DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
33.	j	«‘ah0	»O®®*«-
« n** vračajo Nefrankirana pisma o. .primatu ^„0^, za držaro SHS znala mesečno 1(1 Din. *a m.
. Mariber, Ruika ce.ta 5 pošlni pr.d.l 22	t«n.tvo	mea.čoo	15	Din
Lloblian« VII, Zadniini dom.
-	oglasov,	ki služi}0 v posredovanje in socijalne namene
' delavstva ter nameščencev, stanr vsaka beseda 50 para. Da-j beiu tiskana beseda stane 1 — Din. Malib oglasov trgovskega /načaja. stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. eUnvni račun' 14 335.	— Reklamacije se ne irankirajo.
»tev. 4»
Sobot-* 12. januarja 1<*?9
Leto IV.
Nova era v drž vi.
Izpremembo režima v smislu, ka~ koršnega imamo danes, je moral vsakdo videti že vnaprej. Razmere v politiki, upravne in gospodarske, so pokazale, da naša buržuazija ni’zrela za demokracijo. To svoje mnenje smo že večkrat povedali. Kako prav smo imeli, dokazujejo sedaj tudi razne izjave opozicijonalnih listov in zlasti tudi dr. Mačka, ki vsi vprek izražajo veselje, da je vladar ukinil ustavo in razpustil samoupravne politične korporacije, narodno skupščino ter oblastne skupščine. Ti krogi si s tem dajo sami izpričevalo, da niso zreli za parlamentarno demokracijo.
Prepričani smo, da merodajni krogi s svojega stališča niso našli drugega izhoda, kakor da so segli po absolutizmu, po izjemnem stanju, ki se je uvedlo morda celo v soglasju oziroma kot konces ja kmetsko-demokratski koaliciji, tki je vodila boj v prvi vrsti proti ustavi. Zakaj dr. Maček pravi izrecno: »Kakor vidite, je sedaj lajbič odpet.« To se pravi: lajbič je odpet, ki ga bo zapenjal — dr. Maček.
Kakor uvidevamo potrebo reviz je bivše ustave in temeljite revizije celotne uprave, smo vendar še vedno mnenja, da bi se bila ta vprašanja
lahko rešila v okviru ustave in narodne skupščine, če bi bile naše meščanske stranke demokratične ter imele količkaj sm sla za resno politiko in resen parlamentarizem. Ker pa meščanske stranke v naši državi tega smisla nimajo, je moralo priti do izjemnega stanja.
Ne vemo, kako se bodo politični dogodki razvijali v bližnj. bodočnosti. Eno pa vemo, da mora socialistični proletarijat tudi v bodoče voditi svojo samostojno politiko za demokracijo, da bo, ko nastopi zopet parlamentarna doba, že reprezentiral v državi sam močno podlago za prepotrebno demokracijo. Da bi naša buržuazija postala v doglednem času zrela za demokracijo, tega se ne moremo nadejati.
Razvoj političnih dogodkov v zad-1 njih šestih mesecih je dokazal, da so-cijalistična stranka v tej državi ne more niti moralno podpirati V političnem boju ne ene ne druge meščanske fronte, ker ni ne ena ne dru^a niti demokratična niti napredna.
Temu našemu stališču, ki smo ga naglašali prvotno, so dali.dogodki s^-t' mo še trdnejšo moralno oporo.
Naša strank? in zadnji politični dogodki.
Naša politika v tej državi jc šla vseh deset let za tem, da varujemo interese slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda enako, ker so identični. Najodločneje smo se borili proti vsakršnim podpihovanjem plemenskih strasti, naj se pojav jo kjerkoli, in nikdar nismo dajali niti moralne opore katerikoli meščanski stranki, ki je uganjala s plemenskim hujskanjem svojo demagogijo.
S prezirljivim posmehom gledamo nazaj na čase, ko nas je n. pr. »Slovenec« zasramoval, da smo socijal-patrijotje. Ne demagogija v plemenskem hujskanju, ne s trboveljskim u-morom in ne navidezni boj z oriuna-štvom nas ni spravil s prave linije.
Naš program je znan in jasen in nam ga ni treba niti skrivati, niti pre-klicavati.
Jasno, moško, lhako gledamo dogodkom v oči, ker imamo mirno vest in smo prepričani, da zastopamo dobro stvar.
Zavedamo se sicer, da je naša stranka številčno še slabotna in da je naš pokret še skromen, a. zavedamo se pa tudi, da predstavljamo v celotnem narodu v državi veliko moralno silo.
Sedaj, ko se je na en zamahljaj v nič sesula gnila stavba buržuaznega partizanstva, se nam ni treba sramovati svoje preteklosti in ne se bati za svojo bodočnost.
Prav zadnji politični dogodki so nam jasno dokazali, da more zdrava politična demokratična sila vznikniti ie iz celotnega, skupne interese razumevajočega naroda in da je zastrupljevanje pod firmami plemenskega sovraštva, kulturnih in mentalitetnih razlik, kakor tudi zgodovinskih predpravic zločinstvo, ki preprečava take dobre politične razmere, v katerih naj bi se narod svojemu sedanjemu stanju primerno in svobodno razvijal v pravcu skupnosti.
Neresnost in politična sebičnost meščanskih strank je zakrivila današnje stanje, zato je v prvi vrsti potrebno, da se proletarijat, ves delovni narod odreče tej glupi, neprograma-tični in nestanovitni buržuaziji.
Socijalistična Stranka Jugoslavije pojde po svoji začrtani poti, ker je prava.
Proč z vplivi politike buržuaznih strank, ki stotisoče delavcev zavajajo s svojo demagogijo v nezavednost in duhovno odvisnost.
In kvišku glave!
Novi položaj v državi in delavstvo.
Prejšnja vlada je padla. Parlament je razpuščen. Vidovdanska ustava je razveljavljena, kralj je imenoval novo vlado. Poostreni zakoni o zaščiti države so izdani. Meščanske stranke, ki so bile prej v ljutem boju med seboj za oblast, so se na mah med seboj umirile in ena kot druga ne morejo prehvaliti pravilnosti sedanje vlade, vlade reda in zakonitosti. Ja, celo glasilo klerikalcev, ki So bili skoro eno in pol leta vladna stranka, priznava, da je bilo prej vse za nič, a sedaj da bo vse dobro. Gospodarski krogi pošiljajo udanostne brzojavke. Da, sploh izgleda, da so vsi ti krogi neznansko veseli tega načina rešitve krize v državi. KolJko je na tem
resnosti ali pa strahu, ne bomp danes razglabljali, omenimo samo, da so pač razni strankarski volkovi menjali kože.
Ali kar se nas delavskega razreda tiče, bi prav želeli, da bi nova vlada imela tudi več socijalnega smisla za najširši del lastnih državljanov, to je delavstva. Tukaj bi bilo jako dobro, da bi se vpostavil zakon, kateri bi n. pr. onemogočil brezmejno izkoriščanje delavstva od strani podjetnikov. Da bi se z zakonom uvedla kontrola v poslovanje podjetniških družb, da bi se že enkrat ugotovilo, za koliko opeharijo letno državo na davkih in delavstvo na plačah. Starostno zavarovanje delavstva v državi še ved-
no ni izvedeno, brezposelno zavarovanje delavstva tudi ne. Delavstvu, ki tiči pod jarmom izkoriščajočega kapitala, je treba dati svobodo besede,
svobodo obrambe za svoj goli život. Obstoječi socijalno-zaščitni zakoni se naj strogo izvajajo in kršitelje kaznuje.
Slovenski nova umetnost je proletarska
umetnost.
