74-9 : 13-5 : 4-2 1-4 Celje 5-9 : 1-8 0-3 : 75-5 : 12-3 : 3-4 08 Maribor 3-8 : 1-1 0'2 : 80-2 : 10-6 : 2-7 1-4 Štajersko 4-6 : 1-3 0-2 : 78-6 : 11-2 : 2-9 1-2 Slovenija 4-6 : 1-4 . 0-2 : 77- : 12-1 : 3-4 : 1-3 Ljub. 1-6 : 1-— 0-3 : 73-9 : 19-2 : 2-1 : 1-9 Marib. 1-9 : 05 01 : 76-4 : 16-6 : 2-2 : 2-3 Prekmurje 4-5 : 1:7 0-2 : 86-8 : 1-9 : 4-3 : 0-6 Štajersko v imobilarni izvršbi ne zaostaja več za Kranjskim, daleko prednjači novomeško okrožje, najugodnejše je ljubljansko. Jasno se vidi, da j^ izvršba na nepremičnine značilna za poljedelske, na denarne terjatve in za izpraznitev rabokupnih predmetov za mestne okraje, prim. okraja Ljub- 242 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918—1925. 1 Ijano in Maribor z Novimmestom in PreJcmurjem. — Skupina e) je silno padla — tudi absolutno —, skupina f) znatno po-rastla. Od 1. 1922. dalje gre imobilarna izvršba na gorje. Za celo Slovenijo 1. 1923 = 6-9 -. 1'9 : 02 : 76-9 : 10-3 : 2.8 : 1-— 1. 1924 = 7-5 : 2-9 : 0-3 : 77-6 : 8-9 : 2-— : 0 8 Razmerno pada izvršba v skupinah d), e), f), sklupina č) se ne izpreminja znatno. Slednjič imamo za 1. 1925 sledeča razmerja: Ljubljana 7-1 : 2-6 : 0-3 : 75-8 : 11-6 : 18 : 08 Novo mesto 11'2 : 5'6 : 07 : 72-4 : 7-1 : 27 : 0-3 Kranjsko 85:3-6 : 0-5 : 74 6 : lO'— : 22 : 0-6 Celje 11-3 : 3-4 : 0-6 : 755 : 7-8 : 0'9 : 0-5 Maribor 92 : 3-— : 0-5 : 75-9 : 9'4 : 1-5 : 0-5 Štajersko lO-l : 3'2 : 05 : 757 : 87 : 1-3 : 0 5 Slovenija 9-5 : 3-4 : 05 : 75-3 : 9-2 : LG : 0-5 Ljub. 3-5 : 2-5 : 0-4 : 75-9 : 14-— : 24 : 1-3 Marib. 6-5 : 2-6 : 0-4 : 76-4 : 12-1 : M : 0-9 Prekmurje 10 3 : 3-3 : 04 : 77-2 : 37 : 4-9 : 0'2 Dasi je celotno število izvršb že prekoračilo Število izvršb v 1. 1912, vendar še nikakor ni doseženo predvojno razmerje med posameznimi načini izvršbe. Izvršba na telesne stvari je še povsod višja, izvršba skupine a) vobče še nižja, toda znatno nižja samo še na Kranjskem, kjer okraj Ljubljana predvojnega razmerja ni dosegel niti do polovice, dočim je okraj Maribor že prekoračil to razmerje. Vobče pa napreduje izjednačevanje. Porast sam pač pomeni, da se čuti vedno več upnikov ogroženih in da iščejo varnosti s prisilno osnovo zastavne pravice; zneskov, za katere gre, poslovni izkazi žal ne povedo, videU bi se iz zemljiškoknjižne statistike. — Ugodnejše je zaenkrat še razmerje pri prisilnih dražbah, zlasti na Kranjskem, na Štajerskem se je mariborsko okrožje že zelo približalo — pač jako ugodnemu — predvojnemu stanju, okraj Maribor je je že prekoračil, Prekmurje je znatno nad povprečnim razmerjem cele Slovenije. — Prisilna uprava se bhža predvojnemu razmerju, jako pa še zaostaja v mestnih okrajih (slaba donosnost hiš?). — Izvršba na denarne terjatve ne do- Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 19il8—1925. 