lHedelio siiaiaiiSa uspehov in zmufš! T gotovini Posamezna številka fl din IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna Po Hrvatski in Sloveniji — Štev. 36. LJUBLJANA, 2. septembra 1951 FIZKULTURNI TEDNIK JUGOSLAVIJA: ŠVEDSKA 2:1 (1:1) ■ Naši nogometaši so pesimistom navkljub premagali moštvo olimpijskega prvaka 1948 Beograd, 2. sept. Za današnjo mednarodno tekmo Švedska : Jugoslavija se je pričakovalo,da bo to ena najboljših tekem, kar jih je bilo v zadnjem času v Beogradu, saj sta se srečala dva renomirana nasprotnika. Toda tekma tega pričakovanja ni Izpolnila. Bila je to le povprečna tekma, polna pomanjkljivosti in hib, ki daleč ni nudila tega, kar se je upravičeno lahko pričakovalo. Le proti koncu je postala nekoliko živahnejša in je občinstvo prišlo na svoj račun. Zmaga našega moštva je brez dvoma zaslužena. Naš napad je imel več priložnosti za dosego golov in je bil po večini v terenski premoči. Jugoslovani so mimo tega prekašali goste z individualno tehniko in občinstvo je bilo priča nekaj zelo lepih potez, ki so jih iz- ba. zlasti pa Beara so bili steber in opravljali tudi posle krilske vrste, v kateri je bil dober samo Boškov. Švedi se niso pokazali kot kdo ve kakšni tehniki, toda dali so zelo hitro igro, polno podjetnosti. Star-tali so na vsako žogo. V njihovem moštvu so bili najboljši branilci, ki so večkrat uspešno odstranjevali nevarnost pred svojim golom in onemogočili streljanje našemu napadu. Gostje so izkoristili začetno neurejenost našega moštva in so tako že v prvi minuti dosegli vodilni gol. Horvat in Stankovič sta hkrati tekla na levo krilo, tako da je vodja napada Ridel ostal sam. Sele po 10. minutah so se naši uredili in začeli igrati bolje. V 28. min. je Bobek nenadno streljal na gol Švedski vratar žoge ni pričakoval, in zato tudi gola ni mogel preprečiti. Tako je prišlo do izenačenja. Vse do konca prvega polčasa se rezultat ni spremenil. V 42. min. je prišel Bobek v ugoden položaj, ko je streljal iz daljave 12 m, toda žoga je šla čez prečko. Prvi polčas se je končal z rezultatom 1:1. V drugem polčasu je šla žoga od gola do gola. Napadi so se menjavali z obeh strani. V začetku so bili napadi Jugoslavije nevarnejši in je bila Jugoslavija v znatni terenski premoči, pozneje pa so Jugoslovani igrali spet dokaj neurejeno, kar so gostje poskušali izkoristiti. Mitič je večkrat izkoristil, toda bil je nesi-guren. V 20. min. drugega polčasa je pustil neizkoriščeno lepo priložnost. V 30. min. je zppet zamudil stoodstoten ugoden položaj. Zmagoviti gol za Jugoslavijo je dal Og-njanov v 29. min. drugega polčasa. Zebec mu je podal žogo na desno stran, Ognjanov pa je ostro streljal v vogal, tako da vratar Švedov te žoge ni mogel ubraniti. Pred koncem sta si obe moštvi na vso moč prizadevali, da bi spremenil' rezultat, toda brez uspeha. Tako se je končala tekma z zasluženo zma go Jugoslavije 2:1. Tekmo je sodi' lobro belgijski sodnik Berte. Gle dalcev okoli 50.000. Jugoslavija: Beara. Stankovič, Golič, Boškov, Horvat. Spajič. Ognjanov, Mitič, Bobek, Zebec. Vukas; Švedska: Bergstrom, Malmstrom. Nilson, Alund. Hjertsson. S. An-derssen, Ek, Jenssen, Ridel, Sand-berg, H. Anderssen. IZJAVE KAPETANOV IN MENA- Zerjev Zvezni kapetan Milorad Arsenijevič: nasprotnik je bil zelo močan in boljši kot smo pričakovali. Mislim, da je naše moštvo opravičilo zaupanje. Jugoslavija je imela več od igre in rezultat bi moral biti pravzaprav še večji v našo korist. Zadovoljen sem z igro naših reprezentantov in smatram, da so bila nasprotovanja o sestavi naše državne reprezentance, neopravičena. Vedeli smo za moč švedskega Mladi Boškov ni razočaraj vedli Bobek, Mitič, Beara in drugi. V začetku igre Ognjanov, Spajič in Horvat niso zadovoljili. Če bi bili igrali le količkaj boljše, bi Jugoslavija brez dvoma zmagala z večjo razliko golov. Zelo dobri pa so bili Po drugi strani napadalci, razen Ognjanova. Delali pa so to napako, da niso pogosteje streljali. Obram- Pravilne rešive 42. kola „ŠPORTNE STAVE*4 1. Jugoslavija : Švedska (polčas) X 2. Jugoslavija : Švedska (končni rezultat) 1 3. Zagreb : Kvarner 1 4. Budučnost : Velež X 5. Dinamo : Proleter O. 1 6. Proleter Z. : Željezničar 1 7. Rabotnički : Tekstilac 1 8. Rudar : Vardar 2 9. 11. Oktobar : Rabotnik 2 10. Radnički (Ohr.) : Trepča 1 11. Zmaj : Šibenik X 12. Milan : Juventus 1 PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Še ena xmaga Triglava V III. kolu prvenstva Slovenije v nogometu so bile na sporedu le štiri tekme, medtem ko bo srečanje Železničar Lj. : Korotan v sredo popoldne na stadionu Železničarja. V lestvici trenutno še vodi Kladivar, ki je igral z Muro neodločeno. Druga zaporedna zmaga Triglava, ki je tokrat zabeležil popolen uspeh na Jesenicah, dokazuje, da se Ljubljančani vidno popravljajo in da zmaga minulo nedeljo nad Nafto ni bila slučajna. Triglav se je s tem približal Železničarju iz Nove Gorice, ki imata oba enako število točk, vendar ima Triglav slabšo razliko v golih. Najzanimivejše srečanje je bilo v Dolnji Lendavi, kjer je uspelo Kri- mu, da je vodil prvi polčas že z dvema goloma razlike, po odmoru pa so domačini z boljšo igro odnesli obe točki. S tesnim rezultatom je bil uspešen tudi mariborski Železničar v tekmi z Železničarjem iz Nove Gorice. Nafta : Krim 3:2 (0:2) Dolnja Lendava, 2. sept. Danes je bila odigrana prvenstvena nogo-Nadaljev atije na 4. strani moštva in smo zato, poznavajoč naše igralce, izbrali moštvo, ki nas bo najbolje reprezentiralo. V tem smo popolnoma uspeli. Kapetan jugoslovanskega moštva Rajko Mitič: Švedi igrajo boljše kot smo pričakovali. Zadovoljen sem z igro naše reprezentance. V našem moštvu je bil najboljši Bobek. Menažer švedskega moštva C o o c k : Rezultat današnje tekme je realen. Jugoslavija je zasluženo zmagala. Švedsko moštvo je bilo uspešno le v .prvem polčasu, v celoti pa je Jugoslavija igrala boljše. V moštvu Jugoslavije so bili' zelo dobri I. Horvat, Zebec in Vukas. Najboljši mož na terenu pa je bil levi branilec Švedske Nilsson. Tek na 1500 m ni dal posebno dobrega časa. Kljub temu pa je bi la borba za prvo mesto zelov ostra. Zmagal je Ceraj (prvi), toda drugo in tretje plasirana — Ilič (desno) in Štritof (v sredini) sta mu bila huda tekmeca F.nale ekipnega državnega prvenstva v atletiki PrepričEBalna afirmacija slouensliE atletike Kladivar tretji, Odred Četrti pred hrvatskimi klubi Zaradi slabe itize povprečni rezu tati Ljubljana. 2. sept. Ljubljanski stadion se je ves teden urejal in pripravljal, da bi bili na tekmovanju doseženi kar najboljši rezultati. Atleti iz Zagreba in Beograda so prišli v Ljubljano z veliko bojaznijo, misleč, da bo tekališče tako mehko, da ne bi dalo realnih rezultatov. MetaSišča, skakališča in steza pa so bili primerno pripravljeni in utrjeni. Atletska zveza Slovenije je tekmovanje dobro pripravila in tako smo po dolgem času videli v Ljubljani prvorazredno atletiko. Številni sodniški kader je dobro opravil svojo nalogo, le nekaj malenkosti je bilo, ki bi se dale izboljšati. Prvi dan je bil napovedovalec preveč mrtev in ni bilo kontakta med njim in občinstvom. Drugi dan je občinstvo samo malo podrezalo, ko so padli klici, naj se rezultati hitreje objavljajo. Sobotno vzdušje na tekmovanju je bilo tipično prvenstveno, skoraj nervozno. Kladivar je bil močno okrnjen kajti Zupančič Igor si je pretrgal mišico na treningu in to je pomenilo za Kladivarja že vnaprej izgubo kakšnih 1000 točk. Prav tako so bili poškodovani pri Kladivarju Mljač. Hohnjec, Zagorc in Žerjal Odredu so vsi prerokovali neiz- bežno šesto mesto, kar pa je na fante vplivalo tako. da so šli v borbo za točke veliko bolj zagrizeno kot običajno. Nihče ni računal na to. da bi nudil Odred odpm hrvatskim društvom, zato je četrti mesto Odreda največje presenečenje finala atletske lige. Hrvatski atletika ni napredovala od lani dočim je Partizan dobil v Crven zvezdi tako nevarnega tekmeca, d< so izgledi teh dveh društev za pri hodnje leto skoraj enaki. Končno stanje je pokazalo, da spadajo \ zgornji dom« Partizan in Crvenr zvezda. v »spodnji dom« pa Odred in hrvatska društva. Nekje v sred je Kladivar. ki bi se z Zupančičem močno približal prvima dvema. Po zmagovitem srečanju 12:8 z Italijani so naši boksarji MED PRVIMI V EVROPI Italijani poraženi kljub temu, da so evropski prvaki. Dober boks in ostre borbe PRVA ZMAGA IZRAELSKIH Košarkarjev v Jugoslaviji Hapoel : Železničar Lj. 52 : 50 (20 : 24) Košarkarji ljubljanskega Železni. ki sQ na četrtem, mestu v liga-kei-n tekmovanju FLRJ, so to medina-°dno tekmo izgubili v zadjni minuti Jre. Po velikih uspehih na turneji po ej_giii in Franciji, kjer So vse tekme ešili v svojo korist, je prvak Izraela °segei prvo zmaga na turneji po Jugoslaviji. igra je tuja zel0 lepa, borbe. va 'n živahna, ter prepletena z lepimi °rnbinacijami. Pred koncem igre so ^stje izenačili rezultat na 50:50, v ttnjiih sekundah igre pa so dosegli še ^magoviti koš. Iz Ljubljane s0 odpoto-t, * v Maribor, nato pa bodo odšli v z e°grad, kjer bodo igrali s Crven« , ezdo jn Železničarjem. Poleg tega pa .U*o igrali še v Zadru in ob povratku 2- septembra v Ljubljani z ekipo ASK v tej igri so bil za Železničarje. JifPešni: Vozelj 17 Dvoršak 7. Feguš 1 - Stipaneič 4, Brumen 4, Vračko 1 in Rezek 2. ®aPoel: Železničar 52:46 (21:16 Maribor, 2. sept. Včeraj je bila med-?lrodna košarkarska tekma med prva-Izraela Hapoelom in mariborskim 7?Janičarjem. Zmagal je Hapoel 52:46 L2146). Med gosti ie bil najuspešneisi Pv0en, ki je dal 16 košev, pri domačih Pa Vratko z 22 koši. Beograd, 2. septembra. Po velikem atletskem srečanju Jugoslavija : Velika Britanija preteklo nedeljo, je Beograd videl včeraj spet težak mednarodni dvoboj naših športni kov. Jugoslovanski boksarji so premagali italijansko reprezentanco, ki je v Milanu osvojila evropsko prvenstvo. Da je bilo srečanje v središču pozornosti, priča tudi ogromno število, 30.000 gledalcev, ki so se zbrali na stadionu 'Partizana. Vse borbe so se odlikovale po dobri kvaliteti, razen prve, to je med evropskim prvakom Pozzalijem in našim državnim prvakom Paljičem od katere je občinstvo mnogo več pričakovalo. Sele v tretji rundi sta začela z dobrim boksom. Po točkah je zmagal Pozzali. Ko je po tej borbi stopil v ring Srdanovič v bantam kategoriji, so ga sprva gledalci burno pozdravili. Moral se je boriti z odličnim Italijanom Veluzzijem. Že v prvih sekundah je bilo videti, da je Srdanovič v odlični formi. Z močnimi udarci je izmučil Italijana, ki se je odlikoval z dobro tehniko. Sodniki so proglasili Srdanoviča za zmagovalca. Pcresnolahkn: Redli je začel z ostro borbo proti Ginnnini ju in o uprava kluba pokazala več ra-umevanja za atlete. Zanimivo je, la ni samo pri Odredu takšna situacija, da so atleti boljši kot nogometaši, ampak da je to* tudi pri rveni zvezdi. Zanimivosti tekmovanja so bile ■aslednje: prvi dan se ie pokazalo, la ima Odred najbolj • izenačeno ■kipo tekačev čez oviro in je tu losegel največ točk. V metu krede. je Miler Bogdan potrdil svojo "ormo in je drugi dan tudi v metu liska dosegel zanj primeren rezul-'at. Z resnim zimskim delom bo prišel tudi Miler mlajši drinro l°to v državno reprezentanco. V teku na 10.000 m je Četi nič premočno zmagal nad Stefanovičem. Razoča-ali so nas skakači v višino, ki so bili prav vsi nesigurni. Dimitrijevič ie zopet uporabiial zalet, pri katerem menja korak in drobi. Višina ie bila disciplina, ki