V Berlinu je v klubu proletarskih novih umetnikov predaval sodrug Ferdo Delak, urednik mednarodne revije nove umetnosti »Tank« o slovenisfki novi umetnosti. Uvodoma je govoril nemški književnik Heinz Luedecke. Obe predavanji prinašamo v izvlečku:
Heinz Luedecke: Kljub močnemu vplivu vzhoda je naš umetniški interes še pretežno zapadno orijentiran. Pariz je oni magnet, ki nas privlači in le Moskva ga od časa do časa lahko odvrne. Da se je pa tudi na jugovzhodu Evrope razvilo močno novo umetniško življenje, nismo niti opazili. In vendar je prebujenje novih umetniških stremljenj pri jugoslovanskih narodih zelo zanimivo, ker lahko še enkrat zaživimo v boju za nov slog in nove umetniške ideje.
V zapadni Evropi postaja že zgodovinsko to, kar vzbuja na jugovzhodu hude boje. Tam je še »nova zemlja«. Pomagajmo, preko političnih mej, mladim jugoslovanskim umetnikom pri ustvaritvi in uveljavljenju njihovih novih umetniških idej, ki so vredne ne le našega, ampak evropskega zanimanja in priznanja. Posebno živo in moderno usmerjeno umetniško ustvarjanje beleži Slovenija, dežela, v kateri se slovanski, nemški in italijanski vplivi družijo v sintezi s pravkar probujajočo se nacijonalno kulturno zavestjo. Mladi slovenski umetniki poizkušajo uveljaviti na vseh umetniških poljih svojo novo obliko. Središče teh stremljenj je Ljubljana s svojim vseskozi sodobno orijentiranim gledališčem.
V Ljubljani je bil ustanovljen »Tank«, mednarodna revija, ki je kot prva započela boj za nova stremljenja, za mednarodno umetnost in konstruktivističen slog. Izdajat, in urednik »Tanka« in vodja umetniške avantgarde svoje dežele je Ferdo Delak, mlad, izredno aktiven in mnogu-stranski umetnik. Skupno z njim delajo slovenski umetniki, kot Černigoj, Čargo, Kogoj, Maleš, torej umetniki, ki so se delno že v inozemstvu uveljavili. A tudi osebnosti z mednarodnim umetniškim slovesom kot Luna-čarski, Marinetti, Walden, Tzara so s svojim sodelovanjem pri reviji dokazali svoje simpatije nad novim po-kretom in njega umetniško kvaliteto manifestirali.
Delak, ki živi sedaj v Berlinu, da si utrdi kulturne zveze s svojimi umetniškimi kolegi, je nastopil že v »Sturmu« s predavanjem o mladi slovenski umetnosti in pripravlja sedaj sloven. številko revije »Der Sturma, se je odzval našemu vabilu in tako predava danes nam o mladi slovenski umetnosti.
Ferdo Delak: Slovenska mlada in borbena umetniška generacija, ki se je ločila od meščanske degenerirano-osladne impotence, si je ustavila svoj list, dala mu značaj mednarodne revije in ga krstila s »Tankom«. Z njim so bili novi dinamični ljudje, sproščeni vsega historičnega balasta v novo življenje, uničujoč smotreno vsako tradicijo. Sinovi in hčere revolucije duhovnih enot so napovedali boj zastareli kulturi, šovinizmu v umetnosti
in oklonili cerkveno plastiko. Novi človek in njegovo stremljenje ter ustvarjanje je posledica vedno bolj zavednega življenja in nove, kolektivne življenske tendence, ki daje novemu človeku novi izraz. Naša umetnost ima svojo bazo v zakonih možnosti in je kot sinteza sodobnega življenja enostavna, kategorična in zmagovalna. Res nas slovenska kritika noče razumeti, ker prevelik je pre-pad med kritiko-prežvekovalko in nami, ki se ne prodajamo za mesečni honorar in nam občutek studa ne da, da bi vsakomur odvezovali čevelj in uganjali pasje ponižnosti, zlasti še, Vej je omejenost kvintesenca slovenske' ga intelektualizma, ki pa menda i*l samo in zgolj samoslovenski, marveč ima še starejše sorodnike na smrtni postelji Evrope.
Naša umetnost je svetla, prozorno fiksna, dinam.čno čustvena. Nastala i« v času kaosa, izčistila in premagala jfc prostor. Kot sintezo časa stavimo umetnost konstruktivne logične enote kot edini faktor sodobnega stremlje nja. Zato pa: glejte predstraže umetnosti po vsem svetu, v prvi vrsti v Rusiji, kjer je propadla cerkev, vse ostale bedar.je posameznikov pa so kakor modne revije Pariza.
Naš teater je časovno primeren predstavnik kinetike in harmonije. Je skupna, ekspanzija talentiranih elementov v dinamično se predstavljajoči manifestaciji časa, torej duševno shajališče moderne kolektivne mase. Ne teater salona, temveč teater duhovne koristi človeka.
Po daljših propagandnih izvajanjih o novi umetnosti in novem gledališču se je podal na nove umetnike, katere je ostro karakterizirane predstavil poslušalcem. Iz teh karakterizacij posnemamo le vodilne misli. Avgust Černigoj, glavni sodelavec pri »Tanku«, je umetniški Ahasver, ki je v divjem begu predrvel vse slikarske struje in se ustavil mi konstruktivizmu, katerega evangelij se daj oznanja. Ivan Čargo si je ustvar J lastni umetniški obraz, ki varijira med dinamičnim ekspresijonizmom in kubizmom. Njegova dela so namenjena življenju in ne ozkim razstavnim okvirjem. Marij Kogoj, ki predstavlja v glasbi levo kr.lo modernizma pr* Slovencih, je s svojimi kompozicijami potisnil v ozadje vso starejšo generacijo. Miha Maleš stremi po enostavnosti, primitivni in naravni formi. Bori se proti degeneraciji in rafinira-nosti, obožuje pa zemljo, lopato, :no-tiko in kramp, ker tu je vedno in vedno začetek in konca ni. Bratko Kreft je realist vsebine, kot tak je po ueo romantiki nujno potreben. Kot gledališki človek je svoje umetniške zmožnosti dokazal z vprizoritvijo Rudott Golouhov e »Krize«, ki tvori v slov. drami svoje poglavje zase. Karlo Kocjančič vsako metodiko zavračajoča, revolucionarna natura je kot pisatelj najbolj izrazen v filozofskih in okultnih snoveh. Angelo Cerkvenik se je uveljavil kot dramatik in s* ustvaril pozicijo, katero skušajo zaman omajati sterilne bezniške sile. Tone Seli&kar, prvi slovenski pesnik, ki poje internacijonalo, nima primere
v slovenski literaturi. Slavko Osterc je v skladbah nagnjen, k groteski in fantastiki, ne mara lirike in sovraži romanticizem, ki se mu zdi kopija. Matija Bravničar je ekspres jonist, ki komponira atonalno in alinearno -er gradi svojo muziko arhitektonsko.
II
i k
V
Maček in Pribičevič. Zagrebški »Morgenblatt« je v pondeljek prinesel uspelo karikaturo vodji KDK. Maček in Pribičevič si ogledujeta svoje odpete telovnike, na katerih pa manjkajo gumbi, ki leže po tleh. Pa pravi Maček: »Hvala bogu, da se mi je vsaj enknt lajbelc odpel.« Pribičevič na to: »Da, da, samo če bi 'pri tem ne bili tudi knofi šli k vragu.«
Inozemsko časopisje živahno komentira dogodke v Jugoslaviji. Vse meščansko časopisje je navdušeno in (polno hvale nad energičnimi ukrepi, ki so se izvrš li. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« pa pravi med drugim: »Veriga, ki jo tvori na eni strani Madžarska, na drugi pa Italija, je sedaj v sredini sklenjena . . . Avstrijski prole-tarijat je sedaj najbolj na vzhod potisnjena straža evropske demokracije.«
Šeii strank in nova vlada. Stranke k novi vladi še niso zavzele stališč.