242 sega več predvojnega razmerja; zanimivo je, da sedaj prednjači Kranjska pred Štajersko. Poljedelska okrožja zaostajajo za bolj mestnimi. — »Ostali načini izvršbe« so se jako približali predvojnemu razmerju, Kranjsko pa ne prednjači več tako izdatno, na Štajerskem in v mariborskem okrožju se pozna upliv Prekmurja. — Skoro povsod, zlasti na Kranjskem, je razmerno več prisilnih izpraznitev rabokupnih predmetov. V dobi zaščite najemnikov se to vidi paradoksno, pa je naravno. Ko ni bilo stiske za stanovanja, se je najemnik umak^ nil sam., sedaj se umakne le sili. Vsekako uče razmerne številke, da se počasi vračamo v »normalno« stanje, da pa izvršba na nepremičnine, ki se tiče pred vsem našega poljedelca, še ni dosegla predvojnega razmerja. Toda same relativne številke ne zadostujejo, kajti jasno je, da je to razmerje lahko ugodnejše, ker absolutne številke imobilarne izvršbe še zaostajajo za predvojnimi, lahko pa tudi zato, ker so absolutne številke drugih načinov izvršbe porasle preko predvojnih, mogoče celo oboje. Treba torej premotriti še kretanje absolutnih številk. 2. Število poedinih načinov izvršbe je rastlo ali padalo tako:'" a) Prisilna osnova zastavne pravice. Razmerje napram 1. 1912 je bilo v osmih letih 1918—1925: Ljubljana 43 , 6 4, 126 , 8-1 , 11- , 234 , 28 8 , 55-— Novo mesto 76 , 10-1, 15 1 , 8-7 , 10 4 , 18 1 , 27-5 , 53'8 Kranjsko 58 , 8 1, 13 8 , 84 , 10 8 , 21 — 28 3 , 544 Celje 8 5 , 18-9, 18 6 , 22-2 , 194 , 38-2 , 503 , 968 Maribor 99 , 12 6, 207 , 25 2 , 29'3 , 706 , 90 3 , 158 — " Štajersko 9-, 16-1, 195 , 22 5 , 22 6 , 496 , 67-4 , 117 4 Slovenija 7 1 , 11 7, 16 3 , 15-— 16 1 , 338 , 458 , 827 Ljub. 41, 4 7, 6-—, 5-4. 8-9,24 2 , 31-—, 457 Marib. 9-2 , 9-2, 18-3 , 24-9 , 20-5 , 923 , 116 8 , 162 2 Dočim je cela izvršba v 1. 1918 padla na 18-6% napram 1. 1912, je število predlogov na prisilno osnovo zastavne pravice padlo v celi Sloveniji na 7-1%, na Kranjskem bolj nego na Štajerskem. V 1. 1919 in 1920 raste povsod, razmerno najhitreje v ljubljanskem okrožju, naj- '» Pri odstotnih številkah je število 1. 1912. = ICO. " Brez Prekmurja 1. 1925 = 127-8. 244 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918—1925. bolj počasi v ljubljanskem okraju. V 1. 1921 pade v celi Sloveniji, toda le zaradi Kranjskega, zlasti novomeškega okrožja, na Štajerskem poraste zaradi mariborskega okrožja. Tudi v 1. 1922 ni izraženega občega pravca, večinoma raste zmerno, v celjsikem okrožju pa pada. Čemu bi se dal pripisati ta pojav, ne vem. Mislilo bi se na inflacijo, toda ta je trajala tudi še leta 1923 in vendar vidimo v tem letu splošen silen porast, več nego podvojitev, zlasti v mariborskem okrožju in okraju. Ta porast se nadaljuje 1. 1924 in postane 1. 1925 naravnost katastrofalen, posebno zopet na Štajerskem. MariboTske številke so sicer brezdvomno znatno višje radi Prekmurja, 'toda tudi brez Prekmurja so znatno višje nego v ostalih okrožjih, kjer jiavzlic naglemu porastu zadnjih let vendar še niso dosegle predvojnih. Da ni kriv prirastek iz Prekmurja, kaže mariborski okraj najvišjo številko 162'2 %, ljubljanski ima samo 457%. Zadolžitev napreduje na Štajerskem neprimerno hitreje, kar najbolj ikažejo gostotne številke: na 10.000 prebivalcev 1. 1912 na Kranjskem 68'6, na Štajerskem 527, 1. 1925 37-3 in 517, brez Prekmurja 37-3 in 57-5. Vzroka temu pojavu ne vem, opomnil bi le, da gre tu samo za cksekutivno obremenitev, ne pa za -pogodbeno. Za ta del je morda razmerje drugačno.*^ b) Prisilna dražbn. Napram I. 1912 imamo v 1 1918 — 1925 sledeče odstolne številke: Ljubljana 5-2, 7-9 . 