je prinesla Kladivarju malo točk. veliko pa Partizanu. V teku na 1500 m niso Sili doseženi zaželeni rezultati. Ce--aj pravi, da je trenutno v negotovi "ormi, zato je diktiral tudi prepočasen tempo. V štafeti 4X100 m je Pecelj v odličnem finišu priboril mago Crveni zvezdi, vendar imata Partizan in Crvena zvezda isti čas. Dobro je vrgel kopje Miler Tanko, kier je pustil za seboj Urbiča in Miloša. Od redovi tekali na 40n m Si bili lahko malo boljši, prav tako ia 200 m. V nedeljo se je tekmovanje na-laljevalo ob najboljšem vremenu, kar je dalo tudi vsej prireditvi povsem drugačno vzdušje kot v soboto. ko je bilo vse nekako megleno. V teku čez ovire je Kopitar za 'as izgubil proti Raduloviču, dočim 'e Orehek, novi član Odreda, poskrbel za presenečenje, saj je bil desetinko sekunde hitrejši od Oli-vierija. Skoraj uro in pol se ie odvijalo napeto tekmovanje v metu kladiva, kier so vrgli štirje tekmovalci kladivo čez 50 m. kar se v Evropi malokdaj vidi. Tzgleda. da je Gubi jan ozdravel, dočim je dobil Žerjal pred tekmo injekcijo proti bolečinam, kajti pretegnil si je mikice na hrbtu Prijetno presenečenje je bil tek Hanca na 800 m. kjer ie postavil boljši čas kot Ottenhei-mer, Rožman pa še ni bil niktfar _na ter progi tako hiter kot danes. Fa-milijaren račun je bil pri Milerjevih. ker je mlajši Bogdan vrgel disk več kot Janko. drž. reprezentant. Pri metu diska označene črte za daljino niso bile točne, kar ie neugodno vplivalo na tekmovalce. V teku na 5000 m ie dosegel Mlinarič (Kladivar) odličen rezultat in bomo še mnogo slišali o njem. »Ma- Nada.ljeva.nie na 4. strani Več tovarištva, čuta odgovornosti in požrtvovalnosti Pod tem naslovom Je bil v 33. številki »Poleta« objavljen članek o kaznovanju Uroša Zupančiča, načelnika Gorske reševalne službe, zaradi malomarnega reševanja ponesrečenega Ivana Bučerja. Na članek nam je napisal član GRS Ciril Praček odgovor s podpisi Janeza Krušiča, Janeza Siloka, Slavka Koblarja in Maksa Medje. Odgovor v ceioti objavljamo, istega mnenja, kct navedeni člani GIIS, je tudi inž. Milo Karba, ki nam je pisal z Reke kot slučajni očividec nesreče. Ciril Praček nam piše: V članku »Več tovarištva, čuta odgovornosti in požrtvovalnosti« v »Poletu« j dne 12. VIII. 1951 je napisanih mnogo stvari, ki ne odgovarjajo resnici, ki, mečejo skrajno slabo luč na gorske reševalce z Jesenic. Zato je potrebno, da naša športna in planinska javnost izve ves^ postopek pri reševanju tov. Ivana Bučerja, ki je umrl na posledicah poškodb v triglavski steni. V tem članku ne gre za »pranje« Uroša Zupančiča, s katerim smo jeseniški reševalci dostikrat v hudi vojni, toda pri reševanju vedno skupni, gre enostavno za ugotovitev stanja in dejstev. Podpisani je bil navzoč ves čas reševanja, zato lahko verodostojno poda ves njegov potek. V nedeljo 24. IX 1950 zvečer smo dobili jeseniški gorski reševalci poziv za reševanje v triglavski steni. Nekako ob 12. uri zvečer smo dospeli v Vrata, takoj odgovorili na svetlobne znake iz stene in se ob 3. uri zjutraj odpravili v Steno. Nekako ob 7. uri smo bili pri ponesrečenem Bučerju. Od reševalcev seveda ne more nihče zahtevati, da ugotove 100 */o pravilno diagnozo njegovih poškodb To ne bi zmogel v danih okoliščinah niti dr. Lavrič ali katerikoli najboljši specialist. Od reševalcev se ne more nikakor zahtevati, da naj popolnoma pravilno nudijo prvo pomoč. V primeru Bučerja smo izvedli prvo pomoč po najboljši volji, ker pa med nami ni nihče doktor medicine, zato je lahko ugotovil dr. Hafner, primarij jeseniške bolnišnice, da preveza čez prsni koš ni bila popolna Reševalci lahko tudi takoj ugotovimo sledeče: V primeru, da bomo dobili ponesrečenega recimo v Špiku s težkimi možganskimi poškodbami, nam bo verjetno med potjo, ali pa v bolnišnici umrl. V steni so namreč povsem druge razmere in zapreke, kakor na ravni cesti. Plezanje je težavna zadeva, reševanje pa je v primeri s plezanjem še potencirano težavno. Gorski reševalci ne morejo sprejeti nase odgovornosti za človeško življenje v primeru, če so po svoji najboljši volji in skromnem znanju storili vse, kar zmorejo. Tudi najboljšemu kirurgu umrje marsikateri pacient na operacijski mizi, toda zato ne sme pustiti umreti stotin drugih, ki so še potrebni njegove pomoči. Vedno bomo storili vse za ponesrečenca, toda odgovornosti in očitkov od ljudi, ki ne poznajo težav reševanja, za svoje delo nismo pripravljeni sprejemati v primerih, kjer nismo nič krivi! Z B-učerjem smo prispeli po dolgih urah napornega dela v dolino in v popoldanskih urah v Aljažev dom. Ves čas reševanja se je odlično držal, in tudi sam je daial povelja med reševanjem, kljub razbitim rebrom in težjim notranjim poškodbam Reševanje bi potekalo hitreje z modernimi avstrijskimi napravami, ki jih pa še nimamo. Reševalci so dolžni spraviti ponesrečenca do točke, odkoder je možen prevzem po organih bolnišnice, v tem -primeru do Aljaževega doma. In kaj smo storili še naprej za ponesrečenca? Se preden se je reševanje pričelo, je bil poslan naprej sel z naročilom za rešilni avto, ki naj bo ob 15 uri pri Aljaževem domu. V Aljaževem domu je sel povedal prispelim reševalcem, da je avto na poti, da pride takoj, da je vse v redu. Odpravili smo se do skrajnosti utrujeni (vsi smo bili že v nedeljo na težkih plezalnih turah) iz Aljaževega doma, kjer smo se poslovili od dobro nameščenega Bučerja. pri Peričniku smo srečali reševalni avto. Šofer ni hotel peljati čez strmino v Kredi, z izgovorom, da je avto preslab. Ponudili smo se, da ga z vrvmi potegnemo čez strmino, da ga počakamo, ko se vrne in mu pomagamo čez strmi del ceste, ki ga sicer vsak dober avto zmore. Ni hotel. Odpravili smo se v Mojstrano, vprašali za voznika, ki naj bi šel po ponesrečenega. S pomočjo organov ljudske oblasti smo uspeli dobiti voznika, ki se je odpravil o polnoči v Vrata, toda ponesrečeni se ni hotel peljati z vprego, kar je razumljivo; počutil se je slabše. Zjutraj so šli ponj mojstranski reševalci in ga prinesli da avtomobila. Tako je prispel bolnik šele v torek v bolnišnico. Podpisani je vozil s kolesom še do bolnišnice na Jesenicah (ob 18. uri v ponedeljek), javil vso zadevo primariju jeseniške bolnišnice dr. Hafnerju in dr Keržanu, ki je bil slučajno navzoč in prosil, če je mogoče boljši avto na razpolago Oba sta izjavila, da drugega avtomobila ni, kakor tisti, ki je vozil do Peričnika (letos bi ta problem odpadel, ker poseduje sedaj GRS srednje dober Jeep, ki lahko premaga strme poti) Na očitek: »zakaj se niste takoj sami vrnili in ga prinesli v Mojstrano,« samo sledeče pojasnilo: bili smo do skrajnosti utrujeni, to se pravi nesposobni za vsako delo, zato srno pod vzeli vse za prevoz. Vse to bi moral vedeti anonimni člankar, potem šele bi lahko sodil. Storili smo vse po svoji vesti; kot stari planinci in alpinisti smo pripravljeni vsak moment staviti na razpolago svoje sposobnosti (ki smo jih sicer že neštetokrat stavili), zato pričakujemo le stvarno kritiko. Glede na pisanje o »grožnji« izstopa iz GRS pa sledeče pojasnilo: Po mnenju jeseniških reševalcev je bila kritika' reševanja v primeru Bučer nepravilna, zato tudi vsaka kazen neprimerna. Na svojem sestanku (pisec tega članka slučajno ni bil navzoč zaradi službe) so sklenili izstopiti iz GRS zaradi neprimerne kritike, obenem pa so sprejeli sklep, da so vsakemu ponesrečencu še vedno na razpolago kot re-ševalci-alpinisti, ne pa kot^ člani GRS. kar so že po tej nesreči neštetokrat pokazali in reševali v najtežjih prilikah. Po krivdi korespondenčne pogreške ni bil celoten sklep v dopisu označen; zapisnik je na razpolago vsakomur, ki se želi o tem prepričati. Nobenih inspiracij v tej smeri ni podal Uroš Zupančič; v kolikor vodi kdorkoli proti njemu borbo, naj ne meša vseh gorskih reševalcev v to zadevo, kajti očitki, izneseni v člankih — primer Bučer, se tičejo skrajno pomembnih stvari, kakor človeško življenje, tovarištvo itd. Pisce, ki se mešajo v to zadevo. bi želeli videti pri kateremkoli težavnem reševanju, potem bodo šele razumeli, kaj je gorsko reševanje. Poudarjam še enkrat, da namen tega članka ni rehabilitacija Zupančiča; v kolikor je v primeru Bučer sploh kaj krivde na njem, naj planinci razsodijo sami. Članek je odgovor na direkten napad na GRS, postaja Jesenice in na neresničnosti v članku. Jeseničani si ne domišljamo, da smo pri reševanju nepogrešljivi, Jugoslavija ima dovolj sposobnih alpinistov, toda nihče si ne bo pustil očitati pri nesebičnem delu odgovornosti za človeška življenja. Športna hala v Ljubljani? Iz merodajnih virov smo izvedeli, da so začeli na odgovornih mestih v Ljubljani resno misliti na graditev velike športne hale, ki bi bila primerna skoraj za vse športe. Mestni ljudski odbor v Ljubljani bo verjetno financiral polovijo gradnje, ostalo pa bo treba dobiti iz drugih virov. Vsa slovenska športna javnost bi z veseljem pozdravila dokončen sklep o graditvi. Pred kolesarsko dirko „Po Hrvat skl in Slovenili'* V DESETIH DNEH 1219 km Samo še nekaj dni nas loči od velike mednarodne kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. Ta dirka (7. do 16. septembra) bo v teh dneh največji športni dogodek v naši državi in zato bo tudi v ospredju zanimanja naše športne javnosti. Ze prejšnje dirke na isti progi so nam dokazale, da so etapne dirke zelo zanimive za gledalca, zato pa toliko bolj naporne za kolesarja-dirkača. Kakor je v drugih državah etapna kolesarska dirka vedno med največjimi športnimi senzacijami (Giro d‘Italia. Tour de France, dirka okoli Avstrije itd.), tako je tudi dirka »Po Hrvatski in "Sloveniji« za vso jugoslovansko športno javnost redka in občudovanja vredna športna zanimivost, o kateri se še po dirki mnogo razpravlja. Ce. primerjamo prejšnje dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« z letošnjo, bomo ugotovili da vodi v glavnem po istih poteh, le da so vnesene neke podrobne spremembe, kar daje še večjo pestrost celotni prireditvi. Letošnja dirka je tudi nekoliko daljša. Prejšnja leta so bile etape krajše, pa tudi proga je bilo nekoliko drugače izpeljana, kajti izkušnje so pokazale, da je lahko dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« vse bolj pestra in zanimiva, kakor pa je bila do sedaj, 1 Oglejmo si posamezne etape! Dirka se bo začela 7. septembra in to v Zagrebu, kjer je start in tudi cilj celotne dirke. Prva etapa bo dolga 184 km in bo vodila iz Zagreba preko Karlovca v Ljubljano, kjer je cilj te etape. Naslednji dan bodo morali dirkači prevoziti dokaj težko pot iz Ljubljane na Reko in to preko Postojne in Ilirske Bistrice. Dolžina proge 125 km. Tretji dan bodo dirkači nastopili v hitrostni dirki. Start bo na Reki, tekmovalci pa bodo pokazali svoje sprinterske sposobnosti do Cri-kvcnice in nazaj v Opatijo, kjer je tudi cilj. Ta etapa bo imela 90 km. 10. septembra bodo dirkači nastopili v četrti etapi ter se ob morju povzpeli do Pule, nato pa v Koper, kjer je cilj 204 km dolge poti. Naslednji dan je določen za odmor. 12, septembra bodo imeli vozači priložnost pokazati svoje sposobnosti od Kopra preko Trs-ta, Nove Gorice v Bovec kjer je cilj, kakor lani, pete etape, ki bo znašala 193 km. Kdo ne pozna velikega vzpona na Vršič? 