V	novi vladi ni predsednikov strank, razen dr. Korošca, ki je predsednik Slovenske ljudske stranke. Drugi člani vlade so iz obližja dvora in nevtralci. To je vsekakor nekoliko koncesije opoziciji.
Dr. Spaho in Šurmin vstopita tudi v vlado. Dr. Spaho za muslimane, Šurmin za Hrvate. Dr. Korošec za vence je pa itak že v vladi.
Plemenske in verske stranke se razpustijo. 'Kakor sporočeno, se plemenske in verske stranke razpustijo. Zastopniki teh strank in plemen pa bodo v vladi.
SLS izpremeni ime? Ker se verske in plemenske stranke morajo razpustiti, bo SLS najbrže izpreme-nila ime. Logično bi morala spremeniti tudi program.
Naša »Volksstimme« je prinesla v zadnji številki dobro paralelo: »Dr. Maček je ves navdušen vzkliknil: — Telovnik, ki nas je stiskal, se je končno odpel! — Takoj na to so se mu pa menda usta zapela, ker ni slišati od njega ne bev ne mev.
- Pogovor dveh ljubljanskih špisar-jev. Prvi špisar: »Ali si že slišal, da so ustavo ukinili?« — Drugi špisar: »Nič za to, samo da kina niso!«
Uveljavljenje pravilnika monopol-skih delavcev se odgodi! »Službene Novine« od 8. januarja 1929, broj 7, prinašajo, da je minister financ na predlog upravnega odbora monopol-ske uprave odgodil uveljavljenje
To bi bili izvlečk. iz obširnega dveirne^a predavanja, v katerem je Delak izrecno naglasil, da ni Ljubljana k	cz	»j anka« le gola fcrmal-
G3t, am ;i.k dokaz slovenske zmož-rcs‘i in energije.
pi&	: a o de;avsk h kategorijah in
’ čilne >. Jstemu v tobačnih tovarna!	a :nik it ej ne stopi v velja-
vo s 1. a "lem
rel>< ulstvo BvOgrada, Beograj-it' Uka. pi a a izkaz prebivalca ;.n konec c. ' embra, ki ga je izdal prijavni ura za mesto Beograd. Po tem izkazu ima naše glavno mesto 339.208 prebivalcev Leta 1866 je imel Beograd 24.000 prebivalcev, leta 1890 že 51.000, leta 1900'65.000, leta 19?! je narastel na 111.739, leta 1926 pa na 243.632 prebivalcev. Hiš je bilo v- Beof iu ieta 1926 okroglo 11 839, Teta	pa 15.722, Iz tega se vidi
velikanski napredek Beograda Na čegav račun, si lahko vsak sam misli. Ce so podatki prijavnega urada točni, ne m->re!.'n‘ kontrolira;.. Nehote nam -p prihaja na um ukrajinska prislo-vica: »Što se babi htilo, to se bab' ifi.il o.
Brezkoniesijonalni otroci se med
7 in 14. letom ne smejo' sprejemati v vrkev. Dunajska duhovščina skuša z raznimi intrigami šoloobvezne otro-kr brezkonfesijonalnih staršev pridobiti nazaj v cerke Po tozadevnem zakonu (ki velja tndi pri nas) namreč ••vroči med 7 in 14. letom starosti ne morejo in ne smejo menjati svoje ve-*-e. Če namreč izstopijo starši iz cerkve, jim slede v brezkonfesijonalnost ali v novo vero automatično tudi otroci, ki še niso dopolnili 7 let, medtem ko morajo otroci med 7. in 14. letom ostati v stari veri, po 14, letu pa vsak otrok sam odloča o svoji pripadnosti. I/. tega logično sledi, da tudi otrok, ki je že brezkonfesijonalen, ne more vstopiti med 7. in 14. letom nazaj v kako cerkev. Ali duhovščina je kljub temu skušala z obljubami in grožnjami pripravit take otroke za vstop v cerkev. Temu je napravil dunajski šolski svet konec s svojo nedavno odločbo, da naj se vsi taki protizakoniti poskusi prijavijo, da se kaznujejo. Z navedenim zakonom je hotela svoj čas cerkev ovirati izstope iz cerkve, danes pa, ko je na samem Dunaju že 150.000 brezkonfesijonal-cev, ji je pa ta zakon na poti.
Organizacije zločincev, V velemestih se dogajajo včasih zelo neverjetne stvari; v Chicagu na pr.mer, kakor smo že večkrat slišali, je pravi Eldorado za zločince, zlasti vlomilce. Imajo svoje klube, svoje hiše, svoje avtomobile in so sploh tako močno
organizirani, da jim niti policija ne more do živega in je zadovoljna, če ima sama mir pred njimi; kajti v mnogih brezuspešnih spopadih je že mnogo redarjev izgubilo življenje. Saj so celo čikaškega župana nekoč odpeljali in ga šele proti visoki odkupnini zpustili. Da pa hoče Evropa tudi v tem posnemati Ameriko, dokazujejo dogodki, ki so se odigrali med prazniki sredi Berlina. Neko društvo »Skala« ie priredilo v neki gostilni zabavo. Proti polnoči pa se pripelje pred gostilno kakih dvajset avtomobilov, iz njih poskačejo moški v sa-kvnsk-h oblekah in s cilindri na glavah, ter vderejo v lokale, kjer se ta-krj vname ljut pretep. S težavo so bil potisnjeni nazaj na ulico, od koder ^o razbili vse šipe na hiši. Streljalo se ie s samokresi kakor v vojski. Bila sta ^■ra mrtva in več ranjenih. Policiji je uspelo več oseb aretirati Izkazalo se je, da je imelo društvo »Skala« starega nasprotnika v društvu »Vedno tvesti« in so se često med seboj napadali. Obe društvi sta bili organizaciji zločincev, katerih obstoji v Ber-1;m.i nad dvajset z različnimi kuri-joznimi in nedolžno zvenečimi naslovi. Nekatera od teh imajo tudi svoje tajne tečaje, v katerih se mladi zločinski naraščaj teoretično in praktično va^i v žeoarstvu, z vlotnli°niem
v	b'a1a:ne in v podobnem pridobitnem poslu. Na zunaj se ta društva orav nič ne razlikujejo od drugih sličpin tovariških udruženj in značilno je, da so celo ugledni meščani po več let fun*.-cijonarja. in nr^dr^dniki teh društev, n«? da vedel' kaki ^ružb nrodsed'1-jcio. Prispevki so r>recej visoki in se točno plačujejo. Z njimi podp-raio S^ojc potrebne tovariše, olačujejo odvetnike. kadar ima'r> opraviti s sodnijo. oskrbujejo aretirancem boljšo brano ir iim no m črnost nrirpom'oreio k begu itd. Prebivalstvo cč ta policiji, zakai to trpi. Ta se izgovarja, da je veliko bolje, če ima zločince v registriranih društvih v evidenci, kakor pa če bi jih morala iskati kdovekod. Če e izvrši kie kak vlom, ji je treba samo pozvedeti, katere organizacije člani so ga izvršili 'n pride na ta način lažje na sled. Sicer pa ima policija sama rešpekt pred njimi. Prebivalstvo je bilo zelo vznemirjeno, ko je zvedelo, da so aretirani člani »Vedno zvestih«, ki so se udeležili zadnjega napada, bili od policije zopet izpuščeni. Državno pravdništvo je vložilo protest in zahteva, da se s to nadlogo enkrat temeljito pospravi.