3-7. 55, 7-5, 15-7, 285 52--Novo mesto fi-1, 85, 6 1, 7-8, 5 9,11-7, 18-7, 38 3 Kranjsko 58, 83 , 5-2, 6-9, 64, 13-3, 22-.5, 436 Celje 97, 106 , 11-4, 8 4, 134, 231, 39-9, 64-8 Zanimivo bi bilo zvedeti toono, ali in koliko vpliva na porast imobilarne izvršbe izterjavanje davkov, doklad in drugih javnih davščin. O posrednjem vplivu seveda ne govorim, ta je jasen, pred vojno in po ¦nji. Neposrednji upliv pa se more pokazati samo pri izvršbi na nepremičnine in sicer, ker se radi davčnih zaostankov pač prav redko uvede prisilna dražba, skoro le pri prisilni osnovi zastavne pravice. Davki na Štajerskem seveda niso višji nego na Kranjskem, toda višje so, baje prav znatno, doklade, zlasti občinske in te zopet skoro gotovo v mariborskem okrožju, ki ima daleko največ prav majhnih občin. Ne bi bilo neplodno delo, ako bi veščak v davčnih in upravnih stvareh to preiskal. — Najbrže pa le najvažnejši razlog za naglo zadolževanje padajoča vrednost zemljišč, ki sili upnike, da skušajo čim prej priti v zemljiško knjigo in do Sodna izvršba v Sloveniji v I. 1918—1925. 245 ¦denarja. Ali morda pada vrednost zemljišč hitreje in bolj na Štajerskem nego na Kranjskem? To morda pokažejo stavnice, vzroka za razliko pa seveda ne. " Brez Prekmurja 1. 1925. = 115-1. » Brez Prekmurja 1. 1925. = 155-8. Maribor 127, 15-8 , 151. 177, 206, 36 4, 94-5, 129713 Štajerska 10-9, 127 , 129, 12 1, 16-2, 28-3, 61-3, 91 3 Slovenija 7 7, 10-—, 8-1, 8-9, 10-2, 19 2, 37-4, 61 0 Ljub. 5-3, 12-1 , 4 7, 7-4, 14-2, 31-6, 53-2 83-2 Marib. 16 7, 302 , 10-4, 27 1, 16 7, 54-2. 133-3, 181 2 Vzporednost z irazmernimi številkami pri prisilni osnovi zastavne pravice je na dlani. L. 1918 velik padec napram 1. 1912, 1. 1919 splošen porast, v 1. 1920—1922 nekako koleba-nje, v obče pa še prav ugodno stanje, naprej odločen progresiven porast. Slične razlike po okrožjih kakor pri prisilni osnovi zasitavne pravice, prevladovanje Štajerske, zlasti mariborskega okrožja in okraja. Gostotne številke na 10.000 prebivalcev 1. 1912: na Kranjskem 36.4 (Ljubljana 23-5, Novo mesto 56'5), na Štajerskem 21 (Celje 27, Maribor 15-5), i. 1925 na Kranjskem 15-9 (Ljubljana 11-9, Novo mesto 226), na Štajerskem 16'3 (Celje 181, Maribor 15-2, brez Prekmurja pa Štajerska 18-2, Maribor 18-2). Na Kranjskem gostota še ni dosegla polovice predvojne, novomeško okrožje pa je zopet najgorje, na Štajerskem je dosegla štiri petine, v mariboTskem okrožju je predvojno gostoto prekoračila. Razlogi niso razvidni, brez dvoma pa so enaki, kakor za razlike pri prisilni osnovi zastavne pravice. c) O prisilni upravi ni da bi govoril, ker so absolutne številke preneznatne: pred vojno v celi Sloveniji 283, 1. 1918: 27, I. 1925: 251; vsekako nagel porast. č) Izvršba na telesne stvari. Napram 1. 1912. v letih 1918--1925.: Ljubi ana 14— 20-1 , 24-4 , 36-1, 38 7 , 563 , 769, 102-8 Novo mesto 153 , 21 — 26--, 293, 33 7 , 499 , 62 4, PM Kranjsko 145 , 20-5 , 25--. 33-6, 36'9 , 54--, 71'6, 98 6 Celje 26--, 28 7 . 36 1 , 459. 