2e lani smo mnogo pisalj o velikih naporih, ki jih morajo kolesarji premagati na etapnih dirkah, kjer pa so jim prav gotovo največje ovire vzponi večjega ali manjšega obsega. Tudi letos se bodo morali .vsi tekmovalci povzpeti na 1600m visokj Vršič in to v šesti etapi, ki bo imela start v Bovcu in cilj na Bledu. Čeprav je ta etapa najkrajša, 88 km, je nedvomno najtežja, kjer smemo pričakovati marsikatera presenečenja v skupni oceni do šeste etape. Tudi po tej težavni dirki bo dan odmora. Kolesarji se morajo odpočiti .istočasno pa si bodo inozemci ogledali lepote naše Gorenjske, predvsem pa okolico Bleda, ki je za tujca vedno mikavna. Sedma etapa veže Gorenjsko s Štajersko, Lepa betonska cesta iz Bleda, kjer je start, bo omogočila boljšim sprinterjem, da si bodo pridobili zaželeno prednost do Ljubljane in v nezmanjšani hitrosti nadaljevali pot preko trojanskega klanca v Celje in končno v Maribor ,kjer je tudi cilj sedme etape, ki je le za 3 km krajša od pete (Koper—Nova Gorica—Bovec), 190km. Tudi zadnja etapa iz Maribora v Zagreb bo za marsikaterega udeleženca lahko usodna. Lanskoletna dirka nam je pokazala, da so tu nekateri tekmo-vlaci precenjevali svoje . moči, drugi pa podcenjevali sovozače in tako doživeli neljubo presenečenje na cilju v Zagrebu. Ta etapa, ki je dolga 145 km, vodi v glavnem prav tako po lepi cesti, vendar pa se vozač, ki ne pozna posameznih odsekov, lahko prevara in v povsem napačnem trenutku ■ spremeni taktiko, kar mu lahko pokvari celotni plasma. Skupno bo ta dirka imela 1219 km. Celotna proga nam v miniaturi predstavlja progo mednarodne vrednosti, kakor na primer Tour de France, saj so vštete vse zanimivosti, težkoče in še 'druge raznovrstnosti, ki jih opažamo na drugih svetovnih etapnih dirkah, Kdo bo vozil Kolesarska zveza Hrvatske, ki organizira letošnjo mednarodno dirko »Po Hrvatski in Sloveniji« je do danes prejela že več posameznih prijav Luksemburga, Trsta in Italije. Tako so prijavile svoje udeležence "države, ki so že nastopile na naši dirki, v naslednjih dneh pa pričakuje organizator še prijave drugih tekmovalcev, kakor Anglije, Zahodne Nemčije, Francije in Belgije. Borba za prvo mesto posameznikov, kakor tudi za etapno prvenstvo bo Pad v se zanimiva in tudi od naših tekmovalcev pričakujemo, da se bodo borili od začetka do konca. Leta 1949 je bil prvi na tej etapni dirki Italijan Malabrocca, lani zopet Italijan, Fanti, o letošnjem prvaku pa ne moremo govoriti, pa če tudi bi že danes poznali imena vseh udeležencev. Jugoslavija bo nastopila s tremi ekipami, Prvo ekipo bodo sestavljali: Zorič, Kosta Todorovič, Strain, Petrovič Ročic in Sironi; drugo ekipo: Lulik, Branko Bat, Dragiša Ješič, Osreč-ki, Vidali in Mičič. Tretjo ekipo pa: Perne, Kovačina, Stepčevič, Vlajankov Skočlbušič in Bailo, Matterhorn hočejo izmaličiti Na skupščini Union Internationale des Associations d’Alpinisme na Bledu so obravnavali v posebni točki dnevnega reda ohranitev Matterhorna (Cervin), pred kakršno koli skazitvijo, kot na primer gradnja žičnice do samega vrha. V zvezi tem so poslali predstavniki 10. držav blejskega zasedanja brzojavko predsedniku italijanske vlade De Gasperi-ju, v kateri ga prosijo, da italijanska vlada zavrne projekt gradnje žičnice ali podobno, kakor je to storila švicarska Eidgenossenschaft, ker je vrh Matterhorna mejnik med obema državama. Za gradnjo žičnice obstojata dva projekta. Prvi predvideva žičnico iz Zer-rnatta na Furggrat. Ta projekt misli uresničiti neka finančna skupina s sedežem v Sionu. UIAA in njen komite, kakor tudi mesti Zermatt in Valais, še niso zavzeli dokončnega stališča. Drugi projekt pa predvideva izgradnjo žičnice na sam vrh Matterhorna, proti kateremu pa nastopata z vso odločnostjo UIAA in njen Comite de sauvegarde du Cervin. Znano je, da že več let obstoja vzpenjača, ki veže Breuil (v dolini Valtour-nanche) Splateau Rosa (Col du Theodule) s prehodom Plan Maisom, v preteklem letu pa je bila zgrajena nova veja te žičnice od Plan Maison na sam Furggrat. Te tehnične naprave ne motijo narave in niso izmaličile poznano silhueto in zunanjost Matterhorna, kakor bi ga spačila projektirana telepherique du Cervin. Pobudnik te vzpenjače je italijanski Conte Lora Totino, ki je že septembra 1950. sprožil idejo podaljšanja žičnice od Furggrata na sam vrh. Na skupščini in XI. zasedanju UIAA v Milanu je bil t> crojekt soglasno ožigosan in obsojen. Zagovorniki izgradnje te žičnice trdijo, da bo tako omogočena na samem vrhu postavitev radarske postaje, dalje radij- ske postaje, ki naj bi bila letalom kot ladjam svetilnik na morju, varno vodstvo pri preletenju Alp, kakor tudi gradnja meteorološke postaje. Prav gotovo pa bi bila žičnica senzacija za Breuil, kar bi prav gotovo privabljalo ogromno turistov. Vse te netehtne argumentacije prikrivajo dejanski in osnovni motiv, namreč izreden dobiček, kar pa ne more utemeljiti in upravičiti profanacijo Matterhorna. Po razpoložljivih podatkih obstojata dva ločena projekta izgradnje žičnice na sam vrh. Prvi predvideva nadaljevanje od Furggrata na vrh z direktnim kablom z razponom do 1200 m. Na vrhu bo potrebno vzidati postajališče v živo skalo z nekaterimi okrepčevalnicami. Drugi projekt pa predvideva čim višjo dosegljivo višino z žičnico, po južni strani s prehodom v zobato vzpenjačo na sam greben, podobno kot na Burdenstocku. Oba projekta bi okovala Matterhorn v jeklo in železo in s tem oskrunila mednarodni alpinistični simbol. V poročilu, ki ga je izdal Comite Internationale po ur la Souvegarde du Cervin, je posebej poudarjeno, da je treba izpovedati jasno vsem finančnim mogočnežem, da Matterhorn ne bo nikoli orodje merkantilizma. V tem skupnem stremljenju, ki ga podpirajo vse članice Unije, ki je bilo kot posebno tema obravnavano v angleškem parlamentu, je bil podan predlog italijanskih alpinistov, da se skupno z Italijo in Švico ustvari kondominij za ta ne samo alpinistični simbol, temveč tudi obče ljudski prirodni spomenik. V tej smeri iščejo izhoda, saj je želja prav vseh planincev in ljubiteljev narave, da bo akcija za varstvo Matterhorna obrodila uspeh. Ivo Lukane Trije z enahim številom krogov Na dosedanjih tekmovanjih za državno prvenstvo v streljanju so se slovenski strelci dobro odrezali SESEiMii strelec Franc Planinc Z rezultati, ki so jih slovenski strelci dosegli na dosedanjih tekmovanjih smo lahko zadovoljni saj so zasedli več prvih mest. Tako je naša ženska ekipa zmagala v tekmovanju z vojaško puško, pionirji so prvaki v streljanju z malokalibrsko puško, mladinci pa v streljanju z vojaško puško na drugem mestu, čeprav smo na tihem pričakovali. da bo tudi v tej disciplini zmagovali. Morda je bilo najzanimivejše tekmovanje ženskih ekip z vojaško puško. Prvi dan je streljala vsa slovenska ekipa, iz drugih republik pa so tekmovale le po štiri tekmovalke. Pričakovali so namreč prihod Markovičeve in so se vodje ekip dogovorili, da bo 21 avgusta tekmovala iz vsake ekipe po ena tekmovalka. Prva slovenska ekipa ie napravila 687 krogov, ekipa LR Srbije pa s štirimi tekmovalkami 546 krogov Tekmovala ni še Markovičeva, ki bi morala napraviti 142 krogov pa bi bila ekipa Srbije na prvem mestu. Naše strelke so že obupale, saj so vedele, da Markovičeva strelja zelo dobro in da ji 142 krogov ne bo delalo težav. Toda zgodilo se je drugače Ko je komisija pregledala njeno tarčo in naštela 135 krogov, je bila zmaga naša Na dosedanjih' tekmovanjih se je borba za prva mesta vodila le med ekipami Srbije Hrvatske in Slovenije. vendar so se med posamezniki meri prve vrnili tudi tekmovalci iz drugih republik Tako ie Dautovič Mira (BH) v streljanju z malokalibrsko puško na sedmem mestu naša tekmovalka Zi-daričeva pa šele na desetem. Pionir Angelovski Rade iz Makedonije pa se je vrndi na drugo mesto. Na dosedanjih tekmovanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Malokalibrska puška 50 m, po 20 strelov iz vsakega položaja Žene ekinno: 1. Srbiia 2444 krogov. 2 UDV 2356 'krosov 3 Slovenila I-2347. 4 Hrvatska 2337. 5 Slovenija Tl 2147, 6. Bosna in Hercegovina 1956 krogov. Posamezno: 1 Tošnič Milica (S) 504 kroge od 600 možn;h 2 Sertič Rajni. oa (H) 502. 3 Tošnič Nada (UDV) 500. Slovenke so se zvrstile takole: Zidari-čeva je s 463 krogi na desetem Kastelčeva s 479 na enajstem. Lapajne na šestnajstem Rataj na dvajsetem itd. Mladinci ekipno: 1 Hrvatska 2520 krogov, 2. Slovenija 2472. 3. Srbija 2366. 4 Bosna in Hercegovina 2020, 5 Makedonija 2004. 6 Črna Gora 1946 krogov. Posamezno: 1 Cuk Josip (H) 525. 2. Sertič Tihomir (H) 522. 3 Petrovič Liubi.ša (S) 522, 4 Sertič Rainica (H) 512 na petem mestu je Sojč (Sl) s 512 krogi, ostali Slovenci so na šestem (Tržan Jože) osmem, devetem, desetem (Jere. Tržan Polde. Dular) itd- Pionirji so streljali z malokalibrsko puško na 25 metrov in to no 10 strelov 'z vsakega položaja. Ekipe so se zvrstile takole: 1 Slovenija 1265 krogov 2. Hrvatska 1221 3 Srbiia 1219. 4. Cma gora 1195 5. Makedonija 1189 in 6 Bosna in Hercegovina s 1147 krogi Pionirski državni prvak je Kosei Dušan iz Slovenije s 271 krogi od 300 možnih, drugi je Angelovski Rade (M) 271, tretji je Jozič Miroslav (H) s prav tako 27l krogi. Vrstni red so določili tako da so prešteli, kateri od njih je napravil več strogih centrov (»ran-šev«), Vrbin je na petem. Pušenjak n.a osmem. Jager pa na devetem mestu. Vojaška puška 300 m. 20 strelov iz ležečega položaja: Žene ekipno: 1 Slovenija 687, 2. Srbija 681. 3. Hrvatska 591. 4. Bosna to Hercegovina 574 in 5. Slovenija II. 562 krogov. Posamezno: Markovič Zlata (H) 153 krogov od 200 možnih. 2. Milovanovič Milica (S) 153. 3. Škapin Stazika (Sl) 147 itd Ostale slovenske tekmovalke so Zankolič Štefka na šestem. Kastelčeva na devetem. Ratajeva na desetem. Sajetova na dvanajstem. Lapajne na štirinajstem itd. Mladinci: ekinno: 1 Slovenija I 755 krogov 2 Srbija 676. 3. Hrvatska 67o. 4 Slovenija II 643, 5- Črna Gora 599. 6 Bosna in Hercegovina 562 in 7. Makedonija s 549 krogi. Posamezno: 1 Dular Marko (SD 161 krogov 2 Mlinarič Karel (Sl) 160. 3. Ilič' Milan (S) 154 itd. Ostali naši tek-mnvalci so se zvrstili od petega do desetega mesta (Jere oba Tržana. Marolt in Soič) le na osmo mesto se je vrinil Aksentijevič Ljubomir iz Sr-biie . . Zlat znak moistra strelca si ie priborilo 5 žena. 7 pionirjev in 12 mladincev. Med temi sta pionirja Kogej in Vrbinc in mladinci Soje. oba Tr-Žana. Jere in Dular. Srebrn znak je dobilo 9 žena. 13 pionirjev in 5 mladincev Med njimi so Sajetova. Zida-ričeva Lapajnetova in Kastelčeva, pionirja Pušenjak in Jager in mladinec Kastelec Rudi Bronast znak pa ie dobilo osem žena 14 pionirjev in 11 mladincev, med njimi so tri žene. en pionir in dva mladinca iz Slovenije. Pogoji za dosego znaka mnj-stra strel, ca s n bili za žene in mladince 440. 470 in 490 krogov od 600 možnih, za pio-nirie na 210. 