Kitajska in velesile. V Nankingu so bili hudi politični izgredi. Množi:e so protestirale proti zavlačevanju nove carinske pogodbe z Japonsko. Nekaj uradnikov in vojakov je b lo lahko ranjenih. Takoj nato je vlada podila iztavo, v kateri naglasa, da deluje na odpravi krivičnih pogodb, toda to delo
mora vršiti na reden in postaven način. Akcija nasilja ne pomaga nič in samo diskreditira pred drugimi narodi. Vlada se drži pravih revolucionarnih načel in je prepričana, da kmalu doseže enakopravne pogodbe z rse-mi velesilami. Prisega kitajskemu ljudstvu, da bodo v treh letih vse pogodbe revidirane in vse tuje čete odstranjene s kitajskih tal.
Internacionala tobačnih delavcev.
Na kongresu zveze grških tobačnih delavcev je bilo sklenjeno, da se organizacija priključi internacijonali tobačnih delavcev. Kongres je med drugiim sprejel tudi ostro resolucijo, s Ikatero protestira proti temu, da je grški konzulat v Rotterdamu odklonil delegaciji internacionale tobačnih delavcev, ki bi se imela udeležiti kongresa, svoj vizum.
Kongres je sklenil .ustanoviti borbeni fond in se je .pečal z raznimi izboljšavami na socijalnem polju. Posebno se je pavdar-jalo, storiti vse, da se organizira žene m mladoletne.
Vsej slovenski javnosti! Prejeli smo: Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnem zapuščajo politični in gospodarski bedneži nesrečno grudo in se zatekajo k nam po pomoč in podporo« In tu začenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezdomovincev, Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov. Sila je prekipela do vrhunca, pomoč je nujna. To žalostno spoznanje je izsililo ustanovitev »Meddruštvenega odbora za pomoč pr,morskim emigrantom«, ki ga sestavljajo po svojih delegatih »Jugo-slovenska Matica«, »Slovenska Straža«, »Organizacija jugoslov. emigrantov«, Društvo »Soča«, »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«, Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljš h njenih sinov. Kot prvi svoj korak smatra za potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak manifestacije takoj stalno kolekto, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj preganjanega dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pomenja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnost, našim trpinčenim bratom. — Meddruštveni odbor za nomoč primorskim emigrantom.
Sodrugi pevci! Pevske vaje »Svobode« se vrše vsak pondeljek in četrtek ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, levi vhod, I. nadstropje. Dolžnost vseh onih, ki so se priglasili je, da vaje redno obiskujejo. Kdor želi sodelovati pri pevskem odseku, naj se istočasno zglasi
LEO SILA:
človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duS.
7H
»Vidite, to ie vprašanje, na katerem si je že marsikdo belil <glavo. Po vsem tem, kar sem vam povedal, 'bi morali »priti do .jasnega zaključka, da je edina in prava ljubezen med fantom in dekletorn ona, ki je popolnoma duhovna.«
»Torej platonsika, h aha . ..«
»Gospod kaplan, strašilo mrzim to besedo. Platonska? Neumnost! Čista, duhovna ljubezen in ljudje si ne bodo očitali nikoli ničesar. Vi pravite, da še nisem ničesar doživel? Ne bo.m se postavljal, toda videl in občutil sem marsikaj. Ljudje vzamejo ljubezen 'kot nekaj telesnega. Zato rodijo otroke; po par letih zakona pa se odtujijo drug drugemu, ker so se telesno izživeli in ker pravijo, .da ni več ljubezni. Razočarani so nad tem, kar je moralo priti, ker je bila že v vsem začetku osnova napačna. Ali mislite, da iaz ne bom ljubil? O, prav gotovo, ampak tako dolgo ne, dokler ne najdem takega dekleta, ki me bo razumelo in ki bo tem mislim sledilo.«
»Ne boste ga našli. Hahat Še ne poznate žensk!«
»Ne bom ga našel?« Kri mi je planila ob tej skepsi v obraz in razvnet sem bleknil: »Ga že imam!« Pogledal me ie in ko je videl mojo odločnost, je odnehal . . . »Vi ne veste, koliko lepega, čistega ie v taki ljubezni. Sicer pa ie b&lje, da ne govoriva o tem. Jaiz ne prepričam vas, vi pa
ne mene,«
i' '
Slikar je jetičnik, najnesrečnetjši med vso .družbo, Tih človek. Iz preprostega, kmečkega fanta se |e s pridnostjo in nadarjenostjo dokopal tako daleč, da |e dobil žepred vojno vstop v slikarsko akademijo v Monakovem. K.ot absolvent je prejel šolsko nagrado s žUpendno. Sredi .potovanja ga je zalotila vojna in mesto v Italijo »e moral v kasarno in na fronto. Težko ranjen m jetičen se ,e vrnil iz strelskega iarka. Tri leta ni imel čopiča v rokah. Nato ,e poskusil zopet, toda moči mu pešaio dan na dan. Sedaj se je zaljubil v mlado, razočarano Karlo. (Vse to mi |e povedala njena mati.) Mati se boji zanjo, ker ve, da je jetičen. Vsak čas bo šel. Če gi ne bo vnela jesen, ga bo pa zima. Z muko dela. Ljubezen do Karle mu je dala toliko ■sile, da
slika in |i posvečuje slike. Karla se je nekaj časa navduševala zanj, ko pa jo je mati opozorila na njegove pešajoče moči, je spregledala. Ako ju igledam, se mi zdi, da sta oba živa mrliča. Ona ne veruje ničesar in tudi on ne, če tudi skuša to prikriti. Edina vera mu je Karla in še ta gine-va . . . Strašno sovraži duhovnike. Tudi v Boga ne ve-
rU|C »Ne morem, preveč sem doživel, preveč videl, preveč pretrpel. Življenje se je veselo odlprlo pred menoj. Samo pogledal sem vanj, stopiti nisem mogel in sedaj je vsega konec. Včasih bi se rad ustrelil. Kljub temu — upanje še imam. Ozdravim, pojdem v Prago in tam se poživim . . .«
Vem, da se to ne bo zgodilo nikoli. Tako hrepene
jetičniki, ki so obtso,jeni na smrt . * «
0 *
Danes zjutraj me je pri skupnem zajutrku vprašal nadučitelj, če poznam Sršenovo Binico. Mislil sem, da ve tudi že on za tisto moje poglavje. Zardel sem.
»Poznam.«
»Umrla bo!« Zastala mi je sapa. »Ali se šalite?«
»Ne. Zastrupljenje krvi. V bolnici je. Operirali so jo, toda nobenega upanja ni več. Ali res iiič ne vest«? Saj 'govorijo vsi ljudje. Noseča je bila, pa je odpravila plod. Babico so ie zaprli. S kom je bila noseča, tega noče povedati Toda sumijo pograničneiga komisarja in nelkega podporočnika. Babica je plod slabo odpravila in začelo se je (gnojiti v njej, Sicer je bilo brezupno, kar sta počeli. Ze v petem mesecu nosečnosti. Pomislite, in dekle gre k taki mazački, plača par dinarjev in si pripravi smrt,«
Vem, da sem bil ves bled oib tej novici. Opoldne nisem jedel ničesar. Iz vseh kotov se mi sveti bledi, bolni obraz. Ne morem doumeti, kaj ®e godi. Mlad človek in smrt? Kaj je zakrivila?
Sredi noči
Ne morem spati. Molim za Binico.
Odločil sem se. Nimam miru. Moram k Binici. Sedaj razumem, zakaj je bila tako otožna na vlaku. V gpzdu naberem cMam {oj, koliko jih je letos!) in jih ponesem nesrečni Binici. Saj ne ibo umrla. Molil sem zanjo. Kako, bo vesela, ko ji prinesem ciklam. Tako opojno diše,
. *
Sedaj grem. Nikomur nisem povedal, kam.