51-2 , 734 , 97 9, 134-1 Maribor 23-4 , 30-1 , 45-—, 61-9, 75 7 , 959 , 1133, 175-2 Štajersko 24-6 , 29 5 , 41--, 547, 56-3 , 858 , 106-3, 146-8 Slovenija 19 6 , 25--, 33--, 44-2, 508 , 70-—, 89 1, 122 8 246 Sodna izvršba v Sloveniji v I. 1916—1925. Ljub. 16-9, 22-8 , 26-7 , 35-4, 46 8 , 698, 84-4.112 5 Marib. 24— 37-4 , 42-3 , 63-2, 75--, 100 9 , 118 5, 167 5 Torej obči progresiven porast, posebno od 1. 1924. v 1. 1925. Bolj mestna okrožja in celo mestni okraji so s tem načinom izvršbe zlasiti obremenjeni. V neprekinjenem porastu bi se dalo najti nekako potrdilo naziranja, da so bili posestniki nepremičnin nekako do 1. 1923 v ugodnejšem gmotnem položaju nego drugi sloji stanovništva. Gostota 1. 1912. na Kranjskem 332, na Štajerskem 300, po okrožjih v običajnem redu 348, 307, 298, 301, 1. 1925 = 326, 388, po okrožjih 348, 290, 419, 378. Ce odštejemo Prekmurje, ki je 1. 1925. imelo gostoto 325, dobimo za 1. 1925. na Štajerskem gositoto 432, za Maribor: 457. Tudi tu potemtakem prednjači Štajerska in v nji mariborsko okrožje. Mestna okraja sta imela 1. 1912. gostoto 460 in .365, 1. 1925. pa 458 in 598, Ljubljana neizpreme-njena, Maribor jako poslabšan. cf) Izvršba na denarne terjatve. Po istem načinu imamo: Ljubljana 10-3, 16-9 , 36-5. 32-4, 48-9, 60-5, 62 2 , 93-2 Novo mesto 13-5, 20-2 , 23 4, 22-8, 28-1. 35-2, 42-3 , 65-2 Kranjsko 11-3, 17-9 , 32 4 29-4, 42-3. 52-5, 55-9 , 84 3 Celje 14-8, 28 6 66-2, 39 6, 54-2, 60-2, 63-8 , 902 Maribor 18 4, 20-4 283, 40-7, 57-9, 66-6, 76--, 112-7 '5 Štajersko 16-9. 23 9 44-4, 40-2, 56-3, 63 9 70 9 , 103-2 Slovenija 142, 21-— 38-5, 34-9, 49 5, 58-3, 63 6 , 94 — Ljub. 16-9, 22-8 26-7, 354, 46 8, 69-8, 84-4 , 112-5 Marib. 19-8, 197 30 1, 48 8, 71-3, 76-9, 84-1 , 115 6 Na Kranjskem je tudi tu 1. 1921. število padlo. Padec v Celju na Štajerskem in v Sloveniji pa je anomalija, povzročena po izrednem porastu pri enem samem okrajnem sodišču celjskega okrožja v 1. 1920. Brez te anomalije bi številke na Štajerskem in v celi Sloveniji rastle neprestano. — Tudi tu vidimo znaten skok v 1. 1925. Štajerska je pred Kranjsko, vendar Celje ne pred Ljubljano, kar je naravno, ker se ta način izvršbe rabi največ v poslovnih krogih. — Gostota je bila 1. 1912. na Kranjskem in Štajerskem enaka = 52, po okrožjih pa 58 in 42, oziroma 46 in 58. L. 1925. po istem redu 44 in 45, po " Brez Prekmurja I. 1925. = 108-2. _ Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 19il8—1925. 247 okrožjih 53, 29 in 41, 47 (brez Prekmurja 61); Maribor je zopet najbolj obremenjen. e) Ostali načini izvršbe. Ta skupina kaže, da je vojna uplivala skoro samo na izvršbo zaradi denarnih terjatev. Podrobno primerjanje bi imelo vspričo nizkih absolutnih številk malo pomena, navedem naj le, da tudi tu sedaj glede porasta napram 1. 1918. prednjači Štajerska in da je zlasti zaostalo ljubljansko okrožje. Absolutne številke po okrožjih so bile 1. 1912.: 424, 202, 130, 93, 1. 1925. pa 242, 192, 108 in 270, zadnja brez Prekmurja 181, še vseeno dvakrat toliko kakor 1. 1912. f) Izpraznitev rabokupnih predmetov. Absolutne številke so tu v poedinih letih jako različne, npr. Maribor 56, 63, 96, 126, 114, 139, 92, 84, še večji so skoki v Celju, najmanjši v Ljubljani. Najmočnejše je bilo 1. 1921., namreč v vseh štirih okrožjih ,306 (1. 1912.: 156, 1. 