240 in 260 krogov nd 300 možnih Čeprav Sn tekmovali posebej za znak. so se rezultati, doseženi na zmagovalni tarči, prav tako računali za dosego znaka Z uspehi slovenskih strelcev na dosedanjih tekmovanjih smo tnrei_ lahko zadovoljni. Kakn bo p.a na državnem prvenstvu članov pa ne moremo reči še nič gotovega. Kranjski plavalci vidno napredujejo Te dni je bilo v Kranju končano troti n evn o tekmovanje v plavanju za prvenstvo Krania, ki ga je organizirala plavalna sekcija tamkajšnjega Železničarja. V 37 disciplinah je sodelovalo 70 tekmovalcev, med njimi tudi mladinci, mladinke in pionirji, ki ne goje plavanja. Doseženi so bili zelo dobri rezultati, pri čemer so se odlikovali Drago Petrič, Mara Hribarjeva, ki je nedavno dosegla nov mladinski slovenski rekord na 100 m prsno. Lep napredek so pokazali tudi Ješetova. Vukičeva, Konciljeva, Rebolj, Purga, Kosnim, Trefalt II. in Sturmova. Kaže, da se plavalni špott v Kranju močno razvija, vendar bi bilo prav, da bi jim pri njihovem prizadevanju priskočile na pomoč tudi tamkajšnje oblasti. V posameznih disciplinah so dosegli najboljši tekmovalci naslednje rezultate: Člani — 1000 m prosto: Petrič 15:48.0; 400 m prosto: Petrič 5:49.0; 200 m prosto: Petrič 2:37.5; 100 m prosto: Petrič 1:09.9; 100 m prsno: Košnik 1:23.8; 100 m hrbtno: Trefalt 1:29.0: ženske — 100 m prosto: Ješe 1:40.6; 400 m prsno: Vukič 7:57.9; 100 m prsno: Hribar 1:35.0; 100 m hrbtno: Koncilja 1:45 4. Ce je žoga na robu mreže. Dva „smrtna sovražnika" obujata spomine ši starejši športniki se gotovo še linjajo onih dni, ko sta se Ilirija in .orje »klala« na živo in mrtvo. Kako e, njunih tradicionalnih in neizpros-bitk na zelenem polju ni hotelo biti onca ne kraja, pri čemer je sleherni : te ali one strani z nepopisno ner-bodril svoje ljubljence. Kadar sta i dva velikana spoprijela, je bila vsa Ijana pokoncu! Vse je govorilo, ugi-in kdor je zmagal, je bil v njegovem vu velik praznik. No, sicer pa, čemu ii klicali v spomin vse tiste dogodke, >a o odlomkih nekdanjega športnega enja lahko pripovedujeta priči, teci nogometna junaka in še danes ne-vljiva »sovražnika« člana Ilirije Do-;t ali po domače Vane in Primorjaš c i, ali na kratko Matija. Pravkar končala z napornim treningom na ionu in prijetno utrujena tam za m v travi nemo In zamišljeno zreta »rlšču. Iz globokih sanj se prvi zbudi ja. ki začne polglasno govoriti: Da, da, leta hitro minevajo! Kje so časi. ko sva se z drugimi vred tam : ceste merila . . . Saj pravim, raz-jivth doživljajev je bilo toliko, da se res ne spominjam več. Vem pa še ■o, kako sem te v trenutku, ko st se >č na eni tekmi pripravljal za strel ;ol, pocuknil za hlačke, da st padel, da jaz pa tudi . . ., sodnik pa je žarno pritekel in sploh ni vedel, kako irišlo do tega.« »No, no, Matija, ne i se tako na široko, kar priznaj, da ii poslej v spoštljivi razdalji od mešaj veš .... Pa tudi »tepeni« ste bili drugič na 6:1«. Pustili smo ju popolnoma pri miru, kajti spoznali smo. da sta se znašla dva predstavnika stare »garde«. Iz katerih še vedno govori tisti značilni, ponosni in hkrati nepomirljivi duh večne medsebojne rivalitete: kdo je boljši, Ilirija ali Primorje? Zgodovinski načrt v mlekarni — Do leta 1926 je bila Ilirija v Sloveniji nepremagljiva, pripoveduje dalje Matija. Noben vrag jih ni. mogel ugnati v kozji rog. Kot da bi bilo včeraj, tako dobro se še spominjam trenutkov, ko smo se začeli Primor j aši resno ukvarjati z mislijo, pri čemer nas je prevevaia edina naj večja želja na svetu: premagati Iliri jane! Nekoč po treningu smo šli skupaj s funkcionarji v bližnjo mlekarno vsak na dva deci mleka, nato pa kartam notri študirali način igre Ilirije, taktiko in nalogo vsakega posameznika. To so bile naše naj ljubše teoretične ure, ki. so se vrstile skoraj vsak dan. Mlekarica, ki nas je sprva kaj čudno opazovala in poslušala zanjo nerazumljive besede, motrila čudne gibe naših rok, nog in glav, se je počasi vendarle navadila na te naše nenavadne »tajinstvene« sestanke in je bila poslej še bolj uslužna, saj je verjetno žč približno uganila, da ustvarjamo zanimiv strateški načrt: prvi in težko pričakovani zmagoslavni pohod nad Ilirijo! No, mimogrede povedano, pridobili smo še enega kibica več, — mlekarica je postala strastna navijalka Primorja! Načrt je bil do potankosti lzdeian! Vsakdo je vedel, kako bo par!ral igro in taktiko posameznega Ilirijana. Najtežja naloga in odgovornost stojita pred tabo, je zaupno in skrbeče dejal trener Buljevič branilcu Sveticu (»Sablji«), Vane je ves »pasji«, še posebno pri streljanju kotov. Takrat moraš njegovo »vražjo glavo« onesposobiti! Vedi, da po izvedenem kotu skoči v zrak proti žogi šele sekundo, dve za ostalimi, in prav tedaj pride njegova »glavca« do polne veljave. To je njegovo skrivnostno orožje in usodepoJno za številne vratarje. Časi, ko je dal v eni sezoni v 52 tekmah 76 golov, od tega 43 z glavo, so minili. Res, »smrtna pesem« Vanetove glave je poslej za Primorje utihnila. Blokada »Sablje« je bila vselej učinkovita! Zmagoslavje Primorja Težko pričakovani dvoboj za Krisperjev pokal leta 1926 se je v rednem času končal 3:3, v podaljšku pa smo • končno zmagali 1:0! Načrt smo torej izvedli v praksi, potrdili pa smo ga še isto sezono z drugo zmago 1:0. Gol je dal naš slavni slovenski strelec Ermanov Dolfe, J Vane tu Je bilo ob pripovedovanju Piška nekoliko nerodno. Njegov z znojem obliti obraz je razodeval, da je v mislih spremljal in ponovno doživljal vse tiste dramatične trenutke na igrišču. Kdo ve, za-I kaj se je pri tem tako krčevito prijel za glavo. . . Morda se je sporranil tudi žalostnega »pogrebnega« sprevoda s krstami po ljubljanskih ulicah, ki so ga priredili nepopisno navdušeni kibici Primorja ob prvem porazu Ilirije, Sicer pa vprašajte ga sami, mogoče vam bo povedal! Nepozabna zakletev Uršiča Vane se je otresel težkih misli. Spomnil se je dveh naj razburljivejših tekem med Ilirijo in Primorjem. Navzlic porazu, Iliri,ja ni nismo klonili, je dejal z nasmehom. Zanimivo je, da ste se ravno proti nam tako peklensko zagrizli, medtem ko ste na primer še isti teden izgubili z Jadranom 0:2, s Hermesom ste igrali 3:3, mi pa smo ga vedno »nesli« s 5, 6 ali 7 komadi. Priznati moram, da niste vi, pač pa je vaša silovita volja brez primere, razorožila naše moštvo. V letu 1927 smo se pripravljali na usodni kvalifikacijski dvoboj za vstop v državno ligo. Naša napaka je bila ta, da srno bili preveč samozavestni, kajti Primorje ni bil za nas nikak problem. Toda presenetili ste nas. Prva kvalifikacijska tekma se je končala 1:2. Za povratno, odločilno srečanje pa smo bili že v resnih skrbeh. Pripravljali smo se skrbneje, toda žal, prepozno. Spet poraz 2:3. Še zdajle vidim Emila (Uršiča), kako je v zadnji minuti razburljive in napete igre. kakor da bi ga izstrelil iz topa, poletel po levem krilu in še zavedli se nismo dodobra, že je bila žoga v mreži. Vzdušje je bilo nepopisno, mi pa bi se pri priči najraje vdrli v zemljo. Navdušeni kibici so vas na ramenih nosili najprej po igrišču, nato pa tja do pogrnjenih in skromno obloženih miz »Rebca«. Ne, ne. ne, maram več razmišljati o tem . . . Povedal bom raje še en zanimiv dogodek iz naših srečanj. Naša vrata je nekaj let branil znameniti državni reprezentant Milovan Jakšič. Bil je tako izvrsten, da mu dotlej vaši napadalci nikakor niso mogli dati gola. »Drži!« prikima Matija. Na eni tekmi smo vodili že 3:0, nakar je Uršiča v hipu pograbila taka »sveta jeza«, da je med igro vzkliknil: »vraga, streljamo in streljamo, ta »cigan« vse lovi! Slavni Vrdjuka, Mihelčič in drugi, vsi so že klonili pred nami, pa da on ne bo!?« Pritekel je k njemu in se mu zaklel z besedami: »Milovan, še danes boš z menoj ... v mreži!« Zgodilo se je tako! Jakšič je dobil rešpekt in ne vem, kaj je počel do konca igre. Strah pred strastno, divjo prisego, mu je verjetno odvzel pogum in čarobno obrambno moč. Trikrat je bil z Uršičem, Ermanom in žogo v mreži! . . . Rezultat je bil 3:3. Prav, da si me spomnil na Ermana. Najboljši slovenski strelec Dolfe je bil tudi za nas prava »napadalna šiba božja« Imel je točen in razanten polvisok strel. Bil je tudi specialist v varanju. Z roko si je znal tako spretno pripraviti prostor, da tega sodnik sploh ni opazil. Strah in trepet vseh vratarjev pa je bil naš »smrtni bombarder« Nace Košak. Slavnemu vratarju Hajduka Guliču Je v Splitu zabil s 30 rn razdalje tak gol. da Gulič ni niti trenil. Na neki drugi tekmi pa je bila njegova »bomba« tako silovita, da je žoga dobesedno obtičala v zgornjem kotu med železnim drogom in vratnico — seveda prazna! Polno je še takih in podobnih doživljajev, ki pa se vsi ne morejo opisati v eni uri, sta »nasprotnika« končala svoje zanimivo pripovedovanje. OBJAVA V sredo, 5. septembra t. \,t si lahko ljubitelji nogometa ogledajo zanimivo tekmo I. slovenske lige med Korotanom iz Kranja in Železničarjem iz Ljubljane na - stadionu Železničarja v Šiški ob 17. Predtekme se bo začela ob 15.30, * Pravijo, da se športniki ne zanimajo preveč za ženske. Da imajo dovolj opravka s treningom, Bokser Jane2 pa je bil izjema — zaročil se je, toda na žalost ne s pravo. Pa ga sreča čez nekaj časa prijatelj Marko na ulici in ga vpraša: »Kako pa kaj s tvojo zaroko? Me boš povabil na gostijo?« Janez je odmajal z glavo in rekel* »Zaroko sem razdrl. Veš, že po prv* rundi sem videl, da je premoč moje neveste tolikšna, da sem borbo predal.« Zaradi zastoja v fizkulturnem življa* nju športnega društva Ilirije v Uirsi* Bistrici so spomladi izvolili nov odbo i ki pa tudi ni kazal v olj p do dela. RaZ.L, odbojkarjev, ostale sekcije sploh nl3 delovale. V Ilirski Bistrici je mnogo mladlne» ki bi se rada vključila v organizjrall. športno življenje, kar jim je zaradi navedenih pomanjkljivosti onemogočen * Nujno Je torej, da se odgovorni šport funkcionarji začno resno ukvarjati mislijo, kako tamkaj poživiti fizkultur no življenje. Prijetno presenečenje za smučarje Izvedeli smo da so v tovarni šv°y' nega orodja Elan v Begunjah zakljj*: čili prve poizkuse z novimi smučmi, K> imajo na drsni ploskvi plastično maso, kakor znamenite inozemske smuči. Ma' so so dobili iz tovarne polivinila v SP11 tu in Elanovi strokovnjaki so spre® ljali njeno izdelavo od začetka do ca. Po več neuspelih poizkusih so konc no dobili pravo sestavino in pravi klel Nedavno so prvi par smuči že Pre , „r sili in direktor tovarne Rudi Fin7® c ter znani mednarodni tekmovalec Fra Cvenkeij sta bila z njimi zadovolji^ Letos pozimi bodo prišle na trg prve Elanove smuči z drsno ploskvU iz plastični? »nase. / ZNATEN NAPREDEK MLADIH ODBOJKARJEV Prejšnjo nedeljo je tiiio v tvduuusu Slovensko mladinsko prvenstvo v odbojki. Nastopni so mladinci in mladinke u. raznih krajev Slovenije in dokazali občinstvu, da so znatno napredovali. To tekmovanje je bilo zanimivo predvsem zato, ker nam je ustvarilo pravilno podobo posameznih društev po Sloveniji, ki skrbijo za naraščaj mladih odbojkarjev. Udeležbo mladincev so prijavila društva, ki jih poznamo že iz zvezne oz. slovenske lige. poieg teh pa smo opazni še druge, ki so to pot prvič nastopili na nekem večjem tekmovanju. Mladinci su pokazali velik napredek. Pravo presenečenje so bili na tem turnirju člani iskre iz Kranja, ki so v skupni oceni zasedli drugo mesto. To je nedvomno zelo lep uspeh, ki daje slutiti, da se bo v Kranju odbojka naglo razširila in zajela predvsem našo mladino, ki se tudi za to športno panogo vse bolj vnema. Prva štiri moštva, ki so po predtekmovanju igrala vsako z vsakim, so bila kvalitetno zelo izenačena. Značilno pa je, da so bila v predtekmovanju prav vsa moštva premagana, eno od drugega, kar nam potrjuje mnenje o izenačenosti moči vseh nastopajočih. Preseneča pa nas slaba udeležba mladink. Nastopile so samo tri ekipe in še to dve iz Ljubljane ter ekipa, ki jo je poslal v borbo organizator tekmovanja, Kamnik. Kakor nam po eni strani jasno priča skrb posameznih društev za moški naraščaj, pa žal ugotavljamo, da večina društev ne vzgaja ženskega kadra, kar nam daje slabe perspektive za bodočo žensko odbojko. Tudi v tej smeri bo morala Odbojkarska zveza Slovenije posredovati pri posameznih društvih in na nek način vplivati na funkcionarje tega ali