Pozno je že. Sedim pri mizi in mislim na tragedijo mladega človeka, ki mu je sojeno samo še par dni življenja. Kakor da bi ne vedel ničesar posebnega, sem vstopil v Sršenovo gostilno. Ves prašen sem bil po dveurnem, počasnem hodu, sredi katerega sem večkrat podvomil, ali naj grem ali ne. Toda neka nevidna sila me je vlekla. Rad bi videl Binico iz oči v oči. Gostilna je bila prazna. Nobenega gosta. Stopil sem v kuhinjo. Tam sem našel objokano mater, Povedal sem ji. Takoj me je peljala v stfbo. Binico so prepeljali iz bolnice domov, ker je zdravnik povedal, da je izročena gotovi smrti. Mati naju je pustila sama. Alučrao mi je bilo. Segla sva si v roke. Njena je bila mrzla. Mrliška.
»Dober dan, Binica! Kako je z vami?«
»Hudo, pa bo že bolje. Sedite sem k meni, na rob postelje!« Sedel sem. »Vesela sem, da sem doma. Včeraj so me prepeljali in danes mi je zelo dolbro. Prej sem Se že smejala.«
»Pazite, mogoče ni dobro . . .«
»Nič hudega. Čudite se, kaj ne, da me najdete v takem položaju. Vem, o dobro vem, kaj vse ljudje govore . . . Ljudje so strašno krivični. To boli, Ne razumejo mladega, trpečega srca, ki je zahrepenelo po lepoti, po nečem, česar ni	Za	svoje	-hrepenenje	pa je sprejelo pest in pljunek
v oči. Povejte, ficaj vse govore, -vi mi povejte! Nihče mi noče povedati.« Dolgo sem se branil, nato sem povedal vse,. kot sem slišal.
»Vidite, dragi Leo, vi boste mogoče bolje razumeli kot drugi. Tako je. Človeka sodijo zaradi mladosti. Hrepenela sem po dobrem človekui, ki Ibi mu lahiko vse zaupala, ki bi mi bil vse	... pa me je	pustil, pozabil, potem, ko	me je
vzel.	Udala sem se mu,	sama ne vem, kako ...	Vi se
čudite, da vam govorim take stvari. Zakaj bi tudi ne. Sedaj je vseeno. Če ozdravim, me izroče sodniji, če ne ozdravim1, umrem. Zato mi je vseeno. Zato vam igovorim talk«. Kdo je tisti, ki me je spravil na to posteljo? Življenje. Ljudje, vsi tisti, ki so se oizirali po mojem telesu, duše moje pa niso občutili . . . Jaz sama nisem imela besed za vise tisto, kar je bilo v meni, toda verjela sem, da morejo drugi vsaj občutiti, če jim jaz povedati ne morem. Nato je prišlo tisto. Udala sem se drugemu človeku, v oibuipu sem se udala, da bi pozabila razočaranje. Nisem imela časa misliti na posledice;	sploh	ni bilo razuma	v meni. Bila sem otrok trenutka.
Zato	ležim	danes tukaj .	. . Težka je bila pot do	te po-
stelje.«
istotam. Petje poučuje komponist g. Adamič. — Odbor.
Vaje »šprehkora« se vršijo odslej redno vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu »svobode« v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, levi vhod, I. nadstropje. Vsi člani Delavskega odra »Svobode« naj se vaj točno udeležijo, ker bomo februarja nastopili. — Klopčič.
Vabilo na I. redni občni zbor podružnice »Svoboda« v Dobrunjah pri Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 20. januarja tl. ob 2. uri popoldne v lokalu gosp. Miha Jerihe v Zadvoru št. 14. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. —■ Odbor.
Informativni oddelek Ljubljanskega velesejma dobiva dan za dnem nešteto vprašanj glede dobave .n nakupa tega ali drugega blaga. V svo' odgovorih in nasvetih se uorava naravno v prvi vrsti ozira na razstav-ljalce Ljubljanskega velesejma. Da ca bo mogoče interesentom čim točneje postreči, so vs sodelavci Ljubljanskega velesejma tem potom naprošeni, da pošljejo uradu velesejma svoje cenike, kataloge, letake itd. vsaj v treh če ne v več izvodih in v bodoče naznanjajo tudi vse bistvene izpremem-be v podjetju k tem izdajam. Tako bo urad vedno točno informiran in bo zamogel ustrezati vsem vprašanjem. Pri splošno informativnih dopisih je treba priložiti znamke za odgovor. Tvrdke, ki imajo svoje zastopnike v •'r-	naj navedejo tudi naslove
istih, enako tukajšnji zastopniki točne /e .. -ojni	v inozemstvu.
Slovenska številka »Sturma«. Vodilna revija nove umetnosti »Stunn« je poverila uredništvo za jugoslo /an-ško novo umetnost uredniku mednarodne revije nove umetnosti »Tank« Ferdinandu Delaku, ki se mudi v Berlinu na gledališkem študiju. Ferdo Delak, ki je že s predavanj o jugoslovanski in posebej slovenski novi umetnosti otvoril vrsto propagandnih •večerov, je pripravil skupno z nemškim književnikom Heinzom Lue-deckom slovensko številko revije »Sturm«, ki izide januarja 1929 s prispevki vodilnih slovenskih modernistov Marija Kogoja, Avgusta Černigoja, Ivana Čarga, Ferda Deleka, Karla Kocjančiča, Tone Seliškarja, Edvarda Stepančiča, Veno Pilona, Mihe Maleša in drugih. Izvod te b.ogato ilustrirane n vseskozi zanimive revije, ki prinaša poleg uvodne razprave o slovenski novi umetnosti in njenih zastopnikih, še propagandno-programa-tičen članek za slovensko novo gleda-
Pri slovenskih farmarjih v New Yorku.
Naj opišem tukaj le na kratko naselbine slovenskih farmarjev v drža-
vi	New York in lepoto krajev, katere so si izbrali za svojo domovino naši poljedelci. O lepoti teh krajev bi lahko veliko več povedal in povedal bi newyorški »letoviščarji«, tisti naši delavci v mestu New York, ki se v poletnik mesecih z družinami in v večjih skupinah zatečejo med t^moš-nje slovenske farmarje. Še najlepše pa je opisal te gorske kraje ameriški pisatelj Washington Irwing. Te pokrajine je imel v mislih, ko je opisoval pogorje Catskill, tiste griče, ki »neprestano menjajo barve«. Še najprimernejše našim čitateljem lahko predstavim te kraje, ako priporočim, naj se spomn'jo na dolenj. gr če ali na štajersko Pohorje. Hribi in doline ter gorske planote, šume in pašniki, travniki in njive, vsega je dovolj, za vsakim ovinkom se odpre nov prizor iz narave, na vrhu vsakega klanca se razgrne nov razgled. V dalji pa se lesketajo jezera s kristalno čisto vodo.
Nič čudno ni, da so se naši nasel-niki skoroda zaljubili v te kraje._ Hud je bil zanje začetek, trpeli so od kraja in veliko so prestali, toda dandanes, ko so si s pridnostjo opomogli in vidijo sadove svojega dela, bi se pa več ne podali iz teh krajev, posebno v rudniške in industrijske kraje ne.
Naseljevati so se začeli predvsem v okoloci Cooperstowna, središče o-kraja Otsego. Zemljo so kupili največ od agentov, ki so prodajali posestva Američanov. Naseljevali so se v te kraje z vsakim letom, ali največ po
lišče Ferda Deleka in Kogojev članek o novi glasbi, se naroči pri Heinz Luedcke, Berlin SW 61, Gitschiner-strasse 107 in stane s poštnino vred 15 Din.
Maksim Gorkij:
Pesem o sokolu.
Pripoveduje mohamedanec Ragim Gorkemu.
Visoko v gore je zlezel gad!, legel’ tam v sivo sotesko, zvil se v klopčič im gledal na morje.
Visoko na nebu je sijalo solnce, in gome so razpaljene kipele v nebo, in spodaj ob skale so bili valovi.