1925.: 278). Posebnih pravil sodna statistika tu ne kaže, razen, seveda, da je ta način izvršbe pred vsem mesten, ljubljanski in mariborski okraj sama sta imela teh primerov 1. 1912.: 92 od 156, 1. 1925.: 143 od 306. C. Intenzivnost izvršbe. Število izvršbenih predlogov in njihova gostota sta sicer važna za rastočo ali padajočo blaginjo, pravi pomen pa dobita še le, če vzpore-dimo intenzivnost izvršbe. O ti je mogoče govoriti samo pri onih načinih izvršbe, ki im^jo razne stadije postopanja, torej zlasti ne pri skupinah a) in i). Pri skupinah c), d) e) so taki stadiji več ali manj mogooi, toda poslovni izikazi jih ne ločijo. Ostaneta torej samo skupini b) in č). 1. Izvršba na telesne stvari. Intenzivnost se tu pojavlja v razmerju med števili predlogov, izvršenih ru-bežev in izvršenih prodaj, čim več je razmerno rubežev in prodaj, tem bolj je gotovo, da dolžnik ni samo nemaren plačnik, nego da ne more plačalti. Avstrijska statistika kaže razmerja med števili: predlogov in rubežev, predlogov in prodaj, rubežev in prodaj. Drugo in tretje razmerje sta sicer med seboj v zvezi, ne pomenita pa povsem istega. Kjer rubež res učinkuje kot poostren opomin, bo število prodaj manjše nego 248 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918—1925. 51 106 ; 19-6 , 0-4 , 2-2 ; 20-3 1-6, 7-7 ; 27-9, 11-9 31-8 , 4-6 , 14-4 53 11-9 ; 21-2 , 1- 44 ; 201 1-6, 8- ; 27-8, 11-3 , 36- . -I--, 11-3 5-2 11-- ; 20-2 , 06 , 3'1 ; 203 1-6, 7-8 ; 27 8, 11 7 33-2 , 4 3 , 13 — 4-— 85 ; 28-7 , 09 , 3--: 33- 2-1, 6-3 ; 43-3, 6-- 51-8 , 31 , 5-9 37 7-3 ; 252 . 06 , 2-4 ; 30i 0 7, 2-4 ; 43-5, 4-9 41-9 , 2-9 , 6-4 3-8 7-8 ; 26-9 , 0-7 , 2-7 ; 31-2 1-2, 4-3 ; 43-4. 5-4 46-1 , 2-9. 6-4 4-5 9-4 ; 24-4 , 0-7 , 2-8 ; 271 , 1-4, 5 1 ; 37 1, 73 , 40-9 , 3-5, 8-6 tam, kjer nima tega učinka; to se pa zlaSti jasno vidi iz tretjega razmerja. Ta razmerja so bila v letili 1912, 1918, 1921, 1924 in 1925 sledeča: Ljubljana 48 4, 3-3, Novo mesto 447, 3-1, Kranjsko 47-1, 3-3, Celje 46-6, 2-6, Maribor 513, 2-1, Štajersko 49 2, 2-3, Slovenija 482, 27, L. 1912. je bilo razmerje med številoma predlogov in rubežev v celi Sloveniji prilično enako, niti navzgor niti navzdol se od povprečnega števila ne oddaljuje niti za eno desetino, vendar nekoliko prednjači Štajerska. Bolj različno je razmerje med š'teviloma predlogov in prodaj, v novomeškem okrožju za polovico večje nego v mariborskem, in slično je razmerje pri prodajali. Na manjše razmerno število med predlogi in rubeži je prišlo na Kranjskem dokaj več prodaj, na Kranjskem je bila izvršba intenzivnejša, posebno v novomeškem okrožju. V 1. 1918. je intenzivnost jako padla, samo vsak četrti predlog je povprek dovedel do rubeža, samo vsak 140. do prodaje; na Kranjskem je bilo razmerje še ugodnejše, v Ljubljani je vsak 250. predlog dospel do prodaje. Absolutno število predlogov, rubežev in prodaj v celi Sloveniji je bilo 1. 1912. = 31.093 : 14.975 : 1403, 1. 1918 pa 6082 : 1486 : 42. Že 1. 1919. se zlasti na Štajerskem razmerje precej poslabša, kar 5-e tiče števila rubežev, zato tudi v celi Sloveniji, v vseh okrožjih pa se podvoji razmerno število prodaj, razmerje 275 : 1-5 : 5'4. Leta 1920. je povsod, izvzemši Maribor, ugodnejše = 248 : 1-2 : 49. Od 1. 