onega kluba, da vendar posvetijo tudi ženskemu naraščaju vso svojo skrb in pozornost. Zavedati se moramo namreč, da v drugih republikah posvečajo veliko pozornost vzgoji mladine, tudi mlatiin-kam-odbojkancam, ker se hočejo v bodočnosti potegovati za najvišji naslov tudi v ženski odbojki. Organizacija tekmovanja je bila vzorna. Igrišče je bilo ozvočeno, občinstvo pa je bilo sproti obveščeno in poučeno o vseh podrobnostih odbojkarske igre. Sodniki Cirman, Kosec, Brajnik, Gajško-va so svojo nalogo dobro opravili, kar je tudi pripomoglo k izpolnitvi že itak kvalitetne prireditve. Lestvica: mladinci: 1. Krim, 2. Iskra (Kranj), 3. Kamnik, 4. Ilirija, 5. Kropa, 6. Dravograd, 7. Železničar Lj., 8. Železničar Mrb., 9. Kovinar Mrb, 10. Prešeren. Mladinke: 1. Krim, 2. Železničar (Lj.), 3. Kamnik. Več skrbi za vzgojo tekmovalnega naraščaja Istočasno z državnim prvenstvom posameznikov je bilo v Zrenjamnu tudi prvenstvo države v plavanju m skokih za pionirje. Čeprav je to teKinovanje potekalo nekako v senci »velikega«, so po izjavah očividcev rezultati kiju d neudeležbi nekaterih najmočnejših prvo in drugoiigašev (Jug, Jadran, Mladost, Bra-' tiik, Korčula) mnogo raz^eseljivejši od onih v Ljubljani. Značilnost plavalnih točk je bila močna številčna in kakovostna konkurenca, često z izredno dramatičnimi borbami, ki so omogočile v Večini primerov tudi dobre rezultate. V odsotnosti obmorskih društev so tokrat celinski klubi imeli glavno besedo, med njimi pa se je posebno uveljavil domači Proleter s kopico odličnih in talentiranih plavalcev in plavalk. Številni moštvi sta postavila tudi Lokomotiva (Vinkovci) in Naprijed (Zagreb). Videti je, da mlada društva nameravajo v kratkem poseči v borbo z najmočnejšimi starinami, ki žal očividno ne posvečajo dovolj pažnje Vzgoji naraščaja. Udeležba na tem« prvenstvu tudi na zunaj manifestira nezdrave razmere v posameznih društvih, kar v posebni meri velja za slovenska društva, ki so poslala na to prvenstvo vsega dve plavalki. Nič posebno razveseljiva ni bila udeležba slovenskih pionir jev-skakačev, saj se razen ljubljanskega Železničarja in Ilirije ni udeležilo tekmovanja nobeno slovensko društvo. Ali so ligaška tekmovanja izčrpala društvene finance, ali pa pionirsko državno prvenstvo ni vredno večje pozornosti? Kakor koli je že bilo, sloves slovenskega plavalnega športa je krepko v zatonu, z abstinenco na tekmovanju pa mu bomo sami zadali še poslednji udarec. Osvojitev obeh poedinskih in ekipnega haslova državnih pionirskih prvakov FLRJ v skokih je plavalni sekciji Železničarja lahko vzpodbuda za nadaljnje delo z najmlajšimi. Upamo, da bodo zgledu tega društva sledila tudi ostala. Slovenski pionirji so dosegli naslednje Uspehe: plavanje — 50 m prosto pionirke: 2. in 3. Gaspari (Zel. Lj); 50 m hrbtno —• pio-hirke: 4. Gaspari in 100 m prosto pionirke: 6. Gaspari. Skoki — pionirji deska 1 m: 1. Vrtačnik (Zel. Lj). 3. Vesnaver (I), 5. Košorok R. (Zel. Lj), 6. Košorok P. (Žel. Lj); — pionirke -»-■ deska 1 m: 1. Kovačič (Zel. (Lj), 3. Levstik (Zel. Lj). V skupnem plasmaju pionirskih skokov Je zasedel ljubljanski Železničar prvo, žirija pa tretje mesto. KO. Po beograjskih senzacijah Ure angleških sodnikov pri Ottenheimerjevem teku; 3:46,6 in 3:46,7. Jugoslavija atletska velesila? Rekordi doseženi igraje. Čudovitega uspeha naših atletov se ni nadejal nihče. Ce bi bili ti rezultati doseženi pred tremi leti, bi p0 svetu lahko zavladal sum, češ’ da niso bili regularno doseženi. Toda rezultati so bili postavljeni pod ostrim režimom sodnikov. Se več: ure angleških sodnikov so pri Ottenheimerjevem rekordnem tekli kazale tudi 3:46.6 in 3:46.7, zvezni trener Kumar pa je nameril 3:46.8. To tekmovanje je bilo v prisotnosti skrajno strogih angleških voditeljev atletike, ki vodijo ne samo angleško atletiko, temveč tudi mednarodno atletsko zvezo. Zato nam novi rekordi tako pribito drže, ker so bili postavljeni pred očmi Abrahamsa, znanega Savidge je napovedal borbo svetovnemu rekorderju Fuchsu komentatorja revije »World Sports«, dalje Jacka Crumpa, ki urejuje revijo »Athletics Weekly«. Mnenje teh dveh mož je merodajno ne samo v Angliji, ampak po vsem svetu. Atletika — merilo v športu Atletika je olimpijski šport. Olimpijske igre so pravzaprav končane z atletskim programom. Ker je atletika najodličnejši temeljni šport, je od nje odvisna kvaliteta ostalih športov. Zato lahko trdimo, da so tiste dežele na visokem športnem nivoju, ki imajo dobro atletiko. Nogomet ne prinese takega priznanja deželi, tudi če je zelo dober. Primer: Finska pred vojno skoraj ni pomenila v nogometu ničesar in vendar nihče ni mogel osporavati dejstva, da je Finska velesila v športu. Obraten primer: Jugoslavija je imela pred vojno dober nogomet in nihče ne bi trdil, da smo kaj pomenili v mednarodni športni areni. To priznanje našemu športu smo dosegli šele po letu 1947., ko so naši atleti in plavalci dosegli rezultate na katere je bil po. zoren svet. Rezultati v Beogradu gredo v svet Poskušajmo malo analizirati vzroke nedeljskih rezuLtatov, Splošno je malo znano, koliko taborjenj in dela je bilo prejšnja leta pod vodstvom najboljših trenerjev Evrope. Ljubitelj; športa se tudi ne zavedajo, da je tehnika atletike v Jugoslaviji na izredno visoki stopnji, kar lahko razberemo z nedeljskega srečanja. Angleži so pobrali v tekih deset prvih mest, Jugoslavija dve, v disciplinah pa, kjer pride tehnika do izraza, pa smo nabrali šest Prvih mest', Britanci pa samo dve. Tehnične discipline so skoki in meti, kot nam je to že znano. Ogromno zaslugo, da je tehnika atletike v Jugoslaviji tako dobra, ima Kumar Jor-dano, zvezni trener. Ta mož je bil sodelavec velikega kalifornijskega trenerja Boyda Com,stoka. Skupaj z njim in z Oberwegerjem so razvili svetovno znano šolo za metanje diska. Kot znano, je met diska najtežja disciplina v atletiki, kajti tehnika še danes ni razjasnjena v atletsko močnih državah, kot je to na primer Britanija Dalje so pri nas na delu znani trener Le-nert, malo pa je znano, da imamo tudi v Lmbljani odlične atletske strokovnjake. Nedeljski rezultati so šli po svetu. Prve glasove britanskega dnevnega tiska smo že slišali. Zanima nas, kako bo te rezultate, ki so v teku na 1500 m najboljši na svetu, v skoku v daljino pa v Evropi,komentiral nemški »Leichtathlet«, švicarska »Leichtathle-tik«, radovedni smo, kaj bo prinesel »Athletics Weekly« in kako bo to sprejel na znanje Šved Torsten Tegner v »Idrotsbladettu«, »World Sports« ima sedaj za Jugoslarvijo med mednarodnimi vestmi že stalno rubriko, kot jo Krivokapič je borbo z Miillerjem tokrat odločil v svojo korist imajo to samo Amerika, Švedska, Francija in podobno močne športne dežele, Mac Donald Baileya smatrajo za olimpijskega zmagovalca prihodnje leto v Helsinkih. Njegov nasprotnik bo Sabolovič: nov državni rekord najbrž Američan Stanfield. Za izenačenje svetovnega rekorda 10.2 je bilo v Beogradu tisto soboto čudovito prikladno ozračje. Zrak je bil topel, ura je bila okoli pol šestih, tekališče je bilo je v senci. V Beogradu to pol ni bilo tiste moreče vročine, v zraku pa je bilo dovolj vlage. Tekališče je bilo trdo, elastično. Bailey je progo pretekel tako igraje, brez zakrčenosti, kot da ne bi nastopil na tekmovanju. Startne bloke postavi tako, da je razlika med njima okolj ena in pol stopala. Kumar se je začudil in rekel, da je to precej. Črnec je odgovoril, da mu tako leži, m da je to le zanj. Druga dan v nedeljo je Baiiey tekel 200 m 20.9, kar ustreza 10.3 na 100 pj. Da je tekališče eno najhitrejših v Evropi, dokazuje tudi čas angleške štafete 41.2, kar bi bil nov britanski re-kord, vendar Britanci ne registrirajo rekordov, k,i so doseženi v metrskih merah Takrat, ko so bili postavljeni ti rezultati, tudi nj bilo vetra. Filmski operaterji Nedeljsko tekmovanje je bilo tudi filmano, Močno pa se bojimo, da operater ni bil pripravljen na takšna presenečenja, in da bomo film videli le kot nek dokument v tedniku. Prireditev bi morali biti posneta v vseh točkah, od začetka do konca in nato prekopirana na ozek trak 16 mm. To bi bil poučen film, ki bi razveselil atlete, trenerje in bi bil neverjetnega pomena kot učno sredstvo, dalje kot kontrola tehnike, kot sredstvo za propagando in na koncu kot dragocen dokument. Kopijo takšnega filma bj lahko poslali IZBIRE TEKME MLADIH TELOVADCEV Ljubljana, 2. sept. Danes dopoldne feo se zbrali na Taboru najboljši mlak tiinci iz vse Slovenije na kvalifikacijski tekmi za sestavo reprezentančne yrste, ki bo nastopila v povratnem sre, Canju proti mladim italijanskim telovadcem v Benetkah konec tega rnese-Ca. Petnajst mladincev je na vseh orodjih prikazal,, svoje poljubne vaje Jd je vrstni red naslednji: 1. Tomšič T°ne 53.20 točke, 2—3. Tomažič Ro. in Šlibar Janez 51.80 (vsi TD Ljubljana I.), 4. Copf Ivan 51.00 (TD ^elezničar Mrb.). Za reprezentančno Vrsto pridejo v poštev še Pešl Saša, Mo-dic Peter, Hus Branko in Mešarie fvam, ki je moral odstopiti zaradi pogodbe ter Herman Franc, ki je trenutno bolan. _ Hrovatin TABLICA „POLETA" Deseiovice najboljših slovenskih aileiini 100 m 13.3 Uršič, Odred 13.3 Benčič, Odred 13.4 Majcen, Kladivar 13.4 Bevc, Kladivar 13.5 Lazar, Železničar, Maribor 13.6 Petauer, Kladivar 13.6 Knez, Kladivar 13.7 Honeger, Železničar, Maribor 13.7 Plemelj, Odred 13.8 Plavšak, Kladivar 13.8 Lenasi, Železničar, Ljubljana 13.8 Cesar. Kladivar 1950 — 13.63 1951 — 13.33 200 m 27.3 Vizjak, Kladivar 27.6 Petauer, Kladivar 27.8 Benčič, Odred 28.2 Bevc, Kladivar 28.6 Merhar, Železničar, Ljubljana 29.1 Plamelj, Odred 29.8 Lampreht, Železničar, Maribor 29.8 Sernac, Železničar, Maribor 30.1 Porenta, Železničar, Maribor 30.2 Jošt, Kladivar 1950 — 28.82 1951 — 28.85 800 m 2:21,5 Vizjak, Kladivar 2:23,3 Blaž, Odred 2:25,8 Grabar, Kladivar 2:33,2 Trkulja, Odred 2:32,0 Lužnik, Kladivar 2:35,5 Mekinda, Odred 2:36,4 Peterlin, Železničar, Ljubljana 2:40,5 Jošt, Kladivar 2:42,0 Jenič, I ki so izvrši zaporedno: najprej v nato v kolenu, zadnji pospešek pa da skočni sklep. Harmočna igra mišic, ki se napenjajo in sproščajo, je v takem ritmu, da nikdar ne pride do nesoglasja kot pri belcih, ker se cele mišične skupine kontraktirajo naenkrat in učinek je zakrčen tek. Bailey je prešel ciljno črto tako, kot bi se igral. Značilno je, da so rekordi doseženi takorekoč igraje, To pa zaradi tega. ker se takrat zdj atletu orodje lahko, razdalja kratka in višina nizka. To so tisti redki slučaji, ko je idealno povezana igra napetosti mišic, V taki rekordni formi je bil Bailey pred tednom dni, V tehničnih disciplinah je bil najboljši Britanec, metalec krogle Savidge, kateri je znan, da je do sedaj vsako leto napredoval za en meter. Dolgi Savidge je prožen. Pri bliskovitem izmetu se popolnoma iztegne, z roko pa pravilno, zelo pozno meče. Pred kratkim je izjavil, da bo dosegel prihodnje leto 62 čevljev, nakar je Fuchs dogovoril, da bo on potem 65 čevljev. Pri skoku v višino je zmagala višina Dimitrijeviča nad boljšo tehniko Angleža Pavitta. Pavitt skače straddle. razkoračeno tehniko, s trebuhom obrnjen proti letvi, Ta način skakanja pa zahteva precizno pot težišča, kajti od-rivno nogo je zelo težko v pravem trenutku potegniti čez letvo. Zato se tudi rezultati Pavitta tako razlikujejo. Enkrat skoči 198 cm, drugič 185 cm, Dimitrijevič odlično preskoči višino, VVhittel ni imel konkurence če ima zalet enakomeren, brez prestopi-canja in menjavanja koraka, Kršlak uporablja med zaletom ritmični poskok, katerega pa še nekam napačno oz, nerodno uporablja. Ta ritmični poskok je neka priprava za odrivno nogo, ne sme biti potenciran, težišče se pri njem !e malo zniža, nalet pa mora biti po ritmičnem skoku stopnjevan po hitrosti, dolžini korakov in intenzivnosti odrivov. vplačali 240 din. Za iste znaša doplačilo 00 din. UPRAVA »POLETA« Or. inž. Vinko Kramaršič — peldesellelnik V krogu številne veslaške družine Je dr. inž. Vinko Kramaršič pretekli teden praznoval petdesetletnico rojstva. Članom društva »Savica« je bil to pomemben dogodek, kajti ime slavljenca je ozko povezano z zgodovino ljubljanskega plavanja in veslanja. Kolika so leta njegovega športnega udejstvovanja ne vemo prav natančno, kajti dr. inž. Vinko je bil aktiven tekmovalec v času, ko ni bilo plavalnih bazenov in je bila tekmovalna proga po Ljubljanici med dvema čolnoma. To je bilo v času njegovega študija. Kasneje je z velikim uspehom igral v waterpolo moštvu tedanjega ljubljanskega športnega kluba LŠK, ki je imel tudi veslaško sekcijo. Polagoma je prešel k veslačem, katerim bo ostal vedno zvest. Težko si predstavljamo delovanje veslaškega kluba Savice brez njega. Prav v zadnjem času so veslači Savice dosegli pomembne uspehe na državnem prvenstvu v Vukovarju in na Korčuli. Precejšen doprinos k tem uspehom je delo našega botra, ki ga vidite na Ljubljanici vedno pri popravljanju in urejanju čolnov. — Razveseljivo je torej, da slavi dr. inž. Kramaršič Abrahama tako zdrav in mladosten, dočim smo jezni, če pomislimo, kakšne so njegove skrbi. Njegove skrbi so čolni, kateri bodo verjetno že drugič srečali Abrahama. Veslaška družina bi pač že enkrat zaslužila več pozornosti in podpore. Menda nam bo slavljenec zameril, ko smo to objavili v »Poletu«, ki po njegovem mnenju premalo piše o veslačih. »Polet« se bo skušal poboljšati, veslači pa mu želimo ob njegovem jubileju še mnogo sreče, novih čolnov in let! ČRN! ČUDEŽ Ko je Franz Niewuhr, nočni nata. slaT v gostilni »Pri pisanem ptiču« išal, da se štirje možje pri njegovi £ izi pogovarjajo o boksu, ni več zdr. - • Prtiček je stisnil pod' pazduho, se ri'biižai mizi in rekel: g oprostite, gospodje, slišal sem, da . fie morete zediniti, kdo je bil naj-jjši boksarski tehnik na svetu... 1 poznate 6ixieja Kida?« ”1)1X16 Kid?« je vprašal eden izmed ®0st°v. »T0 je bil menda nek črnec, 'slim, da srednja kategorija, ali ne aj takega.« ”Dixie Ki-d, weiter kategorija, po-Vern vam —«’ natakar se je s koniča. snnu prsti pogladil čez nagubani ^braiz, ki se je ves razjasnil, »je bil ritnik." Dixie Kid je bil vzmet, gu. r11, kaj pravim? — bil je sfenca, prava ^nca. Pred prvo vojno sem delal v stnburgu in Londonu, včasih pa me ;*e zaneslo tudi v Pariz in tam sem P zna] Dixeja Kida, ki je prišel čez leta 1911 Tu imeti ti dvajset mi je rekel Dixie, ,so lahko . OJe če ti mene zadeti.1 Pri tem pa. " na brisači, ki prav res ni bila D1XIE KID nič večja, kaikor tale moj prtiček. Dixie je stal na brisači in jaz nisem bil od njega oddaljen niti za cel me. ter. Z levo sem napravil finto, kakor da bi ga hotel udariti v želodec in potem z desno hitro udaril proti nje govi bradi. Ali sem ga zadel? Niti en krat ga nisem zadel in Dixie je pri tem neprestano stal na svoji brisači Bil je prava senca.« »Ha, ha, Franz in boks!« se je smejal gost. »T0 je pa res sijajno, kaj pravite, ha, ha!« »Zakaj ha, ha? Menite, da ni važno, če sem jaz poskusil? Seveda! Toda, ali ni poizkusil tudi Samson Korner, ki ga prav tako ni zadel? In vii dobro veste da je bil Pavle Samson dober boksar. In kak0 je šlo Dahlingu? Dahling pa tudi ni bil kar tako, saj so pravili, da bo šel v najtežjo kategorijo, Povem vam da je bila pot, ki jo je napravila Kidova desnica, ko je knock-outiral Dahlinga,« — Franz je držal dlani približno deset centime- trov naraizen — »samo tako dolga, toda Dahling je padel na tla, kakor da bi ga podrl s parnim kladivom. In pri tem je bil D'ixie Kid takrat že na koncu, da, komaj da je stal še pokonci. Nekajkrat se je moral z rokavico nasloniti na Dahlingovo levo ramo. Ko. kain je napravil iz njega cunjo In kljub temu je podrl nasprotnika s kratilo kretnjo roke. Natančno tako, poglejte ...« Franz Nieivuhr se je naslonil na steno in zamahnil po zraku, »Točnn tako ga je Dixie udaril.« »Neverjetno,« je rekel gost. »Neverjetno, tudi če je resnična samo četrti na tega, kair si povedal. Sedaj pa mi prinesi! steklenico sode, Franz.« »Da, prosim, gospod, takoj. Sam„ še nekaj: Joe Walcott, znani Joe Wa!cott, ki je danes zadovoljen, če sme pometati oranžne lupine in kose papirja po Madis-on Square Gardenu. je bil edini mož Dixiejeve kategorije, ki se je boril z njim neodločeno. Pomislite —• mož. krt je bil Joe Walcott. Jaz pa trdim, da je bila tudi to prevara. Ker, poglejte ...« »Je če prav, Frainz. Prinesi mi sodo,« Od tistega dne, ko je oblekel Dixie Kid boksarske rokavice, so bili zan.i mnogi silno navdušeni, prav takto, ka. kor še danes poudarjajo mnogi strokovnjaki, da se lahko pred Dixiej%vo tehniko in njegovim boksom skrijejo vsi ostali, pa tudi Joe Louis mu ne seže niti do kolen. Na drugi strani pa, je bilo tudi mnogo takih, ki s0 ga sovražili in so njegove borbe za svetov no prvenstvo enostavno zamolčali. Kar bi bilo o tem treba povedati, je naslednje: Na božični večer leta 1883 se je črnski družini L. Brown v Fulinu rodil deček, ki so ga krstili za Aarona. Prav nič se ni razlikoval od vseh osta. lih črnskih otrok v Zedinjenih ameriških državah. Kljub temu da se je kmalu razlikoval od svojih sovrstnikov, — bi| je močnejši in spretnejši — pa je trajalo še precej dolgo, preden se je zavedel da mu širokoustni in slabotni beli dečki ne morejo niti to !iko kot njegovi vrstniki. In takrat ko mu je to postalo jasno, se je hotel igrati z belimi dečki in se udeleževati igre belih mož za moč in oblast. Ta želja je bila sprva le še podzavestna, bila je daleč od jasnega, točno začrtanega cilja, S športnega gledišča Največje skrbi je povzročal zveznemu kapetanu skok v daljavo, kajti do zadnjega ni bilo znano, če bo Brnad ozdravel, Brnad se je popravil, ne samo v tehnik; skoka, temveč izgleda. da je pridobil tudi na hitrosti. Njegov odskok je vzoren, noge prinese daleč naprej, tu se pozna temeljita Lenertova šola. Milrfcov trenira zadnje čase pod vodstvom starega botra vseh jugoslovanskih skakačev s palico, Bakova. Izgleda, da je Milakov premagal psi. hološko oviro, višino 4 m, in da mu je sedaj po* navzgor odprta. Pri An-gležih sta veliko boljša skok v daljino in troskok, kot palica kar je posledica velike izbire dobrih sprin-terjev. Končna lahko rečemo, da nismo imeli atletov, ki bj nas prehudo razočarali, in da so imeli Angleži več slabih presenečenj, Pri nas ni dal Miler zažele. nega rezultata, troskokaši so bili glo. boko pod formo. Dolgoprogaši so bili sicer v Irmi, vendar pa so izgubili zaradi slabe taktike. Pri Angležih sta močno odpovedala Beckett in Hesketh v ostalem pa s0 bili tudj Angleži več kakor zadovoljni s svojimi uspehi, Janez Špindler Hill IIIIIIHI Minil,,,,,,llll|||||||||||||||||||||M||t||||||||||l|l|| bi bilo tudi vseeno, kam bi se Aaron I pogledu že tako toleranten da se je L. Brown obrnil. Narava je njegovo lahko tudi črnec udeleževal športnega lIllililmniMMMIMIMIIIIll,1,1,111*1 II lil,t|,lin* tel0 obdarovala neskončno radodarno Do zadnje celice je izdihavalo dih ple. menile naravnosti, k' se ne da anali-zirati z nobenimi normami. Tanke, prožne, v razmerju do trupa skoraj predolge noge, so nosile močno, telo na katerem je bila vsaka mišica d< tančine izdelana: širok prsni koš je pričal o neizčrpni življenjski moči njegovih notranjih organov in široka obokana ramena so poudarjala silo in 'ksploziivno moč njegovih rok. To telo bi lahko premerili po dolgem in počez, lahko bj izmerili prož nost njegovih mišic, kapaciteto njegr vi h pljuč in dolžino njegovih korakov. Toda verjetno bi tudi najboljši športni strokovnjaki ne vedeli, za kakšen šport bi bi] ta Aaron L. Brown prav zaprav najbolj primeren. Morda z; tekača, nogometaša deseterobojca. pla vača, telovadca, ali rokoborca. Ne bi vedeli zato, ker je imel mere in smi sel postati svetovni prvak v vsakem izmed teh športov. Z zadnjih letih preteklega stoletja ko je Aeron L. Brown dopolnil šestnajsto leto, je postal gvet k športnem življenja belcev. Seveda samo.v precej ostro začrtanih mejah. Toda črni boksar se je lahko počutil belcem skoraj enakovrednega. Nek nemir v krvi. borbeni instinkt, vedno napeti občutljivi živci so Aarona gnali v ring Ni bilo dolgo, ko si je izmislil ime, pod katerim bo nastopal in če je le malo manjkalo, da ni mladenič Aaronu I. Brown nekoč umrl na kozah, je postal Dixie Kid kmalu eden najznamenitejših ljudi na svetu. Svojo boksarsk0 pot je Dixie Kid nastopi] torej leta 1899 in kljub temu, da je bile brez primere, bi bilo dolgočasno nsštevati več kot stotine imen, s katerimi je Kid opravi) k. n. v prvi. druugi, ali tretji rundi. Tony Rivers ie samo nekajkrat zamahni! po zraku, ko ga je Dixie.ieva desnica zadela toč. no tja. kamor je bila namerjena in Riversu je od udarca v želodec postalo tako slabo, kako šc nikoli v življenju. Tim Leonard je bil pokončan v petnajstih minutah in Franku Doug-hertyju Bobyju Dobbsu. Harryju Le-wisu. Guvju Boronu. Chasu Thurstonu in Allu Neillu ni šlo prav ni bolje. .(Dalje prihodnjič). Bogata atletska žetev po svetu Landkvist in Aberg postavila sijajna rezultata na 1500 m' »Leteča mati" Brankers Koenova se ne da ugnati. 2 nova svetovna rekorda. V Goteborgu je bilo veliko mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so poleg nekaterih povprečnih rezultatov doseženi tudi odlični časi v teku na 1500 m. Glavni tekači te zanimive discipline so bili Švedi Landkvist, Aberg in Persson ter Belgijec Reiff. To je bil fantastičen tek, v katerem je Landkvist zmagal s časom 3:44.8. Reiff je ves čas vodil do zadnjega zavoja, ko sta ga prešla Landkvist in Aberg, ki je kot drugi dosegel čas 3:45.4. Tretji je bil Reiff s 3:49.0, četrti pa Persson 3:50.0. Nov švedski rekord v metu kopja Na tekmovanju v Lindesbergu Je Berg-lund postavil nov švedski rekord v metu kopja z rezultatom 75.20 m. Dve zmagi Nemčije nad Švico Preteklo nedeljo je bil, kakor smo že poročali, v Bernu dvoboj ženskih in moških reprezentanc Nemčije in Švice. V obeh srečanjih so zmagali Nemci, pri moških 121:90, pri ženskah pa 74:32. Boljši rezultati tega tekmovanja so pri moških: 100 m: Zandt (N) 10.8, Wehrli (Š) 10.9; 200 m: Zandt (N) 21.4, Wehrli 21.5; 400 m: Haas (N) 47.6, Steger (Š) 48.6; 800 metrov: Bonah (N) 1:53.2, Luthi (Š) 1:53.9; 1500 m: Deutschlander (N) 3:57.5; 5.000 m: Schade 14:32.0; 10.000 m: Eberlein (N) 31:23.7: 4 x 100 m: Švica 41.8 (Nemčija 41.2 diskvalificirana); 4 x 400 m: Nemčija 3:15.9, Švica 3:19.0; 110 m ovire: Zepernick (N) 14,9; 400 m ovire: Schaarr (N) 54.4; višina: Ber (N) 193, Wahli (Š) 193: palica: Schnei-der (N) 4.20. Scheurer (Š) 4:20; daljina: Gobel (N) 7.10 m, troskok: Trozowsky (N) 13:98: krogla: Hipp (N) 14.95 m; disk: Hinn (N) 50.04: kladivo: Veeser (Š) 48.33; kopje: Luthi (Š) 63.00. ŽENSKE -- 100 m: Dnmagalla (N) 12.5; 60 m: Knab (N) 7.7; 200 m: Domagalla (N) 25.5: 80 m ovire: Doma ga 11 a 11.5, 4x100 m: Nemčija 48.0; višina: von Buchholz 1.48: daljina: Nitzch (N) 5.66 m; krogla: Kille-Schltiter 13.04 m; dick: Werner (N) 42.18; kopje: Miiller 42.35 m. Blankers Koenova postavila spet nov svetovni rekord Skupno z atletskim dvobojem med Nemčijo in Švico je bilo v Bernu tudi tekmovanje žensk v peteroboju, na katerem je zmagala Fanny Blankers-Koen s 4185 točkami in s tem postavila nov svetovni rekord. Odlična Nizozemka je dosegla v posameznih disciplinah tele rezultate: 200 m 24.6, 80 m ovire: 11.2; daljina: 5.80; višina: 150 cm; krogla: 11.10. ČSR : Madžarska 108 :104 Atletska reprezentanca ČSR je premagala v Budimpešti reprezentanco Madžarske 103:104.'V okviru tega srečanja je postavil Čeh Jungvirt nov rekord v teku na 1500 m s časom 3:48.4, Zatopek pa je rabil za 10.000 m 30:01.4. Tošnar je v teku na 110 m z ovirami izenačil češkoslovaški rekord s časom 14.6. Prvenstvo 8Z Prvi dan prvenstva SZ v atletiki, ki je v Minsku, je Klaudia Dmitruk dosegla nov svetovni rekord v teku na 800 m s časom 2:12.0. Na 100 m je zmagala Hi-tina 12.4, v metu krogle Točenova 14 m, pri moških pa so novi prvaki: 100 m: Suharev 10.6; 5000 m: Kazancev 14:36.2; 290 m: Lunjev 23.9; višina: Vansovič 191 in disk: Lipp 49.18 m. Trije cilji Boba Richarda Rob Richards je izjavil, da ima tri velike cilje v življenju: prvič — s palico hoče skočiti čez 16 čevljev, kar znaša 4.83 m, drugič — v Helsinkiju hoče zmagati s palico in tretjič — na isti olimpiadi hoče zmagati v deseteroboju. Sedaj ima besedo Mathias . . . Napetost zaradi enega atleta ... Med Argentino in ZDA vlada v atletskih krogih neka napetost. Gre za svetovnega tekača čez ovire Triulsija, ki Je šel na ameriške univerze, da bi dobil PRAVIJO, DA SO SKOKI NA VODI, Z VODNIMI SMUČMI NA NOGAH IN V SAMIH KOPALNIH HLAČAH, PRECEJ VRATOLOMNI PO SLIKI SODEC SO RES — MORDA PRAV TAKO, KAKOR NA VELIKIH SMUČARSKIH SKAKALNICAH Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA: Dunaj, 2. septembra. V II. kolu so bili doseženi tile rezultati: LASK : FAC 2:0, Vacker : Vienna 6:2, Blau-weiss : Kapfenberg 1:0, Semmering : Au-stria 1:2, Rapid : Admira 2:1, FC Wien : Sturm (Graz) 0:1, GAK : Wiener Sport-klub 3:0. V lestvici vodijo: Austria, Wa-cker, LASK, Sturm s 4 točkami. FRANCIJA: Pariz, 2. septembra. Rezultati II. kola prvenstva: Nice : Bor-deaux 3:1, Lille : Rennes 9:1, Reims : Strasbourg 0:0, Marseille : Nimes 3:1, Odbojkarski troboj Srbija : Hrvatska : Slovenija EKIPI SRBIJE BREZ KONKURENCE Z današnjimi tekmami se je končal prvi del jesenskega dela tekmovanja za zvezno košarkarsko ligo Med tednom je ljubljanski predstavnik ASK odigral dve tekmi in obe izgubil, prvo v Zagrebu proti Mladosti, drugo pa v Zadru proti istoimenskemu klubu. Res je, da je ASK igral slabše kakor navadno, toda posebno v Zadru, če ne nekoliko tudi v Zagrebu, gresta poraza delno tudi na račun sodnikov. V Zadru je v prvenstveni tekmi skoraj nemogoče zmagati, saj se igralci poslužujejo vsega mogočega za dosego koša, sodniki pa so zaradi žugajočih gledalcev večkrat pristranski. Tekmo ASK : Zadar je sodil poleg To-miniča iz Splita tudi Počkar iz Ljubljane. Počkar je sodil objektivno, vendar je bil kljub svoji objektivnosti večkrat izžvižgan in »pozdravljen« z raznimi psovkami. Videz je. da je Počkar zelo dobro prestal svoj »ognjeni krst« kot košarkarski sodnik, posebno še zaradi tega, ker je sodil na vročih zadarskih tleh Ljubljanski Železničar med tednom ni igral nobene tekme za točke, srečal pa se je z izraelskim Hapoelom in pokazal odlično igro. Ostala srečanja so se končala brez večjih presenečenj in sicer s temi rezultati: PARTIZAN : ŽELEZNIČAR B 11:34 (34:23) C. ZVEZDA : EGVSEK 76:43 (29:38) MLADOST : ASK 42:37 (22:19) ZADAR : LOKOMOTIVA 50:28 (37:8) PARTIZAN : PROI.ETER 26:29 MLADOST : JEDTNSTVO 37:23 (24:15) .ZADAR : ASK 39:28 (24:12) primernega trenerja. Domov pa Je pisal, da se ne bo udeležil panameriških iger, ker ima poškodovano nogo. Kočljiva nrerokovania Maxwell iz Los Angelesa je že danes objavil listo zmagovalcev na prihodnji olimpiadi. 100 in 200 m Stanfield (ZDA) (kaj bo rekel Bailey?), 400 m Rhoden (Ja-maica), 1500 m Bannister (kaj bo rekel Ottenheimer?), 5000 in 10.000 m »češka lokomotiva« Zatopek, štafete Amerika, maraton Shigeki Tanaka iz Japonske, 110 m ovire Attlesey (ZDA), 400 m ovire Shar-les Moore (ZDA), palica Bob Richards, višina Thiam Papagallo, daljina Brown, troskok Da Silva iz Brazilije. Kroglo bo najdalje sunil Fuchs, disk vrgel Conso-lini, kopje Hytianien, kladivo Nemeth, deseteroboj pa bo odnesel Mathias. Večno mladi Cochet Klobuk doli pred starim, večno mladim Henrikom Cochejem, ki je pred kratkim obhajal petdesetletnico rojstva. Na svoj rojstni dan je po dve in pol uri dolgi borbi premagal silno močnega južnoafri-kanskega igralca Leona Norgarba. Cochet je bil zmagovalec v Wimbledonu leta Nancy : St. Etienne 2:0, Sechaux : Rou-baix 1:2, Racing : Metz 1:2, Sete : Lens 1:1, Lyon : Le Havre 3:0. Vodijo: Metz, Roubaix, Marseille s 4 točkami. ŠVICA: Bern, 2. septembra. Drugo kolo: Basel : Lausanne 3:2, Biel : Bern 3:3, Servette : Ztirich 1:1, 'tfpung Boys : Grasshoppers 2:2, Young Fellows : Chaux de Fonds 2:3. V lestvici vodi Basel s 4 točkami, Bern, Grasshopper, Ztirich po 3 točke. Partizan 16 13 1 2 798:554 27 Mladost 16 13 0 3 631:557 26 Crvena zvezda 15 12 1 2 781:494 25 Železničar Lj. 15 6 3 6 659:630 15 ASK 17 7 1 9 729:752 15 BSK 14 6 2 6 458:465 14 Zadar 16 6 1 9 518:537 13 Proleter 16 6 0 10 502:709 12 Železničar B. 16 6 0 10 599:779 12 Jedinstvo 15 5 1 9 622:700 11 Egysek 15 4 0 11 547:724 8 Lokomotiva 15 3 0 12 531:614 6 ASK : ŽELEZNIČAR (LJ) 46:44 Ljubljana, 2. sept. Drevi je bila na novem igrišču pod Cekinovim gradom zanimiva tekma v okviru tekmovanja zvezne košarkarske lige med ljubljanskima članoma zvezne lige. Malo je manjkalo (Supančič je zgreši! oba kazenska meta), da se ni ponovil neodločen rezultat, s katerim se je končalo s-ečanje v spomladanskem delu tekmovanja. Igralci ASK so v prvem delu prvega polčasa Igrali pod kritiko, tako da je Železničar vodil že 12:6 in 16:8, toda pozneje so se povezali in odločno zaigrali. Tudi v drugem polčasu so prevzeli Iniciativo, vendar je Železničar z borbeno igro zmanjšal razliko v koših v zadnjih minutah igre. Železničar je zaigral danes slabše, kakor proti Ha-poelu, venda- smo opazili, da sta obe slovenski ekipi pokazali lep napredek, in da sta sl pridobili že dovolj gledalcev, ki so bili že danes lahko priča lepi in napeti, ali bolje rečeno živčni borbi obeh ljubljanskih ekip. Najboljši igra- 1927, takrat, ko Južnoafričana sploh še ni bilo na svetu. Plavalno prvenstvo Madžarske Na plavalnem prvenstvu Madžarske, ki je bilo v Budimpešti, so bili doseženi trije odlični rezultati: na 100 m prosto za moške je Kadas dosegel čas 58.2, na 200 metrov pa Nyeki 2:09.8. Drugi rezultat na svetu v plavanju na 100 m prosto za ženske pa je dosegla Temes s časom 1:06.2. Avstralci že izbirajo športnike za olimpiado Olimpijski zmagovalec v skiffu, Avstralec Mervyn Wood iz Sidneya, svetovni prvak, je bil izbran na seji avstralskega olimpijskega odbora kot prvi kandidat za Helsinki. Wood trenira ostro in je trdno pripravljen braniti svoj olimpijski naslov na olimpiadi v Helsinkih 1952. leta. Teniški turnir v Carigradu Na mednarodnem teniškem turnirju v Carigradu je v polfinalu tekmovanja posameznikov Filipinec Ampon premagal Francoza Abdesselama s 6:3, 6:3, 6:2, Cu-Cceli (Italija) pa je premagal Vieiro (Brazilija) 6:1. 6:1, 6:3. V finalu pa je Ampon premagal Cuccelija 6:2, 6:1, 9:7. Branik ženski prvak Slovenije Maribor, 2. sept. Danes dopoldne je bila odločilna tekma ženskih ekip med Branikom in Železničarjem za naslov prvaka LR Slovenije v košarki. Zmagala je ekipa Branika v postavi Filipič, Go'jap, Korže, Bevc, Štajmec, Dev in Tavs, ki je po razburljivi in napeti igri premagala žensko ekipo Železničarja z rezultatom 33:32 (15:15). Naiboljša igralka je bila Anka Dev, ki je dosegla 16 košev. lec na igrišču je bil Šerbec S., ki je navdušil gledalce s preciznimi meti na koš in pa z odlično obrambno igro. Moštvi sta nastopili v naslenjih postavah : ASK: Kristančič 13, Fugina 0, Pavlovič 1, Šerbec V. 8, Šerbec S. 16, Škr-janc 6, Steiner 0, Mravlje 0, Juvan 2 in Ogrin 0. Železničar: Vozelj 9, Supančič 5, Dvo-ža.k 0, Feguš 3, Brdnik 4, Brumen 13, Tosič 0, Remic 0, Rad-milič 3, Bezek 0 in Vračko 7. Sodil je dobro mednarodni sodnik Mika Minič iz Beograda. Pričela se je slovenska odbojkarske lige Ljubljana, 2. septembra. Danes se je pričel jesenski del tekmovanja slovenske odbojkarske lige zahodne skupine. Prvi rezultati so: PREŠEREN : KRIM 3:2 Železničar : ilirija 3:0 DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU Dinamo : Sarajevo 4:1 (1:1) Včeraj je bila v Zagrebu prva polfinalna nogometna tekma med mladinci Dinama in Sarajeva. Zmagal je Dinamo z rezultatom 4:1 (1:1) Medmestni dvoboj v rokoborbi med Beogradom in Salzburgom se je končal neodločeno 4:4. V prijateljski nogometni tekmi je Spar-tak premagal reprezentanco Subotice 3:1 (1:0). Ob tej priložnosti je član Spar-taka Gojko Janjič slavil svoj tisoči nastop na nogometnem igrišču in je bila to hkrati njegova poslovilna tekma. SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO Milan. 2. sept. Včeraj in danes so bile krožne cestne dirke za letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. V soboto je bila dirka amaterjev, na kateri je sodelovalo 90 tekmovalcev. Na 172 km dolgi progi je zmagal Italijan Ghidinj v času 4;44:22. Samo 10 cm za njim je prispel na cilj Benedetti (Italija), tretji Plantaž (Nizozemska), četrti Pianezzi (Švica), peti Woorde (Nizozemska), šesti Zagers (Belgija), vsi v istem času. Danes je bilo cestno prvenstvo profesionalcev. Tekma je bila na275 km dolgi progi. Sodelovalo je 46 tekmovalcev iz 9 držav, od katerih pa jih je le 37 p-i-spelo na cilj. V zaključnem sprintu je med 8 dirkači prispel .prvi na cilj in si osvojil naslov svetovnega prvaka Ferdinand Kiibler (Švica) s časod 8;28:18. Drugi je Magni (Italija), tretji Bevi-laqua (Italija) 4. Feyter (Belgija), 5. Woording (Nizozemska), 6. Schwarzer (Nemčija), 7. Wagt (Nizozemska) 8. .Minardi (Italija), 9. Bartali (Italija), vsi v času 8;29:23. Švedi premagali Francijolll : 101 Pariz. Včeraj in danes je bil na stadionu Colombes v deževnem v -emenu atletski dvoboi med Švedsko in Francijo. Zmagala je Švedska s 111:101 točko. Povprečno so bili doseženi slabi rezultati. Najboljši rezultati so bili: 400 m: Degats (Francija) 47.9, 1500 m: El Ma-brouk (Francija) 3:51.6, 10,000 m: Mi-moun (Fr) 30:18.2, skok ob palici: Lundberg (Švedska) 420 cm, kopje: Berglund (Švenska) 69.21. Italijani pa Nemčijo 115.5:83.5 Stuttgart. Atletski dvoboj Italija Nemčija se je končal z zmago Italije 115.5 : 83.5 točke. Na tekmovanju sta bila dosežena dva nova nemška rekorda in sicer 5000 m Schade 14:15.4 in štafeta 4X400 m 3:10.8. Italijani so dosegli svojo zmago na 400 m z ovirami po Filiputu 52.8, nadalje v troskoku Ber-taca 14.42, krogla Brochetti 15.29, disk Consolini 53.82 m. Mladinski plavalni dvoboj Seotri Levante, 2. sept. Tukaj se je pričelo danes plavalno tekmovanje mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Po prvem dnevu vodi Italija 45:42 točkam. Nadaljevanje s 1. strani raton tekmovanja« je bil skok s palico, ki je trajal tri ure in pol Središče zanimanja je 'bil celjski skakač Vehovar, ki je postavil nov slovenski rekord 3.60, česar nihče ni pričakoval. Vehovar se je poboljšal od svojega zadnjega starta kar za 40 cm! Ko je zvečer Milakov naskakoval nov državni rekord na višini 4.15 m, je bilo ostalo tekmovanje že davno končano, vendar so gledalci napeto pričakovali, ali bo padel nov rekord. Milakov je v tretjem poskusu za las podrl letvo Po končanem tekmovanju je ma-vil: »Mislil sem. da sem že preko žal mi je, da ljubljanskim gledalcem nisem mogel pokazati rekor da.« Eden najboljših jugoslovanskih poznavalcev športa je urednik revije »Atletika«, dr. Lukač Sergije ki je takole opisal današnje tekmovanje: »Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno. Atletika je postala vodilen slovenski šport, prognoze ki so jih dajali novinarji, pa so sr večinoma izjalovile.« Predsednik Atletske zveze Slovenije, podpredsednik MLO Ljubljana, tov. Krese lošt, je bil vesel uspeha slovenskih društev, izgleda, da je atletika v Sloveniji na poti v novo življenje TEHNIČNI REZULTATI: 110 m ovire: 1. Lorger (Ki) 15.6, 2. Šubelj (O) 16.2, 3. Rebula (P) 16.4; krogla: 1. Šarčevič (C. z.) 14.50, 2. Miler B. (O) 13.68, 3. Jeftovič (C. z.) 13.64; 100 m: 1. Pecelj (C. Z.) 10,9, 2. Brnad (P) 11.1, 3. Popov (C. z.) 11.2; Zagreb, 2 sept., Danes popoldne se je v Maksimiru tekmovalo za naslov prvaka v ženskih disciplinah. Kladiva" je nastopil oslabljen, tako da pomeni razlika med Mladostjo in Kladivarjem rezultat, katerega nismo pričakovali. Od-redove atletinje so tretje v državi, vendar so metalke zatajile, tako da je Kot-luškova vrgla kroglo samo 11.93. Nov slovenski rekord je postavila Milica Re-povž-Vizjakova v teku na 800 m, kjer je v ogorčeni borbi porazila elito jugoslovanskih atletinj v teku na 800 m, med katerimi je manjkala samo Tuce. Malokomu je znano, da je Vizjakova že skrbna mati, zato nam njen "ekord pomeni toliko več. Kako tesna je bila borba, nam pričajo rezultati: 1. Vizjak 2:20.5, 2. Ivandekič (Spartak) 2:21.0, 3. Šafar (Ml) 2:23.5, 4. Blaž (O) 2:23.6. Tek je bil torej neverjetno hiter. Šebova je pri startu za tek čez ovire dvakrat ušla, zato je bi!a diskvalificirana Prijetno presenečenje za Odred pomeni uspel start Piemeljeve v reku na 200 m, kjer je b-ez treninga tekla 28.3. Mlada Tot iz Spartaka ' bo postala zanesljiva metalka kopja. Tehnični rezultati: SO m ovire: 1. Madiar (Sp) 12.7, 2. Knez (Ki) 12.9: 100 m: 1. Burja fM!) 13.0; 200 m: 1. Butja (Mi) 26.7, Benčič in Plemelj (O) 28.3: 800 m: 1. Vizjak (Ki) 2:20.5, 2. Ivandekič (Sp) 2:21.0, 3. Šafar (M!) 2:23.5, 4 Blaž (O) 2:23.6; daljina: V Šumak (Ml) 5.26; višina: 1. Šumak 145, 2. Sima (O) 140; disk: 1. Borovec (Sl. V.) 39.42, 2. Kofol (O) 35.22; krogla: 1. Radosavljevič (C. z.) 1.3.14, 2. Kot-lušek (O) 11.93; kopje: 1. Tot (Sp) 38.67, 'štafeta 4\100m: 1. Mladost. Končno stanje točk: državni prvak za leto 1951 1. Mladost 14.366 točk, 2. Kladivar Beograd, 2. sept. V soboto in nedeljo je bil v Beogradu troboj v odbojki moških in ženskih ekip Srbije, Hrvatske in Slovenije. Nastopili so najboljši odbojkarji iz vse države, da bi tako strokovna komisija ugotovila, kateri izmed najboljših igralcev pridejo v poštev za sestavo državne reprezentance z.a evropsko prvenstvo, ki bo od 15. t. m. dalje v Parizu. Že vnaprej smo vedeli, da bo borba zelo ostra, toda Srbi so se v tem troboju izkazali in dokazali, da so njihove moči znatno boljše od hrvatskih in slo venskih. Celotno tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, toda glavno pozornost športnega občinstva je pritegnila nogometna tekma Jugoslavija : Švedska. Na tekmovanje je zelo vplivala huda vročina, ki jo Slovenci nismo vajeni. Zato tudi slovenski igralci niso mogli pokazati vsega svojega znanja, medtem ko so Srbi. vajeni vročine, pa tudi z odločnejšo in požrtvovalnejšo igro, zasluženo osvojili prvo mesto. Ne smemo reči, da so Slovenci igrali slabo. Nasprotno, pokazali so celo več, kot pa se je moglo od njih pričakovati. Občinstvo je predvsem zanimalo, kako se bodo izkazale Slovenke. V igri s Hrvatsko so bile znatno boljše in so tudi zasluženo zmagale. loda Srbkinjam nis° bile dorasle. Srbkinje so vložile izredno voljo in požrtvovalnost. V zadnjem nizu se je nudila Slovenkam lepo priložnost, da si osvoje vsaj en niz, toda videti je bilo, da so zaradi izredne vročine in velike utrujenosti popustile in so tako domačinke zmagale 3:0. Slovenska moška ekipa je nastopila najprvo proti Hrvatski. Hrvatska je vodila že 2:0. toda z neverjetno požrtvovalnostjo je slovenska ekipa najprvo izenačila, nato pa dobila tudi tretji, odločujoči niz in tako zabeležila svojo prvo zmago v tem troboju. Občinstvo, kakor tudi funkcionarji (in teh je bilo izredno veliko!) so nestrpno pričakovali srečanje med Slovenci m Srbi. Poleg Hrvatske in Slovenije vTsina: 1. Dimitrijevič (P) 183, 2. Vukovič (P) 180, 3. Kršlak (Ml) 180; 1500 m: 1. Ceraj (P) 3:59.8, 2. Ilič (C. z.) 4:00.4, 3. Št ritof (P) 4:00.6; 400 m: 1. Sabolovič (P) 49.6, 2. Kraljevič (Ml) 50.2, 3. Tomašič (Z) 50.4; troskok: 1. Radovanovič (C. z.) 14.21, 2. Zagorc (KI) 13.69, 3. Šerčic (P) 13.65; kopje: 1. Dangubič (C. z.) 64.93, 2. Vujačič (P) 59.70, 3. Belec (Z) 56.60; 10.000 m: 1. Cetinič (P) 31:11.0, 2. Stefanovič (P) 31:27.4, 3. Jovanovič (C. z.) 32:19.0; “štafeta 4Y.100m: 1. Crvena zvezda 43.1, 2. Partizan 43.1, 3. Mladost 44.2, 4. Zagreb 44.2, 5. Kladivar 44.3, 6. Odred 45.5; 400 m ovire: 1. Radulovič (P) 55.9, 2. Kopitar (KI) 56.0, 3. Cipčič (C. z.) 57.2; 200 m: 1. Pecelj (C. z.) 22.6, 2. Stankovič (P) 22.8, 3. Račič (P) 22.9;kladivo: L Gubijan (P) 53.07, 2. Galin (Ml) 52.91, 3. Žerjal (KI) 52.88; daljina: 1. Brnad (P) 7.05, 2. Miličevič (C. z.) 6.63, 3. Petranovič (Z) 6.53; palica: 1. Milakov (C. z.) 4.05, 2. Duša-novič (P) 3.80, 3. Lenert (P) 3.70. 4. Vehovar (KI) 3.60; 'štafeta 4X400 m: 1. Partizan 3:19.8, 2. Crvena zvezda 3:26.8, 3. Mladost 3:27.0, 4. Odred 3:28.0-.800 m: 1. Hanc (KI) 1:55.9, 2. Ottenheime" (P) 1:56.1, 3. Štritof (P) 1:57.4; disk: 1. Zerial (KI) 45.87, 2. Krivokapič (C. z.) 45.70, 3. Miler Bogdan (O) 44.84; 5000 m: 1. Djuraškovič (P) 14:54.8, 2. Pavlovič (P) 14:55.0, 3. Ilič (C. z.) 15:00.0. Končno stanje točk: 1. državni prvak za leto 1951 — Partizan 31.922 točk, 2. Crvena zvezda 30.900, 3. Kladivar 28.491, 4. Odred 28.479, 5. Zagreb 28.402, 6. Mladost 28.336 točk. Janez Špindler dvžavni prvak 13.309, 3. Odred 12.699, 4. Crvena zvezda 11.737, 5. Spartak 11.407, 6. Sla-vija: Varaždin 10.400. V sredo izide prva številka »NOGOMETA« novega športnega tednika Naročajte se in dopisujte! so imeli Srbi dve ekipi in so bili predvsem funkcionarji prepričani, da bosta obe zasedli prva mesta. Po tekmi s Hrvatsko so nastopili Slovenci proti Srbiji I. Tekma je pokazala stvarno stanje današnje jugoslovanske odbojke, kajti Srbi so pri vsaki točki dokazali, da se med seboj razumejo, da so njihove vrste povezane, vsak njihov udarec na mreži je obveljal. Slovenci so šele sredi te igre nekoliko povezali svoje vrste in z odlično igro na mreži večkrat onemogočili odlične toikače srbske ekipe. Toda verjetno zaradi utrujenosti niso mogli vzdržati in so tako ta dvoboj izgubili. V igri s Srbijo II so Slovenci dobro začeli, toda utrujenost in vročina so onemogočili, da bi pokazali '.se svoje znanje, tako da so ta dvoboj izgubili 3:1. Ne more pa se teči, da bi bila njihova igra tako v polju, kot na mreži, slaba. KONČNI REZULTAT JE NASLEDNJI: Moški: Slovenija : Hrvatska 3 :2 Slovenija : Srbija 10:3 Slovenija : Srbija II 1 : 3 Srbija I : Hrvatska 3 : 1 'Hrvatska : Srbija II 3 : 1 Ženske: Slovenija : Hrvatska 3 : 0 Slovenija : Srbija 3 : 0 Srbija : Hrvatska 3 : 0 Po končanem troboju so se se--tali delegati vseh treh republik in določili kandidate za sestavo državne reprezentance. Od Slovencev oridejo v poštev: prii moških Skr-binek in Kosec, pri ženskah pa Kosec, Magušar, Gajšek, Flis, Valen-tar in Zupanc. Marijan Lipar PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Nadaljevanje s 1. strani metna tekma slovenske lige med Nafto in Krimom. Končala se je z zmago Nafte 3:2 (0:2). V prvem polčasu je bil Krim v absolutni premoči ih je vodil z dvema goloma. V drugem polčasu pa je Nafta oovezala svoje vrste in zaigrala fako odlično, da je ne le izenačila, marveč tudi zmagala. Gole so dali: Vuletič oba gola za Krim. ter Šiftar. Šimunka in Božič za Nafto. — Sodil je pred 1100 gledalci Jenko iz Maribora. Železničar (Mrh.) : Železničar . (N. G.) 2 : 1 (1 : 1) Maribor, 2. sept. Po nezanimivi igri je zmagal mariborski Železničar. Gole so dali za Železničarja Šaho In Kučar, za Gorico pa Goričan. Gledalcev 1500. Sodil je Presinger. Gregorčič : Triglav 1 :3 Kladivar : Mura 2 : 2 II. zvezna liga Zagreb : Kvarner 4 :1 (2:1) Zagreb, 2. sept. Današnja prvenstvena tekma med Zagrebom in Kvarnerjem se je končala po dokaj zanimivi igri z zmago Zagreba 4:1 (2:1). Gole so dali za Zagreb Perovič 2 ter Butkovič n Bučan po enega, za Kvarne- pa Panič. Sodil je Machiedo iz Splita. Rahotnički : Tekstilac 8 : 2 Proleter Z. : Željjezničar 2 : 0 Dinamo : Proleter 0. 2 :1 Rudar ; Vardar 1 : 3 LESTVICA II. ZVEZNE LIGE Vardar 21 13 4 4 40:15 30 Budučnost 22 13 3 6 43:23 29 Rabotnički 20 11 6 3 44:19 28 Radnički 21 9 7 5 47:32 25 Velež 21 10 5 6 36:27 25 Metalac 21 9 6 6 32:29 24 Kvarner 22 19 4 8 53:45 24 Proleter O. 21 10 3 8 44:34 23 Odred 21 10 2 9 40:28 22 Željezničar 21 8 6 7 32:28 22 Dinamo 20 9 3 8 41:37 21 Zagreb 20 7 4 9 25:31 18 Proleter Z. 21 6 5 10 25:38 17 Rudar 21 5 2 14 27:65 12 Tekstilac 21 2 4 15 22:52 8 Bokelj 20 0 6 14 15:72 6 MED TEDNOM RADNICKI : METALAC 0:0 Razveljavljena tekma Komisija pri nogome-tni zvezi Jugoslavije je na svoji zadnji seji razveljavila prvenstveno tekmo Crvena zvezda : BSK, ki se je končala neodločeno 2:2. Ugotovljeno je bilo. da J6" zerkič, kj je dosegel zmagonosni g’G'> mi bil v of.fside položaju. Športniki, telovadci, planinci in alpinisti! Poleg športnih rekvizitov in trenerjev Vam je nujno potrebna tudi strokovno športna litera tura! »POLET«, tednik za fizku Ituro, Vam prinaša najnovejše rezultate domačih in inozemskih športnih tekem, prav tako obravnava vso problematiko naših druš tev. Tromesečna naročnina 100 din. »VODNIK«, revija za pol judno fizično kulturo. Prinaša strokovne članke iz vseh področij fizične kulture, ki jih pišejo znani športni delavci. Nujno potreben je zlasti vsem vrhunskim športnikom, telovadcem, špo rtnim trenerjem in vzgojiteljem! Letna naročnina 280 din. »PLANINSKI VESTNIK«, mesečna revija za planince in alpiniste, odkriva bralcem lepote naših gora ter spremlja razvoj planinstva in alpinizma pri nas in v tujini. Letna naročnina 280 din. »PLEZALNA TEHNIKA«, izpod peresa znanega alpinista Marjana Keršiča-Beleča je nujno potrebna vsakemu alpinistu in planincu. Cena 75 din. »SMUČANJE«, knjiga, ki jo je napisal Ciril Praček, znani smučarski trener, Vas uvaja v tehniko smučanja in Vam s tem omnaoča pravi užitek bele opojnosti. Cena 60 din. Vso navedeno literaturo, revije in tednik »Polet« naročajte na naslov: Fizkulturna založba Slovenije, p,- p. 377. Inski dri zvezne toša rtaste line končan HHBSBHneeae&ae mnnnaamnnmmnaaamamammmammmmaatBMatnnaKBmaMBaBUMMamaaKnsBamnam V ljubljanskem derby|u zmagal ASK 46:44 (22:21) LESTVICA Prepričevalna afirmacija slovenske atletike Pffi ženskah MLADOST Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubpani -- Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal 377 — Telefon Ji-* ob nedeljah popoldne pa 55-22 do 55-26 _ Čekovni račun uprave št. 602-90331-0 — Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din in 50-09,