A po temni soteski je peneč se grmel potok morju nasproti, in kamni so ropotali.
Ves v belih penah, mlad in močan, rezal je on goro in padal v morje s srditim bobnenjem.
In naenkrat je v to sotesko, kjer je ležal gad\ pal z neba sokol z razbitimi grudmi, krvavečimi peruti...
s tihim1 krikom: je pai na zemljo in b l z grudmi v brezmočnem: gnevu ob trdi kamen.
ud! uc je prestrašil, zmuznil urno proč, a kmalu je zapazil, da bo živela ptica le dve — tri minute.
Prilezel je bliže k razbiti ptici in zaš ‘i. •' • .piiv• v oči:
»Kaj, umiraš?«
je odvrnil sokol, in globoko vzdihnil.
»Siavno je moje življenje!... Ja' vem, kaj je sreča!... Hrabro sem se boril'!... Videl sem nebo... Ti ga ne vidiš tako blizu!... O, revež ti!«
»Nebo — praviš? To je pust kraj ... kako bi zlezel tja? Meni je tukaj dobro... toplo in vlažno!«
Tako je odgovoril gad svobodni ptici, in smejal' se je v svoji duši njenim1 fantazijami.
In tako je pomislil: »leti ali lezi, konec je samo eden; vse leže v zemljo in vse ostane piraih...«
In smeli sokol je naenkrat vztrepetal, dvignil se nekoliko na noge in pogledal po sotesk'!.
Skoz sivi kamen jie curljala voda, ozračje temne soteske je bilo dušeče, ini smrdelo je po gnvlobi.
In kriknil je sokol, v žalosti in v bolečinah, in zbral vse svoje sile:
»O, da bi mogel še enkrat dvigniti se v nebo!... Vraga bi privil na svoje ranjene prsi... in napil bi se on moje kirvi! ... O, blaženost boja!«
In gad si je mislil: »Mogoče je na nebu na vse zadnje prijetno živeti, ko on tako vzdihuje!...«
In reke! je svobodni ptici: »Pre-
uvedenju prohibicije, ko je propadla hmeljarska industrija. Po teh krajih se ameriški posestniki namreč niso bavil z živinorejo ali drugim kme-tovalstvom, temveč so bili sami hmeljarji. Ko je pa to propadlo, so začele propadati tudi njihove farme, ki še danes zaostajalo za farmami naših ljudi. Čudno ni, kajti nikoli niso obdeloval, drugega kot nasade hmelja in če hočejo zdaj kmetovati, se morajo učiti. Ravno naši ljudje jih naučijo marsičesa.
Poljedelci drugih narodnosti se v te kraje niso selili. Amerikanci, ki so že stari naselniki, so zdaj pomešani z našimi in se še precej dobro vzamejo skupaj. Toliko strpnosti je videti ma-lokje po mestih kot med farmarji, kar je pač umljivo, kajti farmar je navezan na soseda in se že radi medsebojne pomoči morata sporazumeti.
Stari ameriški naselniki so tudi morali biti pridni ljudje. Vidi se zlasti na poslopjih, katera so pust li, oz katera so naši naselniki kupili od njih. Sredi velikih farm so, kot nekake pristave, prostorne kolonijalne hiše, stare, a še dobro ohranjene. Človek se k^r čudi, kako da so farmarji imeli tolikšna poslopja s številnimi sobami. Rojaki so mi povedali, da je po hmeljarskih nasadih delalo veliko dninariev, kateri so ob letu prišli od drugod in jim je bilo treba dati stanovanja. Ponekod je kar nerodno, da so tolikšne hiše, toda našim Slovencem s številnimi družinami, pridejo ravno te prostorne hiše prav. Posebno pa jim dobro služijo prostori poleti, ko pridejo, kakor rečeno, izletniki na daljšo dobo iz New Yorka.
'Največ Slovencev se je naselilo
makni se na kraj soteske in vrzi se navzdol.
Mogoče te vzdignejio peruti in oživiš še nekoliko v svojemi elementu.«
Vztrepetal je sokol, ponosno je zakriknil, in se pomaknil proti brezdUu, drsaje s kremplji po mokrem kamnu.
Šel je, razmahnil krila, in zavzdihnil globoko; oči so mu zableščale in — zdrsnil je navzdol.
In kakor kamen, kotaleč se po skalah, padal je naglo, in lomile so se mu peruti in trgalo se mu je perje.
Valovi potoka so ga objeli, izmili mu kri, ovili ga v pene. in odhiteli v morje.
In valovi morja so z divjim rjovenjem butali ob skale... A trupla ptice ni bilo videti v prostranem morju.
*
Ležeč v soteski je gad d'olgo razmišljal o smrti ptice in o hrepenenju do neba.
In glej zazrl se je v ono daljavo, ki večno sanjajo o nji srečeželjne oči.
»Kaj je v,del mrtvi sokol v ti pustinji brez dna in kraja? In zakaj takile, ki so poginili vsi. kakoir' sokol, vznemirjajo svojo dušo s hrepenenjem po poletu in po višavah? Kaj vidijo tamQ Tudi jaz bi g tovo videl vse to, če bi zletel proti nebu, čeprav le za malo časa.«
Pejal’ je — in storil. Zv 1 se ie v klopčič švignil v zrak in bliščeč se v solncu je bil podoben ozkemu trak t.
Kdtor je rojen, da lazi — ne more zleteti! Pozab’1 ie on to in pal na kamen a ni se ubil, in se je zasmejal.
»Glej, v čem leži čar teh poletov!
V	padanju! Smešne ptice! Ne poznajo zemlje in hrepenijo visoko v nebo — iščoč življenja v viroči pustinji. A tam je sama praznota. Mnogo luči je tam, a ni ne hrane, ne opore žvemu telesu. Cernu ta ponos? Cernu to očitanje? Samo zato. da prikrijejo ž njimi svoje blazne želje in svojo nezmožnost dio dela? Smešne ptice!... Ne premotijo me več njih besede. Jaz sami vse vem! Videl sem in se nisem pobil, in vse bolj verujem: sedaj vase. Naj le žive v slepoti, ki ne ume jo ljubiti zemlje. Jaz pa poznam resnico in ne verujem več njih vabljivim besedam-. Zemlja je bila ustvarjena za nas — na nji hočem tudi živeti.«
In zvil se je v klopčič na kamnu, sam nase ponosen.
Bliščalo se je vse morje v žarečem: svitu, in valovi so divje butali ob bregove.
nekaj milj od Cooperstowna, v tako-zvani Fly Creek Valley. Kolikor jih je nastanjenih tod, so razkropljeni po okrožju kakih deset milj. Koliko je število njihovih družin, je pa težko dognati. Nekateri pravijo, da jih je n^d št rideset, drugi zopet povejo, da jih je kakih šestdeset. Sredi Fly Creek Valley je vasica Fly Creek, v
V	. ' ra n5 Slovencev; ti žive po o-kolici. V bližini Fly Creek-a imajo tudi dve društvi, namreč Slov. narodne podporne jednote, Eno teh društev si je kupilo malo farmico s poslopjem, katerega baš predelavajo v društveno dvorano.
Naši ljudje žive raztreseno po več sosednjih krajih, a nikjer v večjem številu; imajo pa precejšnjo naselbino v East Worcesterju, ki je od Coo-perstowna kakih dvajset milj. Tudi tod živijo pomešani med amerišk mi farmarji. Kraji so tu nekoliko bolj hriboviti, ali vendar prijazni, da bi se človek kar rad ustavil pri njih čez poletje, posebno z ozirom na izredno gostoljubnost naseljencev. Tudi v East Worcesterju imajo naši farmarji društvo, ki lepo uspeva in člani v njem so res bratje.