1921. raste intenzivnost, če računamo za celo Slovenijo, neprestano, vendar do konca I. 1925. še ne doseže povsem predvojne, ne polovica, nego samo Sodna izvršba v Sloveniji v I. ISilS—1925. 249 predlogov dovedeta do rubeža, ne vsak 22., nego vsak 29. do prodaje, ne vsak 11., nego vsak 12. rubež do prodaje. Absolutne številke pa so deloma že večje nego predvojne = 38.192' : 15.625 : 1346. Po poedinih okrožjih so razlike precejšne. Na Kranjskem se znatno manj rubi nego na Štajerskem, pa znatno ostreje prodaja; dočim na Kranjskem vsak 23. predlog in vsak 8. rubež dovede do prodaje, na Štajerskem še-le vsak 34. predlog in 16. rubež. Na Kranjskem je rubežna intenzivnost in prodajna intenzivnost napram številu predlogov manjša, prodajna intenzivnost napram številu rubežev pa večja nego pred vojiao,^ na Štajerskem je intenzivnost sploh manjša, iz-vzemši rubežno v celjskem okrožju. Izredno visoko rubežno in nizko prodajno intenzivnost ima Prekmurje, v 1. 1924. = 63-8 : 1-2 : 1-9, v 1. 1925. = 597 : 17 : 2'9. Od ix)sameznih okrajev bi omenil visoko prodajno intenzivnost — ob razmeroma nizki rubežni intenzivnosti — v ljubljanskem okraju, ki se pa pojavi šele 1. 1924 (26'3 : 4*2 : 15"8) in 1. 1925 (37-6 : 6-2 : 16-4). Vedno je bila visoka rubežna in prodajna intenzivnost v novomeškem okraju, mnogo milejša, celo podpovprečna, v mariborskem okraju.*" 2. Prisilna dražba. Poslovni izkazi navajajo a) koliko primerov je ostalo iz prejšnjega leta, b) prirastek, c) število razdelilnih sklepov, č) število ustavitev sploh, d) zaostanek, e) število izvršb, ki so se ustavile vsaj za 6 mesecev " Teoretično bi moral vsak predloK za rubež, ki se mu ugodi, dovesti do rubeža, ako bi se rubež takoj izvršil. Razlik bi torej skoro ne smelo biti, kajti zavrne se sila malo predlogov. Razlike nastajajo in so možne le zato, ker se rubež izvrši le redko kedaj brez odloga, včasih šele čez par tednov. Ta odlog daje priliko za ustavitev pred rubežem. 'Da je bil med vojno in po vojni odlog splošno daljši nego prej, je naravno; med vojno in takoj po vojni je bilo število izvežbanih izvršilnih organov manjše, mnogo bolj redki primeri rubeža so se spojevali na eni službeni poti, pač tudi radi zmanjšanja stroškov. Pozneje in do danes učinkujejo v istem smislu številne uradne izvršbe. Razlike v dolžini odloga so pri raznih sodiščih seveda neizogibne, ali pa dolžniki odlog izkoristijo, to je odvisno od njihovih gmotnih prilik in od njihove čudi, torej notranjega faktorja, ki se da bolj občutiti nego statistiški prijeti. Vsak starejši sodnik pa gotovo ve za take okraje, kjer so dolžniki manj voljni plaCati nego v drugih okrajih. Zanimivo bi bilo, ako bi se redukcije v številu izvršilnih organov pojavile v tu obdelanih razmerjih. 17 250 Sodna izvršba v Sloveniji v I. 19il8—1925. Ljubljana 787, 192, 401, 189, 104 Novo mesto 1241, 337, 617, 283, 149 Kranjsko 2028, 529, 1018, 472, 253 Celje 748, 161, 413, 174, 194 Maribor 519, 130, 287 102, 85 Štajersko 1267, 291, 700, 276, 279 Sloveni,a 3295, 820, 1718, 748, 532 " Zaradi izredne važnosti prisilne dražbe za presojo gospodarskesia položaja navajam v tem poglavju na večih mestih tudi absolutne številke. — Pri Ljubljani in Novem mestu so neke števne napake, kajti biti mora (a+b) = (c+č+d), tu pa so razlike, vendar tako neznatne, da ne motijo računa (787 : 782 in 1241 : 1037, seveda tudi v številkah za Kranjsko in Slovenijo. — zapopadeno tudi v č) — to se pravi po 151, 188 in 200 št. 3., izvrš. r. Taka ustavitev torej ne pomeni stvarne rešitve dolžnika niti zadostitve upniku, pač pa zakonit moratorij. Razmerja, ki s« značilna za intenzivnost izvršbe, se tu izražajo v sledečih proporcijah: (a + b) : 100 = c : x, (a + b) : 100 = č :x. (a + b) : I00 = d : X in č : 100 = ^ : x; tretja proporcija je manj važna, v nji se v prvi vrsti zrcali hitrost izvršbenega postopanja. Po omenjenih 6 skupinah in 4 proporcijah so veljale za 1. 1912. sledeče absolutne" in relativne številke, in sicer a +b že sešteto: — 24-4 : 51-- : 24-1; 25 9 — 27-2 : 49-7 : 22-8; 24-3 — 25-1 : 50-2 : 23-3; 249 — 21-5 : 55-2 : 23-3; 47-— — 25 — : 55-3 : 197; 295 — 22-9 : 55-3 : 21-8; 39 9 — 24-9 : 52 2 : 22-6; 31-— Absolutne številke predlogov in razdelilnih sklepov so v novomeškem okrožju hujše nego v obeh štajerskih skupaj, relativne številke pa so, razen zadnje propoccije,- dovolj vzporedne v celi Sloveniji, nekaj strožja je izvršba pač bila na Kranjskem, več dražb pa tudi znatno manj moratorijev. Razmerje med številoma predlogov in zaostankov kakor rečeno v prvi vrsti pomeni hitrost sodnega postopanja, vendar se tudi v njem zrcali intenzivnost, kajti jasno je, da bo v sicer enakih prilikah ono sodišče imelo manj zaostankov, pri katerem je več usitavitev, ker do razdelilnega sklepa postopanje mora trajati več nego tri mesece, ustavi pa se izvršba skoro vedno pred dražbenim narokom. V mestnih okrajih irtiamo sledeče številke: Ljub. 220, 62, 105, 53, 39; - 28-2 : 477 : 24-1; 37-1 Marib. 131, 44. 69, 18, 37; — 336 : 527 : 137; 536 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918—1925. 251 1921 = 308. 36, 222, 50, 20 1922 = 333, 36, 200, 97, 26 — 10-1 : 68-6 : 21-3; 207 — 11-5 : 67-9 : 206; 73-4 — 11-7 : 721 : 16-2; 9- — 10 8 : 601 : 291,• 13 — Kranjsko ima vobče precej višjo intenzivnost nego Štajersko, najvišjo ima novomeško okrožje, najnižjo mariborsko. Vendar pa opažamo, da je intenzivnosit na Kranjskem padla, na Štajerskem porastla, torej izenačenje v smislu I. 1912., toda na mnogo nižji gladini. Zaostanki so bili povprek nižji nego 1. 1912., samo v 1. 1922. so nenadoma poiskočili, ne da bi vedel vzrok. Ustavitev na najmanj šest mesecev je bilo mnoigo manj. V I. 1923. je začelo absolutno število predlogov za prisilno dražbo naenkrat silno rasti in rasJte do danes, predvojne višine pa v celi Sloveniji, kakor že omenjeno, še ni doseglo. Intenzivnost v ti dobi kažejo nastopne številke: L. 1923: Kranjsko 268, 29, 154, 85. 26; — 108 : 57-5 : 31 7; 169 Štajersko 354, 25, 214, 115, 70; - 7 - : 605 : 32 5; 327 Slovenija 622,54,368,200,96;— 87 : 592 : 32 1; 26-1 17* Jako mnogo razdelilnih sklepov in začasnih ustavitev; v Mariboru jako malo zaostankov. L. 1918. kaže sledeče številke: Ljubljana 73, 6, 51,16, 4;— 82 : 69-9 : 219 ; 74 No\o mesto 100, 27, 61, 12, 9; — 27-— : 61-— : 12-; 164 Kranjsko 173, 33, 112, 28, 13; — 19-1 : 647 : 16-2 ; 116 Celje 110, 7, 71, 32, 19; — 64 : 64-5 : 29 1 ; 26-8 Maribor 80, 6, 68, 6,16;— 7 5 : 85-- : 7-5; 23 5 Štajersko 190, 13, 139, 38, 35; — 68 : 73-2 : 20-; 25-2 Slovenija 363, 46, 251, 66, 48; — 12-6 : 69-2 : 182 ; 191 Intenzivnost je povsod razen v novomeškem okrožju silno padla, za več nego dve tretjini. Jato se je povečal odstotek ustavitev sploh, prav znatno pa se je zmanjšal odstotek »začasnih« ustavitev. Zaostanki so padli, toda jako neenakomerno. Vobče je slika mnogo ugodnejša nego pred vojno. Absolutno je bilo v celi Sloveniji mesto 820 samo 46 razdelilnih sklepov. Za poedine okraje so številke preneznatne, da bi se primerjale. Slično nizka je ostala intenzivnost v 1. 1912.—1922. Številke za celo Slovenijo so te: 1919 = 338, 34, 232, 72, 48; 1920 = 298, 34, 201, 61, 27; ?52 Sodna izvršba v Sloveniji v 1. 1918—1925. L. 1924: Kranjsko Štajersko Slovenija L. 1925: Ljubljana Novo mesto Kranjsko Celje Maribor Štajeisko Slovenija Ljub. Marib. Prekmurje 467, 55, 264, 148, 38; 764, 48, 425, 291, 143; 1231, 103, 689, 439, 181; 11-8 : 56-5 : 31-7; 14-4 6 3 : 55 6 : 38 1; 337 8-3 : 56-- : 357 ; 277 447, 443, 890, 527, 731, 1258, 3148, 210, 248, 67, 104, IcO, 90, 211, 194, 341, 89, 234, 61, 352, 150, 586, 344, 927, 39, 41, 11, 103, 12, 11, 213, 89 142, 49 355, 138 2C4, 98 318, 115 522, 213 877, 351 130, 15 134, 26 44, 2 23-3 20-3 21-8 16-9 83 11-6 16-— 18-6 45 17-9 29-2 47 6 38-4 44-4 48-2 43'6 43-2 195 41-5 16-4 : 47-5 : 32-1 : 39 8 : 38 7 : 43-5 : 41-5 : 40-8 : 61-9 : 54 -: 657 68- 232 40-— 41-9 32 7 36 3 37-9 36-6 25-2 18 2 V 1. 1923. in 1924. je intenzivnost po razdelilnih sklepih celo padla, po začasnih ustavitvah je porastla, manj je bilo končinlo lustavljenih 'izvršb; Kr'anjskc) ima ^razmerno mnogo več razdelilnih sklepov in manj začasnih ustavitev, zaostankov je na Štajerskem precej več. Rezultate i. 1925. treba presojati prav previdno. Očit je znaten porast zaostankov. Vzrok je lahko dvojen: število predlogov je najbrže precej poskočilo proti koncu leta, tako da izvršb ni bilo mogoče končati v istem letu; obenem pa ni dvoma, da je huda pomnožitev predlogov (napram 1. 1924. za 65%!) spravila sodišča v nemalo zadrego, posebno če uva-žujemo, da je bila izvršba s prisilno dražbo v prejšnjih letih precejšna redkost, tako da so mlajši sodniki imeli malo praklse. Pravi rezultat te pomnožitve se torej pokaže šele v 1. 1926., kakor se rezultat znatne pomnožitve 1. 1924 napram 1. 1923. kaže šele v 1. 1925., ko je intenzivnost povsod poskočila in v ljubljanskem okrožju skoro dosegla predvojno; sicer pa ima ravno to okrožje največ zastankov, najbrže zaradi ljubljanskega okraja. Ostala okrožja so še za predvojno intenzivnostjo, najbolj mariborsko, ki pa tudi ima precej zaostankov. V mestnih okrožjih je intenzivnost povsod znatno manjša nego pred vojno. Pričakovati je, da bodo številke za 1. 1926 posebno zanimive in značilne, kajti gospodarski položaj se v tem letu Književna porodila. 253 doslej ni poboljšal in število izvršb sploh, zlasti pa prisilnih dražb, se zdi da še nikakor ne pada, najbrže se ni niti še ustalilo.