Opisani kraji niso zanimivi samo radi svoje naravne lepote, tudi zgodovinskega pomena so za Ameriko. Tukajšnje naselbine spadajo med prve farmske naselbine v državi in že Indijanci so po teh krajih -imeli stalna naselišča. Zlasti velja to za: Coo-perstown. Na doljnjem koncu jezera Otsego, kjer je danes mesto Cooper-stown, je nekdaj stala indijanska vas, ki je leta 1769 prišla v last Angleža Williama Cooperja, ki se je pet let nato naselil v te kraje. Njegov sin
je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti.
Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi
v "'■nreeTjr'-1
V	njih levjem: rjovenju je grmela pesem o ponosni ptici, tresle so se skale od' njih udarov, in treslo se je nebo cd grozne pesmii:
»Blaznosti hrabrih pojemo mi slavo!« Blaznost hrabrih — glej, modrost življenja! O, smeli sokol! V boju z vragi ti je iztekla kri... A pride čas in tvoje kaplje tvoje rdeče krvi zažarijo ko iskre v mraku življenja, in zažgejo mnogo smelih src z blaznim hrepenenjem do luči in svobode!
Umrl si !... A v pesmi smelih in silnih boš ti vedno kakor živ spomenik, kakor klic ponosnimi, k luči in svobodi!
Blaznosti hrabrih pojemo pesem!
Maribor.
Jubilanti zadružnega dela.
V	nedeljo, dne 5. jan., se je vršila izvanredna slavnost tridesetletnega dela na zadružnem in gospodarskem polju. Prva delavska pekarna v Mariboru je obhajala svoj jubilej. Popoldan ob 15. uri se je zbralo v'poslopju pekarne lepo število zadlrugarjev. Predsednik nadzorstva Digula je v zbranih besedah pozdravil navzoče in nato podal besedo slavnostnemu govorniku z. Ra-
Fenimore Cooper, sloviti ameriški romanopisec iz začetka 19. stoletja, je bil tedaj eno leto star. Poslopja iz osemnajstega stoletja so nekaj precej navadnega v teh krajih.
Z rojakom sem se peljal po dolini, koder teče potok, imenovan Bloody Creek. To je potok ob znani naselbini Cherry Valley, kjer tudi živi nekaj slovenskih družin. Poznavalcu ameriške zgodovine je znan ta kraj iz re-volucijonarne vojne, ko so od Angležev nahujskani Indijanci poklali prve naselnike v Cherry Valleyju. Prebivalstvo še danes rado pripoveduje o strašnem dogodku dne 10. novembra 1777; toda danes so dogodki že precej olepšani, postali so takorekoč legendarni, da se slišijo kakor pravljica. Tudi število pomorjenega prebivalstva je v ljudski govorici znatno na-rastlo. Potok pa, pravijo, je bil dalj časa čisto rdeč od same krvi pomorjenih nesrečenikov. Zgodovina nam pove, da je bilo ubitih 32 naselnikov, največ žena in otrok ter petnajst vojakov.
To so torej dodatni vzroki, da so kraji zanimivi. Posebno zanimivi so za Američane, ki hod jo sem poleti v velikem številu. Največ je pa izletnikov okoli Cooperstowna, ki je s svojim lepim jezerom postal popularno, toda drago letovišče.
Za vso naravno lepoto bi človek kar zavidal rojake, ki so si izbrali te kraje. Toda če imajo kaj od tega, so tudi zaslužili. Le to je želeti, da bi si rojaki v večjem številu pomagali iz industrijskih krajev in rudišč ter da bi naleteli vsaj tako dobro kot so naši farmarji v New Yorku.
Andrej Kobal.
kuši. Govornik je v svojem lepem in stvarnem govorti omenil vse to, kar je našim' čitateljem že deloma znano iz »Del. Pol.«. Omenil je, koliko je pomenila zadruga v teh dolgih tridesetih letih za strokovno in kulturno gibanje. Da je strokovna organizacija v Mariboru stabilna, da se je fluktuacija omejila na minimum in da imajo mariborski peki pevski odsek, ki je poznan širi m vse Slovenije, je v veliki men zasluga zadruge. Strokovnim organizacijam je bilo podjetje vedno najboljša opora. Zadruga je imela v tej dobi vsega skupaj 36 članov, od! katerih je 22 izstopilo, 7 umrlo in 7 jih še vztraja. Med temi sedmimi se nahajata dva jubilanta, zz. Merlin Vid in Čeh Karl, ki sta preživljala vse dogodke razvoja in nista klonila v najslabših časih, katerih je bilo mnogo, preden se je zadruga razvila do ene največjih podjetij te vrste v Mariboru. Od lepih pohvalnih besed njih vztrajnosti zvestobe in energije ginjenima jubilantoma, so izbočili tovariši vsakemu spominsko diplomo in lepo darilo. Nato je zapel oktet pevskega odseka pekov lepo pesmico v pozdrav slavljenima jubilantoma. Odposlanec Zveze gospodarskih zadrug iz Ljubljane je v imenu Zveze in v imenu Prve del. pek. v Ljubljani ju bilantoma čestital in med drugim tudi omenil nesebično delovanje s. Grčarja, kateri je bil po preobratu postavljen za sekvestra in je s svojim delom olajšal likvidacijo in osamosvojitev tega danes tako cvetočega podjetja; naj m,u bo s tega mesta ob tej slavnostni priliki izrečena zahvala. Zadrugi pa želi, da bi se v prihodnji dobi postoterila, Ker se je ravno ob istem času po celjskih ulicah pomikal pogrebni sprevod preminulega zadružnika Valentina Ko-mavlija, so se vsi navzoči v znak Sožalja vzdigniti raz svojih sedežev in se enio minuto v tihoti stoje združili
z žalujočimi v sprevodu. Nato so še izpregovorili čestitke zz.: Ingolič v imenu delavske hranilnice in posojilnice v Mariboru, Hojnik za zadrugo krojačev v Mariboru, Bratuša v imenu pevskega odseka pekov, Iasba-cher, knjigovodja, za nastavljence in g. Zadravec kot dobavitelj iz Središča. Jubilanta se zahvaljujeta za čestitke, posebno gostom, ki so prišli iz daljnjih krajev. Zahvaljujeta se konzumentom, ki so v prvi vrsti pripomogli k temu lepemu uspehu in še posebna zasluga gre vsem ostalim sodelavcem tega zadružnega podjetja, da se je tako lepo razvijalo. Po končanih nagovorih so ponovno stopili v akcijo pevci in citre v spremstvu kitare agilnega z. Rakuše.
Koren.
Celje.
Mali Moric v »Slovencu« pravi, da so socijalisti versko nestrpni. Najbrže ima namen oprati tiste, ki so se pri pogrebu sodr. Komavlija utikali v stvari, o katerih nimajo odločevati in so hoteli aranžerjem sprevoda določevati, kako se bo pogreb vršil. V kolikor vemo, nimajo celjski socijalisti do krščanstva nikake mržnje, pač pa je res, da si ne pustijo od nikogar vsiljevati svojih nazorov, še manj pa, da bi plesali, kakor slučajno žvižga kak nasprotnik. Ker je rdeča zastava njihov simbol, kakor je križ simbol krščanstva, je jasno, da bodo korakali vedno v prvi vrsti za svojo zastavo. To pa, naj bo pri manifestacijah ali pri pogrebu svojega voditelja, je čisto vseeno. Resnično je nasprotno, da se je par gospodov, posebno onih, ki stojijo blizu »Slovenca«, takoj, ko so prišli .z mesta v okolico, iz sprevoda odstranilo. Pa ne demonstrativno radi dejstva, da je šla na čelu sprevoda rdeča zastava, ampak ker se jim najbrže ni ljubilo hoditi še onih 20 minut, da bi dospeli tudi do pokopališča. Sicer jih 'pa »Slovenec« na prste sešteva? V
Ali ste 2e krili
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po n a/nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine', •pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
„LUNA“
E tPORTNA HIŠA Maribor, Aleksandrova 19
Dobroznana najcenejša in najboljša tvrdka za nakup nogavic, moških nogavic (zoknov), rokavic, dokolenic, gamaš, hišnih čevljev, snežnih čevljev, perila, vezenice, čipk, svilenih trakov etc. Lasten izdelek pletenih jopic, puloverjev ter kompletnih oblek v vsaki veličini. Posebna razstava igrač ter božičnih okraskov.
L 0 N A
SHHHHHHHHHHHHHHHHHHI
L
D
N
A
IM
Nabirajte
nove
naročnike
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 70 od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2 50 D
NAČELSTVO.
£
£
£
£
ostalem še enkrat povemo, da si socijalisti ne bomo pustili od nikogar ničesar vsiljevati.
Buržujski plačanci hočejo naš po-kret, katerega v dijo v porastu, na vsak način potlačiti in raznašajo med delavstvo razne govorice. Sodrugi, zapomnite si vsako obrekovanje, imena onih, ki ga trosijo ter to takoi javite, da bomo dotične prijeli za »kravato«, Našega pokreta buržuji ne bodo ustavil, in da bomo pokazali kaj moremo in da se je ne bojimo, stopimo brezobzirno napram vsakemu takemu poskusu za vrat! Sodrugi, stojmo na straži, ne omagujmo! Glave kvišku — naprej po začrtani poti! Bodočnost je naša!
Tečaj za nemščino in računstvo je sklenil prirediti prosvetni odsek Delavske zbornice. Tečaja se bodeta vršila v dvorani Delavske zbornice v Razlagovi ulici. Prvi se prične v pondeljek, dne 14. tm. ob 8. uri, in se bo vršil vsak pondeljek. Z drugim se bo pa pričelo v četrtek, dne 17. tm., ob isti uri kot pri prvem. Obisk tečajev je dovoljen vsem delavcem n nameščencem, ki so včlanjeni v eni ali drugi strokovni ali kulturni organizaciji, ki je registrirana v Delavski zbornici. Vsa pojasnila, za člane Združene delavske strokovne zveze in »Svobode« daje pisarna omenjenih organizacij, ki se nahaja v palači Delavske zbornice, nasproti zbornične dvorane.
Članstvo »Svobode« v Celju se opozarja, da poravna svojo tekočo ter zaostalo članarino najkasneje do konca tega meseca. Vse one, ki se temu opozorilu ne bodo odzvali, bo odbor še pred občnim zborom črtal iz članskega imenika. — Predsednik.
Plesni venček »Svobode«, ki se vrši v nedeljo, dne 13. tm. ob pol 8. uri v vseh prostorih restavracije »Zeleni travnik«, obeta vsem ljubiteljem plesa in neprisiljene zabave zdravega in lepega razvedrila. Obiskovalci »Svo-bodinih« prireditev so vabljeni.
Društveni prostori Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije, ter »Svobode« v Delavski zbornici v Razlagovi ulci bodo odslej redno odprti vsak dan od 6. ure naprej. Članstvo omenjenih organizacij dobi vsa potrebna pojasnila 'itd. odslej Je v označenem času in v omenjenih prostorih. Toliko vsem na znanje in rav-, nanje.
Moški zbor »Svobode« prične v torek, dne 15. tm., ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Delavski zbornici v Razlagovi ulici z rednimi pevskimi vajami. Vsi ljubitelji petja in delavske izobrazbe so vabljeni.
Ptuj.
Božičnice in drugo. »Petovia« d. d. v Ptuju je letos zopet razdelila svojim pridnim delavcem obilo božičnic. Da je delavstvo prav zadovoljno, se razume, posebno če se pomisli, da tudi med letom dosti zasluži. Delavci imajo namreč najboljše plače v Jugoslaviji, ker dobe na teden po celih 96 dinarjev, z odb tkom raznih kazni, ki so v tem obratu uvedene po posebnem sistemu, včasih kar po 20 do 30 Din. Kam te kazni gredo, ne ve nikdo. No, mogoče so jih sedaj o Božiču razdelili v obliki denarnih ali blagovnih podpor. Posebno oni mojstri, ki imajo bolj »majhne« plače, so dobili precejšnje vsote. Pravijo, da do 1000 Din, Pa tudi izvenptujski »sodelavci« so bili obdarovani. Tako je n. pr. bil obdarovan s tremi pari čevljev tudi neki inžener iz Maribora. Pa ne menda oni od inšpekcije? Ker so bili čevlji premajhni, jih je prinesel nazaj in en par zamenjal za večje, ostala dva para pa vrnil, ker ni hotel preveč sprejeti. — Tako vladajo v tej tovarni deloma afrikanske, deloma pa turške razmere. Marsikateri delavec ob izstopu še zaradi kazni dolguje večje vsote in ob odhodu ne dobi ničesar izplačanega. Vprašamo obrtno oblast in inšpekcijo dela, s katerim zakonom in po kateri tarifi so odmerjene kazni v Petoviji za pokvarjene čevlje in za slabo usnje, ki mora delavstvo z nj m delati? — Tako za norca imeti se pa več ne pustimo. Pozivamo vse delavstvo, da se združi zoper svoje izkoriščevalce in ne pusti dalje s seboj paševati.
Zahvala.
Podpisani Sajovic Fabijan se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom za podporo, katero so mi darovali v moji dolgotrajni bolezni, v znesku 173.50 D n. Zahvaljujem se pa tudi še posebno sodrugu Leopoldu Majdiču za njegovo požrtvovalnost, s katero mi je pripomogel do te vsote. Srčna hvala vsem skupaj!
Trbovlje, dne 9. januarja 1929.
Sajovic Fabijan, rudar.
Iz uredništva.
Z ozirom na izpremembo tiskovnega zakona in ker se vrši predcen-zura, moramo zaključiti list že dopoldne. Zaradi tega prosimo vse naše cenj. dopisnike, da oddajo dopise en dan poprej na pošto, nego dose-daj, tako da bo uredništvo iste sprejelo za številko, ki izide v torek, v pondeljek, za petkovo številko pa v četrtek.
Delavci!	Pozor!	Železničarji!
OTVORITEV TRGOVINE!
»PRODUKCIJA
vv
r. z. z o. z.
v LJUBLJANI, po"'rufnica MARIBOR, je v
*
ALEKSANDROVI CESTI ST. 45
s I januarje otvorila sv< jo prod jalno za žpece-rijsK'» galanten) k in manufaktumo blago ter (ležerne i ridelk Za Iruga je ooslo m zvezi * Konzumnim dru>tv m za Sovemjo in n'irij svojmi članom iste ugi dunsti !<■■' to sam'	R i«ii	etike razšir)enosti
trgovine se vrše nakupi am v veb*e n obsegu, vs ed česar smo v položi j n nudili >'«*dno Kon-urenčno 'er prvovrstno blago m nizke c» ne. Jamči se za sveže blag 1 Prodaja se tudi nečlanom ! Postrežba prvovrstna!
»Produkcija"
r. z. z o. z. podružnica Maribor
♦
Pristna slivovka, drožnik, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadni soki, sp rituoze, vinski kis, esenc, nadalje čaj v originalnih zavitkih in odprt, dobite po nizkih cenah v trgovini glavne zaloge tvrd*e „PATRIA“ Zagreb — oranžada, limonada, konjak itd.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 19
Na debalol	tovarna	likerjev,	desertnih	vin	in	sirupa.	Na	drobno
Tisk«: Ljudaka tiskarna d. d. r Maribor«, prodotavitclj J otip Oilak v Maribor«. — Za pokrajiaako načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribora.