9óh List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Momecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMLNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Na 2. in 3. strani objavljamo fotoreportažo prvomajskih manifestacij Obnovljena izdaja leto v. štev. 236 TRST - SOBOTA, 9. MAJA 1953. CENA 20 LIR ‘i fODSTVO SDZ j? njegova politika kodstvo Slovenske demo-Tt&tske zveze skuša v tem zad-trn času prepričati Slovence on>apirnato p lemik'o proti kle-/oialcem in svojim bivšim timskim zaveznikom, da pred-. Ivlja «edino slovensko pozi-10 mo silo» na Tržaškem in Go-—4em in da se ga je treba —k okleniti Ikot rešilne bilke čudežnega leka. Dejstvo' pa je, da med vodilom SDZ in vodstvom kleri->Tlicev ali titovcev ni prav no-j»e bistvene razlike, ker so [tl mogočnikom prva in edi-° 1 briga osebni interesi, mediti ko se za’narod — ali ubo-J rajo, kot ga bolj ali manj Skrito imenujejo — zmenijo jt za lanski sneg. Voditelji SDZ niso nič dru-,C0?a kot predstavniki tiste ša-Uske slovenske buržoazije. ki -| ni nikoli postavila vpraša-t samostojnosti, ker je rajši !aPčevala tujcu in pobirala 83‘fl njegovo mizo drobtinice plačilo za svoje zasluge v __Jčanju in izžemanju lastne- __J naroda na tuj račun. iSDZ ne vodi slovenske poje, marveč anglo-ameriško ve6°litiko med Slovenci. To do-: dežuje njeno klečeplazenje 1 okupatorjem za uradno ma jbico ,na ZVU ali na radiu, šoli a v trgovskih pod- _''•Jih. Nikoli pa ni niti skušala __- j^esti mobilizacije slovenskih ..božic proti politiki okupalo■ j!ev, ki dajejo potuho Italijanki j š-ovini'stoirL č'” ‘‘o drugi strani SDiZ vodi v -atjj^edu STO politiko noja. Vo- tarnih volitev na Goriškem in njen poziv Slovencem, naj oddajo prazne glasovnice je prav taka izdajstvo nacionalnih interesov v korist demokristjanov in njih satelitov, ki tako upajo, da se bodo opozicijski glasovi zmanjšali. In končno SDZ vodi politiko' delitve med Slovenci in Italijani, kar nikakor ne more biti v interesu nas Slovencev, ki so nam prav italijanske delovne množice naši naravni zavezniki. Podžiganje narodne nestrpnosti in nacionalizma med Slovenci proti. Italijanom in obratno ne more biti v interesu lastnega narcda, marveč v interesu tistih krogov, ki sood združitve in brastva med narodi najbolj prizadeti. Ti krogi so v Trstu predvsem Anglo-amerikanci, za njimi italijanski in slovenski šovinistični krogi. In to dela SD;Z prav tako vneto ko-t italijanske šovinistične stranke. Vodstivo SDZ vodi politiko, ki nasprotuje slovenskim interesom in zadaja težke udarce slovenskemu prebivalstvu. Le politika odločne borbe proti okupatorjem, proti slovenskemu in italijanskemu šovinizmu, zbližanja med Slovenci in Italijani, spoštovanja mirovne pogodbe in zahteve po um'ku tujih čet in združitve obeh con koristi Slovencem. Somišljeniki SDZ morajo to zahtevati od svojega vodstva, ako nočejo biti lutke iv1 rokah brez- DESETTISOČI SLOVENCEV IN ITALIJANOV NA PROSLAVAH PRAZNIKA DELA PRVEGA MAJA JE NAŠE PREBIVALSTVO dokazalo svojo strnjenost in borbenost Mogočnost povorke po mestnih ulicah in zborovanja na Garibaldijevem trgu - Telovadni in folklorni nastop na stadionu ob navzočnosti ogromne množice gledalcev - Manifestacije v Križu, Miljah in Nabrežini . c- - -■d . • Tržaškemu ljudstvu je Prvi maj že takorekoč prešel v kri. Različne manifestacije dokazujejo, da to ljudstvo razume globrk pomen, ki ga ima Prvi maj. Zato so te manifestacije svečane, neprisiljene, vedre, a istočasno vestnih odvetniških prekupče-, zavestne in borbene. valcev. I v Trstu je bilo že mnogo prvo- majskih proslav, toda take, kot je bila letos, je menda še ni bilo. Dopoldanskega sprevoda se je udeležilo na desettisoie manife-stantov. Sprevod je krenil ob 9. iz Rojana ter se počasi pomikal po glavnih mestnih ulicah do Garibaldijevega trga, kjer je bilo napovedano zborovanje, na kate- bapiirnato propagando ^roti barantanju in titovskemu izdajstvu zahtevajmo enotno civilno upravo ! ■vil ~ nalpO, a istočasno pozablja, da jul” STO sestavlja iz dveh de-,v. t. j. iz cane A in B. Za po B se miti ne zmeni, ker —4. v svojem nacionalizmu to---4° želi, da Tito dobi čimveč Lucija, čeprav je to v na-L[°tju z interesi Slovanov na L 9’ ki so življenjsko zainte-toirani, da se STO ohrani, cone A se pa zavzema izn l badaljavanje anglo-ameri-4ji ; ^ Okupacije, kot je to izjavil - i' Reietto 1950 v občinskem ,^0 in kot si je zaželela «De-^kracija» od 27. marca t. 1. delto bistvu torej ni med stali->e6ltl SDZ ter stališčem titov-jv in titopendentistov mobe-"'l Posebne razlike, ker si vsi pio uničenja STO v interesu ali onih, vsi skupaj v inte-Anglo-amerikancev in m jj^ve njihovih strateških po- . tališče .ti zi> ■aflV SDZ do pari amen- Goriški Slovenci bodo volili listo komunistov Titovski pozivi na pomoč demokristjanom ne bodo prevarali naših ljudi GORICA — Vodstvo goriške titovske podružnice je v veliki zadregi. Pred časom je pozvalo goriške Slovence, naj na volitvah izročijo bele glasovnice. Kmalu za tem pa se je oglasil Babič v Ljubljani in ožigosal vzdržanje na volitvah kot neoportuno. Povsem odveč bi bilo poudarjati, da je taka direktiva prišla od višjih titovskih krogov iz Ljubljane in Beograda. Koga torej naj poslušajo go-riški titovci: lokalpo vodstvo DFS ali vodstvo iz Ljubljane, odnosno Beograda? Vsekakor velika- zadrega. Zato pa tak molk «Primorskega dnevnika» in «Soče» v zvezi s tem vprašanjem. Morda so onstran meje računali na to, da bi bilo oportuno podpreti na volitvah listo ma-gnacuccnijev. Ali so to tiste «napredne sile v Italiji», na katere je opozarjal Babič? Ce so tako računali, potem -so imeli smolo; kajti sodne oblasti su ugotovile mnogo netočnosti pri vlaganju kandidatne liste omenjene skupine v volilnem okrožju Videm-Gorica-Belluno ter jo zaradi poneverb razveljavile. Zaradi tega magnaeuc-chijevci ne bodo mogli nastopiti na volitvah. Morda pa smatra Babič za «napredne sile» saragatovce, t. j. zveste priveske demokristjanov, ki so, Ikot je vsem znano, zagrizeni .sovražniki slovenske manjšine. Niti temu se ne bi mogli čuditi; kajti tudi na Koroškem so titovci pozivali Slovence, naj volijo tako-imenovane socialiste, ki odrekajo Slovencem vse pravice prav tako kot v Italiji. Sara-gotovi «.socialisti» so sokrivi vseh brezštevilnih krivic, ki se godijo goriškim Slovencem. Sokrivi so. tudi dejstva, da je kvestura preprečila, da bi Slovenec v svojem materinem jeziku spregovoril Prvega maja na zborovanju delavcev v Tr- vedo, da od tistih «naprednih Židu. Ce so torej to tiste «na- sil», na katere opozarjajo ti-predne sile», potem človek ne tovci ni mogoče pričakovati ni-najde več izrazov, s katerimi česar drugega nego nadaljnje naj bi ovenčal titovsko izdajalsko plačano sodrgo. Seveda manevrirajo titovci na vse načine zato, da bi z zvijačo pomagali De Gasperiju, da bi se polastil absolutne o-blasti v Italiji. Ce bi se to zgodilo, potem bi bilo mnogo lažje «urediti» vsa vprašanja tako, kot si jih želi Tito, zvesti oproda ameriških imperialistov. Potem bi bilo tudi zelo enostavno razdeliti Tržaško ozemlje. Toda goriški Slovenci znajo misliti s svojimi možgani. Oni znajo razločevati žito od plevela in resnico od laži. Oni in vedno večje zatiranje. Oni ■vedo tudi, da so edino, komunisti tisti, ki so vedno- načelno ščitili naše narodnostne pravice povsod, kjer je bilo to potrebno in da bodo tako delali tudi v bodoče. Zato ne bodo nikoli poslušali tistih, ki rovarijo proti naši narodnostni manjšini in proti vsem našim moralnim in materialnim 'koristim, temveč bodo volili po svoji razsodnosti, po -svoji zdravi pameti. Volili bodo Komunistično partijo, ki edina kandidira tudi slovensko kandidatko! M. DOLANC rem so govorili tov. E. Radich, F. Gombač, Benini (za PSI) in Vidali. V imenu CGIL je zborovalce pozdravil tov. Piovesan, tajnik Delavske zbornice iz Benetk. Na čelu sprevoda je brnelo na desetine motoskuteristov, za njimi so bili razvrščeni številni transparenti z borbenimi gesli Prvega maja, nato je stopal glavni odbor Zveze enotnih sindikatov, nato predstavništva delavcev ražnji tovarn in ustanov, Centralnega komiteja KP STO s tov. VI-dalijem na čelu, razne demokratične organizacije in druge ustanove, nato pa nepregledna množica ljudstva, ki se je kot reka vila po širokih ulicah. V sprevodu sta korakali tudi godbi Rinaldi iz Trsta in godba iz Božičev-Campor. Posebno slikovitost V sprevodu so predstavljali telovadci in telovadkinje v tipičnih delavskih oblekah. Tov. Radicò je Kot ijraam govornik ES na zborovanju ožigosal zadržanje tukajšnjih oblasti, ki so tudi letos «milostno podelile pravico do uporabe Garibaldijevega trga za prvomajsko zborovanje. Udeležba na tem zborovanju je najboljši odgovor tem gospodom. Tu lahko vidijo, kje je tržaški delavski razred», je dejal tov. Radich. Zatem je govornik orisal položaj v Trstu in v coni B ter položaj v svetu. Za njim je govoril tov. Gombač, ki je podčrtal predvsem goreče želje, s katerimi je navdano delovno ljudstvo vsega sveta, t. j. želje po miru in napredku. S posebnimi ovacijami so manifestanti sprejeli tov. Vidalija, ko je pristopil k mikrofonu. Tov. Vidali je najprej poudaril, da je letošnja manifestacija vredna tradicij tržaškega proletariata. Za tem pa je govoril o perspektivah miru, za katere je dala pobudo Sovjetska zveza. Te perspektive navdajajo z optimizmom ves miroljubni svet. Za tem pa je govoril o zmagoviti poti demokracije in socializma v svetu. Na to je razpravljal o tržaškem vprašanju. Ožigosal je zadržanje socialdemokratov, ki pravijo, da so z nami. Toda oni ne morejo biti z nami, je dejal tov. Vidali, zato ker nasprotujejo Slovencem. Nanašajoč se na barantanje s STO, je poudaril, da tržaško ljudstvo, da komunisti hočejo, naj se o tržaškem vprašanju govori odkrito in jasno. Na zaključku je še enkrat objasnil naše stališče do rešitve tržaškega vprašanja ki je: združitev obeh con, imenovanje enotne civilne uprave, odhod okupacijskih čet ter ustanovitev resnično svobodnega Tržaškega ozemlja. Ze okrog poldne se je začela zgrinjati na stadion pri Sv. Soboti iz vseh predelov mesta nepregledna vrsta ljudi, ki so hiteli, da si pravočasno zagotovijo udobno mesto. Dejstvo je, da so bile že mnogo pred določeno uro zasedene do zadnjega kotička vse tribune in kdor je prišel na stadion okrog 15. ure se je moral pač zadovoljiti s stojiščem. Popoldanska športno-folkloma manifestacija se je otvorila pred več desettisoči gledalcev z veličastnim mimohodom predstavnikov delovnih sil našega mesta in podeželja z zastavami, trans parenti in alegoričnimi prispodobami raznih panog dela in proiz- vodnje. V dolgi in pestri povorki, ki se je počasi vila mimo tribun si videl poleg delavcev iz ladjedelnic, plečatih pristaniščni-kov, nameščencev Acegata tudi naše kmete s poljskim orodjem. Pestro sliko so nudili tudi naši «mandrijarji» v nošah, gostje iz Gradiške in Celovca ter mladinke in mladinci v lepih telovadnih krojih. Se posebno dobro je bila zastopana ZDTV s športnimi društvi z nad 400 športniki vseh panog športa. V določenem trenutku pa je na stadionu, ki je prej nepretrgoma odmeval od navdušenega ploskanja, zavladala grobna tišina in povorka se je ustavila. Med spiranjem žalostin-ke je zazvenel iz zvočnikov ganjeni glas napovedovalcev, ki sta v slovenščini in italijanščini proslavila spomin nesmrtnega Stalina, voditelja češkoslovaškega naroda Gottwalda in Pra-tolonga. Nepregledna množica, ki se je ob prvih zvokih žalostinke dvignila, je z mogočnim vzklikom počastila njihov nesmrtni spomin. (Nadaljevanje na 4. strani) BABIČ JE POTRDIL TITOVSKO SOVRAŠTVO DO STO Čimprejšnja razdelitev STO je cilj beograjske politike Titovski slamnati mož Babič je kratično v okviru sporazuma prav s strani svojega beograjske. po naročilu od zgoraj dokončno ! med Jugoslavijo in Italijo». boironn/ i ' v <7 V f» *lH7ÌjO 1'V.fli, k ' rj ìzjWn rnti/g /r- sledijo v Trstu titovski politiki, | žaške titovce, je Babič objavil v in jim v zelo brutalnem tonu , Primorskem» od 1. maja t. I. povedal, da se ne smejo na noben način potegovati za STO, marveč da morajo brezpogojno podpirati «rešitev» tržaškega vprašanja na podlagi sporazuma Babič je na kongresu titovske fronte dejal, da je «ta STO izgubil svoj pomen, ko so se odnosi med velesilami bistveno menjali», da je «STO danes parola komin-formovske in tržaške emigrantske članek, v katerem skuša na obšir. nejši način razlagati vzroke tega stališča. V tem članku Babič pravi, da je «sporazum (glede STO) danes neizvedljiv». Po tej liniji pravi nadalje: «Torej STO... je danes v obliki, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo, ne samo nerealen, temveč tudi od vsega začetka, danes pa še prav posebno proti interesom napred- V coni B primanjkuje živil Demonstracije žena v Izoli - Dolge "kačeu pred pekarnami - Krompirja je malo, belega kruha pa nič - Suša ni kriva katastrofalnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji Po vesteh, ki pnihajajo iz bel kruh ne bo več prodajal in ki Mekong ob meji ,s Siamom. cone B, je razvidno, da tamkajšnje prebivalstvo občuti znatno -pomanjkanje nekaterih žii vil. Italijanska agencija «ANSA» je .sporočila, da so se te dni vršile.v večjem številu središč cone B protestne demonstracije žena zaradi pomanjkanja kruha. V Izoli je kakih -sto žena, ki so več ur čalkale pred pekarno na kruh, vdrlo v prodajalno, da .si zagotovijo vsaj nekaj kruha, ki pa ga ni bilo več nai razpolago. Demonstrantke s-o ob tej priliki kričale proti takozvani ljudski oblasti in so tudi razbile nekaj šip. Titovska milica ni posegla vmes. Titovski glasnik iz Kopra je izjavil, da je pomanjkanje kruha treba pripisati «prazniku prvega maja». Dejal je tudi, da se da se bo zaradi zmanjšanja Zaradi prodiranja proti Me- iilovci zavezniki Paladina rirnorski» že nekaj časa ob- članke, v katerih namigu-^ možnost zavezništva s Sa-lff,itovmi socialdemokrati. V [to0 6. maja je ta list napisal °sPev PSVG, kateremu brez-a no dela reklamo in ga nazi-^,<l zo.hvaljuje za članek, ki Sa tl” gg”” natisnili v svojem listu Nu-6iera Rossa» in v katerem hst0, da bodo po priključitvi ka(0a Maliji «ponovno prevzeli kfg0So nepristranskih branilcev pjj'c ftanjšin nasproti možnim večine». bi se prikupili tem svo-*tj »«»»ih, zaveznikom, titofaši-L^irt auij0’ da so te hinavske so-Šh^Jtakratske besede «kon-S(nl»ne, resnično internaciona- e- iskrene, dobronamerne, lepe» in da jih zato «toplo pozdravljajo» kot «pozitiven korak naprej» Ne vemo, iz česa .titofašisti sklepajo, da so socialdemokrati, zavezniki demokristjanov postali kar čez noč prijatelji Slovencev. Mi vemo samo to, da PSVG ni nikoli — podčrtujemo: nikoli — nastopil v obrambo najosnovnejših pravic Slovencev. Vedno, ko se je na dnevni red tržaške javnosti postavilo vprašanje teptanih slovenskih pravic, so se držali kot sinček matere krila demokristjanov in fašistov. Vedno in ob vsaki priliki so z ostalimi italijanskimi šovinističnimi strankami žalili najsvetejša narodna čustva Slovencev. Oni so skupno z italijanskimi šovinisti onemogočili, da bi slovenski svetovalci govorili slovensko v občinskem svetu, oni so podpirali in podpirajo gonjo proti slovenski šoli, so se z ostalimi šovinisti zoperstavili priznanju slovenske- ga jezika kot uradnega jezika, so podprli Palutanov in Winter-tonov ukrep proti dvojezičnim napisom v Nabrežini, itd. itd. Ali naj od teh ljudi pričakujemo kaj dobrega in poštenega? Ne! Titofašisti hvalijo naše narodne sovražnike, ker so njihovega kova. Titofašistom ne gre za naše pravice, marveč le za svoje umazane, protidelavske in protislovenske mahinacije, ki se začenjajo z razdelitvijo STO in se končujejo s sklepanjem zavezništva s socializdajalci, sateliti demokristjanov in rajši zavezniki fašistov kot pa Slovencev. Tudi ti titofašistični slavospevi PSVG niso nič drugega kot dokaz titovskega izdajstva narodnih interesov. Titofašisti bi radi spravili Slovence v objem italijanskih šovinistov. A Slovenci se niso rodili včeraj, zato jim ne bo niti to nesramno janičarstvo uspelo. kontingentov pšenice iz Jugoslavije pekel le enoten kruh. Titovska trobila «Primorski» in Corriere» sta skušala postaviti na laž te vesti, a sta v svoji obrambi «blagostanja» v coni B morala priznati, da primanjkuje krompirja, da je eventuelnega zastoja v prodaji kriva suša, dočim je vsem znano, da je za pomanjkanje živil v coni B in Jugoslaviji kriva katastrofalna gospodarska politika Titove vlade. Po vesteh, ki -smo jih prejeli, se po središčih cone B opažajo dolge kače -pred pekarnami. Žene hočejo kupiti nekaj moke, da si same spečejo kruh, ker je tisti, ki ga prodajajo, neprebavljiv. Zvedeli smo tudi, -da -tretjina prebivalstva cone B ostane vsak dan brez kruha. Je tudi res, da se je začelo čutiti primanjkovanje sladkorja. Kljub temu da skuša «Primorski» dokazati, da se v coni B cedita med in mleko, ne m-re demantirati dejanskega stanja, v katerem se nahaja tamkajšnje prebivalstvo. V zvezi s tem- ne smemo pozabiti, da so prav pred kratkim ti-tofašistične oblasti ponovno uvedle v Nišu, Splitu in drugih večjih mestih Jugoslavije racioniranje kruha Resnica- je, da je položaj prebivalstva cone B in Jugu slavije zelo kritičen in da temu ne more od-pomoči titovska demagogija. Suša ne more zakriti krivde titovske vlade, ki vodi politiko bede in osiromašenja delovnih množic v korist peščice špekulantov, bogatašev in tujcev. Položaj v Laosu SAIGON — V Laosu je še vedno v teku ofenziva osvobodilnih sil, ki :so popolnoma obkolile prestolnico Luang Prabang in prodirajo proti re- kongu se za Francoze pojavlja nevarnost, da bo Laos presečen na dvoje. Francoska vlada je zaprosila ZDA za pomoč v orožju lin, letalstvu. Velika Britanija je preko Churchilla odklonila vsak prispevek. Churchill je ob tej priliki .izjavil, da «napad na Laos od zunaj ni dokazan». Ameniški zunanji minister Dulie,s je dejal, da bodo ZDA posegle v boje v Indokini s pošiljanjem orožja, streliva in denarne pomoči. Na vidiku je nov ameriški napad na ljudstvo, ki se bori za osvoboditev izpod kolonialnega suženjstva. Kralj Kambodže v Indokini terja od Francozov izpraznitev dežele in priznanje njene neodvisnosti. Tudi kralj Laosa ta nov predlog odgovorili jutri. emigracije» in da je «zato jasno} nih sil- Zato ie brezpogojno in pravilno stališče Jugoslavije vztrajanje pri STO, kot ga pred-glede tega vprašanja v tem, da se videva mirovna pogodba z Rato vprašanje reši čimbolj demo- luo, protidemokratično, ne glede na to, da obstajajo v delu tržaških demokratičnih množic iskrene, čeprav sicer naivne težnje, da se tako STO ostvari». V sredo S. maja pa je «Primor. ski» objavil članek «Naše stališče». v katerem prihaja do izra-' za zagata, v kateri so se znašli tržaški titovci ob tem novem jasnem in odkritem protistojev-skem stališču. V tem članku skuša «Primorski» prepričati svoje agente «indipendentiste» in svoje sopotnike agnelettovce, da proti-stojevsko stališče ni tako hudo, kot Mgleda, da so se tega stališča vedno držali in da je na tej podlagi prišlo do sporazuma med titovci in ostalimi slovenskimi nacionalističnimi skupinami ob lanskih volitvah. Dejstvo je, da sedanje titovsko stališče glede STO ni nič novega. Titovci so vedno vodili politiko, ki je nasprotovala STO To jasno titovsko stališče je zelo dobrodošlo italijanskim šovinistom, ki so začeli hvaliti na vse pretege Babiča in «realistično postavljanje vprašanja» s strani Beograda. Prav posebno jim je dobrodošlo ob parlamentarnih volitvah, ker je titovska gonja proti STO le voda na mlin De Gasperiju, ki mu je prišla v zelo delikatnem trenutku pomoč je Izjavil, da ne mara vmešavanja drugih velesil v notranje zadeve dežele. Ilov loieisl! pielloi PAN MUN DZOiM — Korejski predstavniki so ponovno dokazali svojo željo, da pride do premirja v Koreji kljub provokatorsikemu zadržanju Amerikancev. Gen. Nam II je izjavil, da so ljudske sile pripravljene pristati na ameriški predlog, naj ujetniki, ki se ne želijo vrniti domov, ostanejo v Koreji. Ujetniki pa bi morali biti predani v varstvo komisiji, ki naj bi jo sestavljali predstavniki Švedske, Švicarske, Indije, Poljske in Češkoslovaške. Amerik a nei bodo na ga partnerja. V tem smislu moramo razumeti titovske pozive Slovencem, naj se otresejo «nacionalizma», naj se povežejo z «naprednimi silami», t. j. s saragatovci in preko njih z demokristjani, in naj na ta način ne mislijo več na STO, ki jim edino zagotavlja spoštovanje narodnih pravic, marveč naj nasedejo sirenskim vabam talijanskih šovinistov, ki pravijo, da bodo po razdelitvi STO med Titom in De Gasperijem uživali tiste pravice, ki jih uživajo... Slovenci na Goriškem. To torej pomeni titovsko pro-tistojevsko stališče. Jasno je, da titovci ne bodo mogli prepričati Slovencev, da je STO «protidemokratično», ker samo STO nam jamči tiste pravice, ki nam jih ne more sedaj jamčiti nobena od sosednih držav. Slovenci odločno odklanjajo titovsko izdajstvo, ki jih tira v De Gasperijev objem, in nadaljujejo skupno z italijanskim prebivalstvom svojo borbo za uresničenje STO. Titovsko stališče nam tudi dokazuje, da je nevarnost razkosanja vedno bolj preteča in zato je nujno, da se vsi prebivalci STO združijo na podlagi zahteve civilne uprave in odhoda okupacijskih čet. Ta začasna rešitev nam bo zajamčila nadaljevanje borbe za ustanovitev STO po pravilih mirovne pogodbe. OD TEDNA PETEK, I. maja: V Moskvi se 1 popolnoma zanemarili najnujnejše vršila velika prvomajska pro- še probleme dežele — Vojni zko-slava, ki so se je udeležili vsi | činec Graziani je v Art:r.:,/zu. sovjetski voditelji s tov. Malen- > kjer prebiva, govoril na volilnem ; kovom na čelu; govoril je maršal I zborovanju po demokristjanu An- ; Bulg.anin, ki je poudaril, da se vsa vprašanja lahko rešijo z dobro voljo, a da je sovjetsko ljudstvo s svojimi vojaškimi silami pripravljeno odbiti vsak napad; tudi po prestolnicah ljudskih de-mokračij in v Pekingu so se vršile velike prvomajske manifestacije — Ameriška vlada je v New Yorku prepovedala prvomajsko proslavo SOBOTA, 2. maja: Gen. Nam II je predlagal, naj 'bi se za varstvo ujetnikov, ki ne bi se hoteli vrniti domov, imenovala ena izmed naslednjih držav. Indija, Pakistan, Burma ali Indonezija — V Franciji je v teku stavkovno gibanje pariških prometnih delavcev, delavcev avtomobilske tovarne Renault, železničarjev, kovinarjev in pomorščakov Le Havra, Dunquerqua in drugih velik luk NEDELJA: 3. maja: V Catantji je v okviru volilne kampanje govoril tov. Togliatti, ki je izjavil, da bo prebivalstvo Južne Italije zadalo težak udarec klerikalcem, ki so v letih svojega vladanja SKISANI MOŽGANI «Demokracija», privatno glasilo le nekaterih voditeljev SDZ je znana kot list, ki se nikoli ne dotika preblematike delavcev in kmetov in se rajši u-kvarja s predpotopno abstraktno polemiko. Se nikoli nismo v tem lističu zasledili člankov, ki bi obravnavali konkretne probleme naše industrije, odpustov, gospodarske krize v našem mestu, stalne brezposelnosti, katastrofalnega položaja naše industrije, luke in trgovine. V tem pogledu se «Demokracija» drži stavka, ki ga je napisala v polemiki glede slovenske radijske postaje «Danes, v današnjih razmerah in na temi ozemlju smo dolžni, da marsikaj zamolšimo!» Zato pa se trije ali štirje njeni diktatorski uredniki s še večjo vnemo lotevajo obravnavanja razmer, v katerih Sivijo delovni liudie v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije. Tudi ob prvem' maju, namesto da bi nakazali pot borbe za izboljšanje življenjskih razmer delovnega ljudstva v Trstu, so v Goebbelsovem iin Forrestalovem tonu napisali stolpec svinca o življenju delavca v Sovjetski zvezi. Z običajnimi lažmi skuša «Demokracija» dokazati, da je sovjetski delavec suženj, da dela zastonj, da. «za svoje delo prejema majhen prenatrpan prostor, kjer lahko živi, BORNO HRANO in LE MALO VEC KOT SKROMNO OBLEKO, KI MU POKRIVA TELO». Odvetniški veleumi ipri «Demokraciji» bi morali seznaniti svoje bralce s poročilom Mikojana na 'XIX. kongresu KPSZ in prav posebno s stavkom tega poročila, v katerem se pravi, da danes v ZSSR ni več problema prehrane, marveč da se postavlja problem, «kako povečati apetit sovjetskih ljudi z raznimi pijačami in z raznimi vedno kvalitetnejšimi jedili». Po drugi strani pa bi morali seznaniti svoje bralce s številom družim, ki pri Sv. Soboti v Trstu živijo v enem samem prostoru v desetih, nimajo niti «skromne obleke», ki bi jim pokrivala telo in si želijo «borne hrane». Naj bi tudi povedali, da je v «svobodnem» Trstu 20.000 brezposelnih, 30.000 upokojencev s pokojnino, ki gre od 2.000 do 7.000 lir na mesec itd. Poleg tega naj bi ugotovili, da v Trstu stalno rastejo cene, medtem ko so bile v ZSSR že 6-krat po vojni znižane, da se v Tr- stu viharno pomnožujejo protesti, da na Montu je več milijard vrednosti in slika bo le delno popolna. Prav gotovo, da taki problemi ne obstajajo za odvetnike, ki si polnijo žepe ob nesrečah revnih ljudi, a kljub temu bi 5-e v svojem glasilu lahko kdaj pa kdaj spomnili teh reči, ker smo prepričani, da bralci «Demokracije» niso bedaki, kot jih smatrajo njeni uredniki. In da bi se ne ugriznili v rep, je boljše, da se drugič lotevate konkretnejših zadev, dragi pisuni «Demokracije». Zamolčati domače sramote je znak šibkosti, ne pa kreposti. PEPČEK JE KRIV «Primorsko» trobilo od 6. t.m. je odkrilo svojim bralcem neko doslej neznano novost, ki bo zrevolucionirala ves tržaški položaj: «Saj je vendar že vsakomur dovolj jasno — pravijo titofašisti — da spričo politike priveska rimske kominformisti-čne stranke STO brez jamstev obeh držav ni mogoč, temveč da predstavlja prvi korak v rimski objem». Radi bi spoznali veleuma, ki je iz svojih genialnih možganov iztisnil to «zgodovinsko» resnico, ker iz te «pregruntacije» izhaja, da smo «kominf or misti» mnogo bolj močni kot si sami domišljamo, ako je res, da je od nas popolnoma odvisno, kako bo tržaško vprašanje rešeno. Mi spregovorimo besedico in tok... Tito, De Gasperi, Anglo-amerikanci mo. rajo utihniti kot cucki, nas s povešenimi ušesi poslušati in pokorno urediti zadevo tako, kot si želimo. Iz gornjega genialnega stavka ne more izhajati kot to. Do sedaj pa smo videli, da se naše vprašanje urejuje brez nas v razgovorih med Anglo-amerikanci, De Gasperijem in Titom, da «prvi korak v rimski objem» predstavlja Titov sporazum z De Gasperi-iem, da je protistojevsko stališče titofašistov tisto, ki nam obeta De Gasperijevo « demokracijo» in «narodno enakopravnost» in da, če bi nas poslušali, bi sedaj že imeli guvernerja in pod nogami se nam ne bi zapletali niti Anglo-amerikanci niti titovci, marveč bi svobodneje dihali brez nevarnosti, da nas kdo proda temu ali onemu. Gornji odstavek pa je vsekakor: ali dokaz, kako se nas titofašisti strašno bojijo, ali pa otipljivi dokaz njihove epohalne inteligence. Rekli bi, da.... eno in drugo. dreottiju in zapel slavospev klerikalni vladi: na ta način so demokristjani prvič javno nastopili s fašisti — Tuniško ljudstvo je bojkotiralo upravne volitve na podlagi sleparskega volilnega zakona; volitev se je udeležilo le kakih par tisoč volivcev; za časa volitev je bila v teku splošna stavka, dočim je prišlo v večjih krajih do spopadov PONEDELJEK. 4. maja: Tov, Togliatti je govoril v Messi ni, kjer je odgovoril na protisovjetske laži De Gasperija, dokazujoč, da je prav ZSSR skušala pomagati Italiji iz prepada, v katerega je bila pahnjena od fašistov — Na tiskovni konferenci je vojni zločinec Graziani potrdil svoje izjave v prid demokristjan-ske vlade in tako razkril kleri-kalno-fašistično zavezništvo — Drugi dan upravnih volitev v Franciji ie dokazal, da je KHF pridobila ‘ veliko glasov; po še nepopolnih podatkih je odvzela preko 40 občin desničarskim silam TOREK, 5. maja: Tajnik demo. kristjanske stranke Concila je v listu «Popolo» dal razumeti, da DC ne nasprotuje vrnitvi kralja v Italijo — Ameriški kongres je za dve milijardi znižal sklad za «gospodarsko pomoč» p-ekoocean-skim deželam in določil preko 5 milijard dolarjev za oborožitev satelitskih dežel — Ameriški predstavnik Harrison vztraja na svojem tiltimatumu, naj ujetniki, ki se nočejo vrniti v rodno deže-,lo, ostanejo v Koreji, dočim ljudski predstavniki zahtevajo, naj se prepeljejo v deželo, ki jih bo prevzela v varstvo. SREDA, 6. maja: Odvetnik titovske ambasade v ZDA Rogge, ki je glavni krivec obsodbe Ro-senbergovih. je izjavil, da je Greenglass, ki je pred sodiščem krivo pričal, povedal neresnico pod pritiskom FBI, ameriške tajne policije — De Gaulle je po težkem porazu njegovega giba-njg na upravnih volitvah razpustil stranko «francoskega naroda» — Romunija in Nemška D. R. sta izjavili, da podpirata predlog o sklenitvi pakta miru med velesilami — Tuniški domoljubi so ustrelili kolaboracionista Ahmeda Memija ČETRTEK. 7, maja: Včeraj je gen. Nam II sporočil ameriškemu gen. Harrisonu, da ljudske sile sprejmejo predlog, naj ujetniki, ki se nočejo vrniti domov, ostanejo v Koreji, in je predlagal, naj jih v varstvo sprejmejo pred: stavniki Švedske, Svice. Indije, Poljske in Češkoslovaške; Barri,-so n bo odgovoril v soboto; angleška vlada je sporočila, da bo z veliko pozornostjo preučila te predloge Bi! IMS gs Bi: , ' Bai 1 MiPP^ m» Šmki'," M L »„ ‘ * «lili , '-.r- T.’ • »O kZ> ' ' Mladinke v tipičnih rožnatih krilih in belih bluzah so nudile sprevodu še Demokratične žene v sprevodu. «Naj živi mir! Hočemo mir! Delo za naše večjo slikovitost može in sinove!» so se glasila gesla naših manifestantk Manifestacija v Nabrežini Zborovanje v Križu Delavci velikih tovarn, ladjedelnic, ACEGAT. tobačne tovarne itd. so nosili v sprevodu številne transparente. Nekateri izmed teh so bili zelo značilni in so prikazovali dejansko stanje industrije in trgovine v Trstu, ki je po krivdi monopolistov in sedanjih vladarjev v neprestani krizi Letošnji prvomajski sprevod v Trstu je bil še večji od prejšnjih let. Na deset tisoče Tržačanov je na ulicah pozdravljalo manifestante Pogled na stadion linije iiiiimni Izvršni komite KP STO in predstavniki federacije PSI v sprevodu Glavni odbor Zveze enotnih sindikatov v sprevodu Delavci Tovarne strojev Sv. Andreja Nešteto motoskuterjev je brnelo na čelu sprevoda po mestnih ulicah. Delavci, Nihče ni motil vedrega razpoloženja manifestantov. Tam, kjer so prejšnja ki imajo motoskuterje so bili ponosni, da se morejo voziti v sprevodu. Tudi leta rogovilili fašisti, so letos manifestante navdušeno pozdravljali številni gledalci ob straneh ulic so navdušeno pozdravljali motoskuteriste demokrati. Čuvarji javnega reda so bili popolnoma odveč ob straneh ulic Pozdrav junaškim jugoslovanskim patriotom, ki se borijo proti Titovi kliki! Pozdrav junaškemu italijanskemu ljudstvu, ki se bori proti De Go-sperijevemu klerikalnemu fašizmu! Naj živi borba proti imperializmu ! Poiiled na del tribf4 pri Proslave nali MOGOČNE PRVOMII = tržaškega det ISSI: Bii JKE MANIFESTACIJE siega ljudstva Dva lepa simbolična pri zora na športnem igrišču: zemeljska obla obdana od zastav raznih narodov. Ta dva prizora sta izraz goreče želje delavskega razreda vsega sveta; t. j. želje po miru n itdnje telovadne točke Veličastne proslave /. maja naj nam bodo v vzpodbudo v akcijah za enotnost delavskega razreda, brez razlike na narodno ali politično pripadnost ! ib. pri Sv. Soboti Ili Nastop Tol klofne skupine iz CeloVra je zelo navduši! Gornja alegorična slika prikazu je krizo tržaške ladji desettisoče gledalcev delniške industrije ŠL leželju o‘v| bratstvo med Slovenci, pijani in Hrvati STO ! Sprevod v Miljah :6flEEE== Naš tisk v popoldanskem sprevodu na stadionu S prvomajsko m -nifestacijo smo dokazali, da smo vredni dediči slavnih tradicij" tržaškega borbenega proletariata! Prizora s telovadnega nastopa na stadionu Tudi narodne noše in tipične noše inandrijarjev, kmetov in Brškic v popoldanskem sprevodu na stadionu so bile živ izraz tesne in neločljive povezanosti med delavci in kmeti, med mestom in deželo m ebe EBE EBE STRAN 4 DKIvO 9. MAJA 19 2LP* TAM... VAŠKI SEMENJ NA TITOVSKEM STADIONU — Da je doživel letošnji titovski prvi maj, ki so ga načrtno spremenili v vaško «Sagro», rekord kar se tiče porazov na titovski oskubljeni njivi je pač neizpodbitno dejstvo, ki ga ne more prikriti niti labodji slavospev slovenskega «Piccola» z vso kopico «udomačenih» slik. Verjetno so tržaški iitovci skrpucali ta semenj prav v zadnjem trenutku, ko so oslali brez odziua vsi njihovi sirenski klici, naslovljeni socialdemokratom, s katerimi so se baje skušali preriti na Goldonijev trg in morda celo na trg Unità. Zaman so bila torej vsa titovska prilizovanja in hvalisanja «zdravih socialističnih sil», med katere prištevajo titovci nedvomno cialdemokrata Paladina, ki se je na občinski seji še posebno «izkazal» posebno do Slovencev. Kakor zgleda, so jim pokazali hrbet tudi socialdemokrati, ker se niso hoteli kompromitirati s titovsko prisotnostjo, Ze iz najavljenega programa je bilo razvidno, da skušajo titovci letos popolnoma «zrevo-lucionirati» ta delavski praznik, Najraje bi opustili celo govore in morda tudi pevske zbore, kot so pač zbrisali telovadni nastop in še marsikaj drugega. Kdor je bil na njihovem stadionu na dan prvega maja, bo znal pač najboljše presoditi in oceniti njihov «uspeh». Dejstvo je, da se vsi, ki so bili na tej «šagri», pritožujejo in zabavljajo zaradi slabe organizacije, dolgočasnega in v naglici skrpucanega sporeda, praznih avtobusov ki so vozili iz vasi in izredno pičle udeležbe, ki je bila za najmanj 50 odst. nižja v primeri z lansko. Celo dobro založeni bifeji, kjer ni manjkalo ne pijače in ne jedače po «konkurenčnih cenah», in «veliki ples» niso mogli dvigniti porazno nizke morale o-samljene peščice sejmarjev. Hoteli so likvidirati pravi pomen delavskega praznika, pa so v resnici likvidirali sami sebe. Ni dvoma, da je k rekordnemu porazu precej pripomogel, razen odkritega prilizovanja protislovensko in šovinistično nastrojeni socialdemokraciji, tudi zadnji govor bivšega tržaškega firerja Babiča, ki je brez ovinkov razgalil njihovo politiko likvidacije STO in pospeševanja barantanja z De Gaspe-rijem. In prav titovci že pet let kričijo, da delavci zapuščajo «kominformiste» v vedno večjem številu. Toda kdor je videl našo letošnjo povorko in natrpani štadion, kar so menda videli ludi nekateri titovski firerčki, se je lahko najboljše prepričal, kako nas delavci «zapuščajo». Lansko leto je «Primorski» čvekal, da je bilo v povorki «par tisoč» ljudi, letos sc pa sploh ni upal na dan s številkami. Tisoči Slovencev, ki so se udeležili naših prvomajskih manifestacij so pač najboljše izpričali in potrdili, kdo vodi v resnici borbo za zaščito njihovih socialnih in nacionalnih interesov. Ce bi hoteli titovski lažnivi Srakarji prešteti koliko jih je bilo v povorki in na stadionu, bi jih gotovo zadela kap. Ze sama ta dejstva dokazujejo, da imajo njihove laži o «zapuščanju ko-minf or mističnih vrst» zelo, zelo kratke in šepaste noge. Ce izgubljajo titovci celo svoje pristaše, naj to pripišejo tudi svoji politiki izdajstva nacionalnih interesov Slovencev, ki prihaja do vidnega izraza v barantanju z De Gasperijem in odkritem snubljenju socialdemokratov Paladinovega kova. DELO WWWM (Nadaljevanje s 1. strani) ZAČELA SE JE DISKUSIJA 0 OBČINSKEM PRORAČUNU Komunisti zahtevajo, naj se ne raztegne zakon 703 o financah Tov. Rogassi zahteva razpravo za podaljšanje roka stanovanjskih izgonov - Naši svetovalci so predložili zadevno resolucijo že februarja meseca - Intervencije tov. Gombača za Magdaleno in Sv. Ano V tem tednu se je začela v tržaškem mestnem svetu diskusija o predloženem občinskem proračunu za tekoče leto. Diskusija se je dejansko Divorila na drugi seji, ki je bila v sredo, dočim so v torek prišle na vrsto intervencije svetoval, cev glede raznih občinskih problemov. Tako je tov. POGASSI že ob otvoritvi torkove seje opozoril svet na bližajočo zapadlost zapore sodnih stanovanjskih izgonov ter zahteval, naj se takoj razpravlja o komunistični resoluciji, ki je bila predložena v zvezi s tem perečim problemom že februarja meseca. Navedena resolucija zahteva namreč podaljšanje izgonov vsaj do 31. decembra ter ukinitve nekaterih določb ukaza 172. Na županov odgovor, da se bo. o tem vprašanju razpravljalo v petek, je tov. Rogassi še poudaril, da je treba vzeti v pretres tudi problem etažnih stanovanj. V svoji intervenciji je zahteval tov. GOMBAČ, naj se asfaltira ul. Costalunga in sicer v predelu od magdalenske bolnice do židovskega pokopališča ter naj se ojači cestna razsvetljava pri Sv. M. M. Sp. in Sv. Ani. Odbornik Visintin je v odgovoru na intervencijo pripomnil, da se bo to tokrat izvedlo le deloma, ker ni strošek za splošna p-.pravila predviden v sedanjem načrtu javnih del, ki ga je tudi -prečita! Naš svetovalec je še nadalje vztrajal ter zahteval, naj se izvede vsaj začasna ureditev ul. Costalunga. V nadaljnjem je tov Rogassi podal izjavo proti raztegnitvi na naše ozemlje zakona o .krajevnih financah z dne 2. 7. 1952 št. 703. Navedeni za k on predstavlja novo in še te žje finančno breme posebno za iel-vne sloje. Predvideva nam. reč velike poviške trošarinske. ga davka, ki se lahko raztegnejo tu dii na osnovne življenjske potrebščine. V zvezi s tem je naš svetovalec predložil na naslednji seji resolucijo naše skupine, s katero se zahteva, naj VU ne raztegne na naše ozemlje omenjenega zakona. V resoluciji je obenem omenjeno, da se je proti raztegnitvi izjavila tudi krajevna Zbornica za trgovino in industrijo. Slično resolucijo so predložili tudi indipendentisti. Zupan Bartoli pa je docela odkrito pokazal, da mu zavzeto stališče ni nikakor všeč. Sledila je nato diskusija o proračunu, v katero so na tej seji posegli samo 3 svetovalci, ki so izrazili svoje pomisleke glede poedinih postavk izdatkov. Diskusija .se je nadaljeva. la v četrtek'. O poteku bomo pciročali v prihodnji številki. Ijeno po domnevnih etničnih ali geografskih črtah, predlaga imenovanje delegacije s strani vsakega gibanja in stranke Trsta za to, da se sestavi skupna resolucija, ki naj izraža merodajnemu mednarodnemu forumu soglasno voljo prebivalcev STO, da naša zemlja ne sme biti še nadalje žrtvovana in da njeni državljani ne smejo biti predmet temnih političnih in diplomatičnih manevrov, ki zasledujejo cilj razdelitve ali barantanja z našim Ozemljem. Glavni svet Fronte za neodvisnost upa, da bodo voditelji vseh političnih strank področja v interesu tržaškega prebivalstva imenovali in poslali svoje predstavnike na sejo, ki ima e-dini namen jasno dokazati predstavnikom združenih narodov voljo Tržačanov, da nočejo biti dredmet drugih goljufivih političnih iger. Opozarja, da je namen našega gibanja doseči izdelavo resolucije, ki naj na noben na- čin ne obveže bodočo politično akcijo nobene izmed prisotnih strank; zato ne bi smelo biti težko doseči soglasnega sporazuma, V pričakovanju potrditve prejema pisma in ostajajoč na razpolago za sklenitev pripravljalnega dela za sejo predstavnikov vseh strank, ki bodo hoteli sprejeti pobudo, z odličnim spoštovanjem — Glavni svet Fronte za neodvisnost. Tajništvo naše partije je 7. maja poslalo Glavnemu svetu Fronte naslednji odgovor: Le včeraj 6. maja smo prejeli Vaše pismo od 27. aprila. Naše vodstvo se bo v kratkem sestalo in bo razpravljalo o Vašem vabilu. Na vsak način moremo že sedaj izjaviti, da se strinjamo z vsako pobudo, ki ima namen čimbolj združiti prebivalce obeh con našega Ozemlja za preprečitev političnih in diplomatskih manevrov, ki zasledujejo cilj razdelitve, barantanja, in dodajamo še-kondominija in statusa quo na našem Ozemlju. Naše vodstvo bo razpravljalo o Vašem predlogu za sestanek in resolucijo vseh strank in Vam bo sporočilo svojo odločitev. — Za tajništvo KP STO: Destradi. Izpiti na slov. sred. šolah v Gorici Na slov. srednjih šolah v Geriči se bodo v prvi polovici punì j a vršili sprejemni, vstopni in zaključni izpiti v vrstnem redu, ki bo pravočasno jaclien na razglasni deski šole. (Mature bode- v drugi polovici junija, kakor že objavljeno v tem časopisu). Prošnje za pripustitev k tem izpitom, na kolkovanem papirju za 24 lir in naslovljene na ravnateljstvo šole, se morajo oddati najkasneje do 15. maja v tajništvu šole. Šolske vesti VLAGANJE PROŠENJ ZA IZPITE NA DRŽAVNI VIŠJI REALNI GIMNAZIJI x Ravnateljstvo Državne višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu z dodeljenimi razredi s klasičnim učnim načrtom sporoča, da se dobe v tajništvu zavoda in sprejema prijave za privatne vstopne, sprejemne in zrelostne izpite v tajništvu v ulici Lazzaretto Vecchio 9, II vsak dan -od 10.-12. ure. Prošnje (na kolekovanem papirju 24.— lir) za zrelostni izpit se sprejemajo do vključno 15. maja, prošnje za ostale izpite pa do 18. maja t. 1. Pc-drobna -pojasnila na oglasni deski. Ravnateljstvo opozarja, da morajo že sedaj vložiti prošnjo tudi tisti, ki bi iz kateregakoli vzroka ne mogli polagati izpita v poletnem roku. SPREJEMNI IZPITI Ravnateljstvo Slc-venske nižje srednje šole v Trstu, ulica Scuola Nuova 12, obvešča vse učence osnovnih šol, ki mislijo delati sprejemni izpit za gimnazijo, da sprejema prošnje do 15. maja, vsako dopoldne od 9. - 12. ure. Prošnjo- je treba vložiti sedaj, tudi če kdo zaradi raznih vzrokov ne bo delal sprejemnega izpita v junijskem roku. V četrtek 14. maja bo konferenca agitpropa Kalkor smo že omenili v prejšnji številki, sklicuje vodstvo naše Partije za 14. t. m. važno konferenco agitacije in propagande, ki bo v Kinu ob morju. Na tej konferenci se bo razpravljalo- o vsem delovanju, ki ga vodi Partija na tem področju. Kot glavni pro blem, ki ga nakazuje Partija pa prihaja v ospredje predvsem problem širjenja našega tiska,- Naša Partija polaga veliko važnost na to vprašanj" prav zaradi -položaja v katerem se -nahajata naše mesto in O-zemlje. Propagandistični pritisk radija, kina, ko-pice buržoaznega protikomunističnega in pro-tidelavskega ti-ska, .ki -skušajo popačiti ideje in značaj bralca, nadalje omejevanje demo kratičnih -svoboščin, ustrahovanja, korupcija, ki jo prinašajo in podžigajo okupatorji, vse to obvezuje našo Partijo in vse zdrave sile na neizprosno borbo proti temu stanju. Ne smemo -pozabiti, da časopis ni namenjen samo objavljanju dogodkov. Vsak časopis tolmači dogodke v luči tistih interesov, ki jih brani. Jasno je torej, da tolmačijo PRISPEVALI SO TUDI MALI TRGOVCI Za Prvi maj nabran poldrugi milijon lir Pismo Fronte za neodvisnost in odgovor KP Kot prvi so nastopili skupno telovadci in telovadke v «mavričnih barvah». Nastop je izzval navdušeno ploskanje, ki ga je bil pozneje isto tako deležen tudi zmagovalec Bruno Bembi v teku na 3000 m. Navdušil je tudi naslednji nastop, samih mladink v «ljudskem plesu» ter balet P.D. «Kraljič». Vrstili so se folklorna skupina iz Gradiške in Celovca, ki sta še stopnjevali navdušenje gledalcev ter balet mladink iz Podlonjerja. Veličastno sliko pa je nudil zaključni prizor, v katerem so nastopili naši najmlajši z dobro posrečenim in uspelim «vrtcem miru», ki je dosegel največji učinek v zadnji sliki, ko se iz zemeljske oble, obkrožene od zastav raznih držav in zastav miru, dvigne mladinka s tržaško zastavo. Maestozni in nepozabni prizor je pač najboljše izpričal vročo željo vsega ljudstva po miru, za sklenitev sporazuma med petimi velesilami, ki naj zagotovi vsemu človeštvu mir, delo in blagostanje. Velike manifestacije so se popoldne vršile tudi na podeželju, t. j. v Miljah, Križu in Nabrežini. V vseh teh krajih so korakale povorke, v katere so se vključili tisoči ljudi. Na trgih so se potem vršila zborovanja, na katerih so spregovorili slovenski in italijanski govorniki. V Miljah so na trgu Marconi pred večtisočaglavo množico govorili Bonomo Tominez, Dušan Lovriha in Gastone Millo. V Nabrežini sta zbranim ljudem govorila Karel Siškovič in Giuseppe Muslin; predsedoval je Ado Slavec. V Križu pa so govorili Giglio Da-pretto, Justo Košuta in Salvo Teiner. Povsod so prvomajske manifestacije dokazale vedno obširnejšo udeležbo delovnega ljudstva, ki se zaveda, da sta le enotnost in bratstvo med slovenskimi in italijanskimi prebivalci predpogoj za zmago. Vodstvo naše partije je 6. maja prejelo od Fronte za neodvisnost naslednje pismo: Glavni svet Fronte za neodvisnost se sklicuje na svoja prejšnja pisma od 28, IX. 1949, 7. VII. 1951 in 13. III. 1953 ter na resolucijo, predloženo od svojih svetovalcev 29. XI. 1949, ki so pozivala vsa gibanja področja na enotno akcijo za dosego dogovorjene uprave obeh con STO, in to ne glede na vsakršen predsodek političnega ali ideološkega značaja. Glede na izjave predstavnikov vseh strank in gibanj področja v tem zadnjem času, po katerih se prihaja do zaključka, da obstaja soglasna želja za Nabiralna akcija denarnih prispevkov za Prvi maj je bila letos nov -dokaz moči m predanosti -stvari delavstva v borbi za blagostanje m mir. Slovenci in Italijani iz mesta in -s podeže-lja so se še enkrat bratsko -strnili pod zastavami proletarskega internacionali-zma ter -dali svoj prispevek za uspeh prvomajskih manifestacij. Več sekcij je še -pred I. majem preseglo začrtani cilj, druge pa pošiljajo finančni komisiji dan za dnem nabrane prispevke. Sekcije, ki še niso zaključile nabiralne akcije, naj to storijo čimprej. Nabrana je bila skupna vsota poldrugega milijona lir, kar je nedvomno velikega pomena, posebno če upoštevamo -ve. dno slabše gospodarske razmere delavcev in če ptimišlimo, da se je nabirala, tako rekoč, lira za liro. -Se posebno značilno pa je dejstvo, da so tokrat prispevali v znatni meri tudi mali trgovci, obrtniki itd. Ta!ko je pri Sv. Ani dalo svoj prispevek 94 odst. malih trgovcev z nad 30.000 lirami, v Skednju se je odzivalo kakih 50 trgovcev, -pri Sv. Jakobu pa približno 90 odst., ki so prispevali vsak po svojih močeh. To so dragocene izkušnje, 'ki nam -morajo .služiti za bodoče akcije. Prijatelje in -simpatizerje, ki smo jih spoznali v tej kampanji, ne smem-o zanemariti, marveč moramo ime. ti z njimi stalne stike, -ki bodo prišli do izraza tudi s širjenjem našega tiska in u-pozna-vanjem z borbami, ki jih vodi naša Partija za obrambo njihovih interesov. Kljub pomanjkljivostim nekaterih -sekcij, ki niso znale prodreti med sloje, ki so od nas oddaljeni, lahko trdimo, da je bila -to dobra kampanja zbliževanja z drugimi sloji, politična kampanja, v kateri smo navezali nove -stike, -ki jih moramo v bodoče tudi pravilno izkoristiti, Te dni so do-spele vsote prispevkov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le deloma: Nabrežina 10.710, sekc. Sv. Jakob nadaljnjih 26.200, Cur-iel 34.150, 5. 19.920, Škedenjski trgovci 17 tisoč 50, Tomažič 35.385, Sv. Alojz 10.036, Sv. Vid 18.570, Miljska zadruga 20.000, tovariši iz Sempolaja 1.520, Devin 780, Mali Repen 2.090, Briščki 2.810, Zgonik 950, Elerji 1650, cel. Škofije 960, trgovec na Barrieri 10.000, Sv. Ana 11 tisoč 590, Curiel 32.785, Arzenal 9.200, Tov. strojev 15.500, sekc. Pi-soni 6.650, Greta 6.650, Barkovlje 5.070, tovariši iz Mačkovelj 670, trgovci pri Sv. Ani 7.645, -tov. in simpatizerji s Kontovela 3.550, o-bč. nameščenci 13.480, cel. Boljunec 1.000 lir. Najavlja se 160 odpustov v raznih tržaških podjetjih V Arzenalu na vrsti 60 odpustov - Tudi mizarski podjetij Frandoli in Sbochelli nameravata odpustiti nad 100 delavcev OESTITKE — Novoporočencema tov. Marici Budin iz Saleža in tov. Kristjanu Tence iz Sv. Križa iskreno čestita ob priliki njune poroke celica KP iz Saleža, ki jima želi obenem obilo sreče v zakonskem stanu. Čestitkam in voščilom se pridružuje uredništvo «Dela». Prejšnj-i teden je tvrdka Frandoli sporočila sindikalnim organizacijam, da bo odpustila 50 delavcev zaradi znatnega znižanja dela. Dela na ladji «Asia» so končana in ni predvideti -drug,ih naročil tudi s strani ja-vnih ustanov. Dan pozneje je priše-l na vrsto Tržaški arzenal, kjer je vodstvo sporočilo sindikatom namero, da ho iz istih razlogov odpustilo 60 delavcev. Istega dne je tudi ravnateljstvo čistilnice «Esso Standard» sporočilo, tokrat samo tovarniškemu odboru sklep o odpustu 45 delavcev. Ni se -še poleglo razburjenje v delav-skih krogih in že se je oglasila tvrdka Sbo^ chelli z najavljenim odpustom 54 delavcev, med temi celo 3 člani tovarniškega odbora. Tudi gornja tvrdka se pritožuje zaradi pomanjkanja naročil. Ni dvoma, da so navedeni to, da STO ne sme biti razde- I polog Milj 33.740, Skedenj Na volitvah za tovarniški odbor, ki so bile v tvrdki «Alabarda» so prejeli ES 67 glasov, DZ pa samo 25. V -mali tovarni pokalic «Tergeste» pa so odnesli ES s 15 glasovi vseh nameščencev popolno zmago nad DZ. * Ravnateljstvo tobačne -tovarne je na posredovanje ES izplačalo delavkam 5.000 lir predujma iz naslova zastankov 8 odst. -mezdnega poviška, ki je v veljavi od 1. novembra 1,952. Navedeni povišek je predviden v sporazumu za novo delovno pogodbo, ki je bil že podpisan v Italijanski republiki. ES so zahtevali, da se ta pogodba raztegne tudi na našo cono. *** V torek in sredo prejšnjega tedna so stavkale po eno uro vse predice v -Tržaški -konop* znatne" ljarni. Stavka je bila proglašena v protest prot-i nečloveškemu izkoriščanju ravnateljstva, ki jim je znižalo plačilo za akordno delo. Prejšnji teden se je obesil v kleti stavbe v ul. Baiamonti 7 in? uti [DS* 1 Pl ftOSVEl ‘A Goliev «Jurček» na Opčinah. Jutri, v nedeljo 10 t. m. ob 17. uri bodo gostovali v prosvetni dvorani na Opčinah ‘kriški mladinci z zabavno Go-lievo igro s plesom v 4 dejanjih «Jurček». S to igro s'o marljivi Križani gostovali tudi v Trstu iv dvorani Avditorija in drugod ter z njo povsod navduševali gledalce. Koncertna prireditev v Pod-lonjerju. Jutri, v nedeljo 10. t. m. bo priredil domači zbor skupno s škedenjskim in rocolskim lepo koncertno prireditev, ki je dosegla že ob prvem nastopu v Kinu ob morju tako lep uspeh. Izvajali bodo poleg lepih -slovenskih in slovanskih -pesmi tudi odlomek iz češke ‘opere «Prodana nevesta», Šostakoviča odlomek iz filma «Padec «Prodana nevesta», Scistakovi-in druge. Nekatere -točke, zborovske in -solistične, bo -spremljala prof. BotteghelU, novost za Fcdlonjer pa bo mandoli-nistična spremljava petja šentjakobske skupine «Ivana Cankarja». Koncert vodi pevovodja D. Pe-rtot. Prvomajska kulturna prireditev v Križu. Kot običajno vsako leto je bila v Križu na Delorenzijevem dvorišču tudi letos na predvečer pr- vega maja za uvod v prvomajsko proslavo pripravljena lepa kulturna prireditev. To pot so nastopili kot gostje igralci PD «Zarja v svobodi» iz Sempolaja-Prečni-ka ter uprizorili lepo in pomembno folklorno igro slovenskega pisatelja Standekerja «Prevaro». Igralci so z vnemo in lepo zmogljivostjo odigrali svoje vloge. Zaostajal ni nihče, prav vsi so dosegli svoj namen ter prikazali karakterje, kot jih predpisuje igra: Lonka je bila zapeljiva In vihrava, Lemež okruten, Tre za bolehna in pohotna, Pepa dobrosrčna in pomirjujoča, Tina in Simon zaskrbljena zakonca, Drobe-žev Tone zaljubljeni povratnik iz emigracije, . Hana, Tonetova mati pretresljiva starka, strogi Orožnik, svatje in harmonikar, ki je igral vesele poskočne. Posebno lepo so -bili odigrani razburljivi skupinski prizori. Mnogoštevilno občinstvo je napeto sledilo lepi igri, ki je u vsakem oziru uspela nad pričakovanje. Poživljala je veselo in praznično razpoloženje tudi vrla domača godba, ki je igralo pred in med igro. Le škoda, da ni zaigrala nekaj koračnic pred pričetkom tudi po vasi. Vsa čast prirediteljem in sodelujočim! V nedeljo, 3. t. m. se je vršil v Avditoriju v Trstu koncert slovanske glasbe v priredbi pevskega odseka SHPZ. Nastopili so pevski zbori Lo-njer-Katinara, «Slovanski dom» iz Elerjev in združeni pevski zbori Sv. Ivan-Podlonjer, Rocol, Skedenj. Pri zboru «Lonjer-Katinara» moramo beležiti stalen napredek v tehniki podajanja in uglašeno-sti, kar je gotovo zasluga nadebudnega pevovodje tov. Čoka in marljivosti pevcev. Zbor iz Elerjev pod vodstvom tov. Loredana je s svojo sigurnostjo podajanja in mogočnostjo nastopa prijetno presenetil navzoče. Nastop združenih pevskih zborov pod vodstvom tov. Pertota, ki nas je popeljal mimo narodne ruske glasbe ob spremljevanju 57-1 et ni Guglielmo Marot, stanujoč v Andrena del Pane. Vzroki samomora niso znani. *** Pred tržaškim porotnim sodiščem se še vedno nadaljuje razprava proti zakoncema Mar-iju im Mariji Križmančič roj. Sacelli, ki sta obtožena umora očeta, oziroma tasta. K-rižma-nč-ič je nadalje obtožen bega iz policijskega zapo-ra in ranitve policijskega narednika. Oba obtoženca vztrajno zanikujeta vsako krivdo. Med številnimi pričami je bila zaslišana tudi radioestezistka Iris Si-liprandi, ki se je ukvarjala z raziskovanji. Te dni so bili -na kraju zločina sodniki, skupno s pričami in obtožencema, ki sta se obnašala docela ravnodušno. V teku sedanjih razprav se je razčistilo tudi vprašanje zagonetnega izginotja umorjenčeve noge, ki jo je v resnici shranil uslužbenec mrtvašnice. *** V zvezi s fašistično manifestacijo z dne 8. marca so prišli prejšnji -teden pre-d zavezniško sodišče 3 fašistični razgrajači, bivajoči v Padovi oz. Veroni. Do razprave so se zdravili v bolnici, k-er so odnesli pri eksploziji ročne bombe telesne poškodbe. Sodišče jih je obsodilo na 6 mesecev zapora, od teh so jim bili oproščeni 4 meseci' tako, da se bodo v kratkem lahko vrnili domov. Prepričani smo, da bi se zadeva iztekla povsem drugače, če bi prišle pred sodišče demokratično usmerjene osebe. *** V ponedeljek se je ponesrečil na delu 48-letni Vladimir Košuta iz Sv. Križa' 93. Pri delu v Sesljanu, kjer je delal s -kompresorjem, ga je slednji udari-l z vso silo v obraz in mu zlomil desno čeljust. Zdraviti se bo moral od 20 do 30 dni. t**V torek se je zaključila razprava proti skupini 16 oseb, ki so tihotapile kavo iz proste cone v mesto. Preiskava j-e dognala, da je bilo vtihotapljenih približno 49.000 kg. kave, ki so jo zvozili v mesto na dveh policijskih tovornikih. Med obtoženci sta bila tudi dva po-licijska a-genta. Vseh 16 obtožencev je prejelo skupno 80 let zaporne kazni in 1 milijardo in pol lir globe. **t Iz nepojasnjenih vzrokov je izvršila v sredo samomor 57-ietna Francesca Schubert, ki je skočila odpusti, razen v čistilnici posledica ikrize, ki vedno bolj pritiska na ladjedelniško industrijo. Ce je do gotove mere razumljiv sklep dveh manjših tvrdk, ki so glede naročil -odvisne od javnih -ustanov in predvsem od ladjedelniških tovarn, je pa to- postopanje docela neopravičljivo v pogledu Arzenala in po-sebno -še «Els-so Standard». Znano je, da zas-luži amerišlka centrala, od katere je odvisna- -tudi tržaška čistilnica, v-sako leto milijarde dobička. Z odpuščanjem delavcev se prav gotovo ne ho prišlo do izhoda iz -slepe ulice, v katero je rasla po krivdi okupatorjev naša industrija. Ravnateljstvo ladjedelnic, si mora prizadevati, da najde potrebna naročila in delo za vse delavce, kot -se mora-jo vse merodajne oblasti resno zavzeti in zahtevati pri najvišjem forumu, to je VU, da se vrne nešem-u mestu njegovo ladjevje, pomorske proge -ter da -se vzpostavi -trgoivslki promet z zaledjem. V zvezi z odpusti so sindikati zahtevali, da se skliče sestanek s predstavniki industr-ijcev. V četrtek so razpravljali o odpustih v Arzenalu.' Ni pa prišlo- do pozitivnih zaključkov, zato bo-do sindikati obvestili delavce o po,teku razgovorov. Ponovna intervencija za vrtec na Proseku Pred meseci je delegacij staršev s Proseka 'izjavila prof. Taverna, upravnica ustanove «Opera Asili Infantili», da so- oblasti -k.:nčno dodelile fond za popravila poslopja, kjer naj bi se ponovno otvo-ril otroški vrtec, ter ,da so -dela izročena Uradu za javna dela, ki bo z istimi pričel -spomladi. Ker pa do -danes dela sploh se niso še pričela, so -starši, upravičeno zaskrbljeni, na zadnjem sestanku zopet izvolili delegacijo, ,ki naj -bi š-la do prof. Taverne. Delegacija ‘in zastopnik SH FZ -sta se zlasila pri upravnici v torek 21. aprila ter jo vpra- šali, kaj se vendar namerava storiti, kdaj se bodo- dela pričela. Prof. Taverna je to-krat potrdila svoje prejš-nje izjave in podčrtala, da je za zamudo kriv. -Urad za javna dela, kjer se vsa stvar dolgo zavlačuje. Delegacija je obenem opozorila, -da bi se ob otvoritvi vrtca morala nastaviti domača noč. U-pravnica je izjavila, da se bo-do vzele v poštev iz -socialnega gledanja potrebne, moralno neoporečene osebe ne glede na poli-tičn-o pripadnost. kapitalistični časopisi dogodke na -tak način, da bi zameglili zavest delavca, oslabili ali celo uničili njegovo razredno dostojanstvo in s tem rešili -krivično družbo, ki se že itak razkraja. Proti tem se bori komunist' čni in demokratični tislk, ki g je treba prav zaradi tega ponesti v vsako družino. Naloga vseh sekcij je torej, da preučijo in razpravljajo o nači nu, kako- izvesti to delo. Sestaviti je treba delovni načrt in odkazati v.sa-kemu tovarišu do ločeno nalogo. Dolžnost vsakega tovariša je da konkretno pripomore pri tem delu ter da zbere okrog našega tiska vse prijatelje in simpatizerje. V -sekcijah pa je treba resno po-staviti vprašanje takojšnje ustanovitve centra za širjenje tiska. Konferenca agitpropa mora biti že po izkušnjah, !ki bodo iznesene, konkretna pomoč za uresničitev nalog, ki jih je začrtal naš zadnji kongres in ki so bile nakazane v odprtem pismu IK vsem -to-varišem. Tov. Slavec se je ponesrečil Ako -pa -dejansko sloni kriv-da, da se popravila poslopja ni-s-o pričela na Uradu za javna -dela, smo mnenja, da bi bilo treba vprašanje re-sno pregledati, za kar so -seveda odgovorne šol-ske oblasti, ki -naj posredujejo, dočim naj -občina neposredno intervenira. V nedeljo zvečer -se je pripetila tov. Adu Slavcu, občinskemu odborniku nabrežin-ske občine huda prometna nesreča. Okrog 20. ure se je vračal skupno z ženo tov. Emilijo na vespi -proti domu. V bližini devinskega bloka je moral zaradi dolge 'vrste avtomobilov zavoziti tik drugega vozila, ki je pa nenadoma-- — in to da prepreči trčenje z vozilom, ki je prihajalo iz nasprotne smeri —• krenilo na -skrajno desno stran ceste. Talko -se je krmilo vespe zaplel-o pod blatnik avta kar je povzročilo izgubo kontrole nad vozilom in -padec o-beh naših tovarišev. Pri padcu je tov. Slavec udaril ob o--sebni avto «1100» in zadobil težje poškodbe. Oba -ponesrečenca so takoj prepeljali v -tržaško bolnico z avtoamb-ulanto RK. Tov. Slavcu so zdravniki ugotovili zlom desne rolke in komolca ter rane na obrazu. Sprejet je bil na I. kirurgičnem oddelku s prognozo 40 do 50 dni, dočim je odnesla njegova žena poškodbe na nogah in bila sprejeta na opazovalnem oddelku ,s -prognozo 10 dni. Tov. Slavcu želimo tudi v imenu naših bralčevi, da bi čimprej okreval in se lahko kmalu čil in zdrav zopet vrnil na svoje politično in občinsko delo. Za teden — dni — Lis str: pol Ulic deg Do; rok za PO Sobota, 9. - Gregor Nedelja. 10. - Izidor Ponedeljek, 11. - Žiga Torek, 12. - Pankracij Sreda, 13. - Servacij (mlaj Četrtek, 14. - Vnebohod -facij Petek, 15 - Zofija (Sonija) ZGODOVINSKI DNEV BNOV in 10. 5. 1876 je bil rojen na I ki veliki slovenski pl Ivan Cankar. Umrl je Končne 1918. her v 12 . 5. 1944 je izšla v TrstUa , ilegalna številka glasila,» aa :à Operaia». laro dr TRST II. •arodn jbo in Pia v ‘Varja družin; •ki j vršijo SOBOTA: 13. Sram-el k‘ in pevski duet - 19. Pogo' ženo - 22. Operetna glasba. NEDELJA: 8.45 Kmetijski daja - 11.30 Oddaja za na.' še - 12.15 Od melodije do di j-e 13. Glasba po željah Koncert vokalnega kvinteta ški fantje» - 18.10 Koncert ! sta Gabrijela Devetaka - 21 shvvin: Koncert za klavir it - 21.30 Izbrana lirika - 22. U to Giordano: ANDREA CHE! 1. n 2. dejanje. PONEDELJEK: 14.15 Lahi lodije igra pianist Franco - 13.40 Koncert violinista 1 vita Dobronyja - 18.15 K< tenorista Renata Kodermaci M-amica pripoveduje - 21. K vnost in umetnost - 22. Un1 Giordano: ANDREA CHBN-H in 4. dejanje. TOREK: 13. Glasba po že! 19. Tehnika in gospodarstva Citamo za vas - 21.30 Vej melodije - 22. Beethoven: č nija št. 9. SREDA: 18.15 Koncert ba sta Marijana Kosa - 19. Zdi ški vedež - 20.30 Sola in - 21.20 Kulturno predaval 21.30 Vokalni kvartet - 22. lius: Simfonija št. 7. ČETRTEK: 9. Slovenski m< 13. Pevski duet in harmor 15. Naša mladina pred mil nom - 15.30 Slovenski zt 18.15 Glasbeno predavanje Radijski oder - Priestley: VARNI VOGAL. PETEK: 13. -Glasba po žej 19. Kraj-i 'in ljudje - 20.30 Tt kulturni razgledi - 22. Iz Ml skih koncertnih dvoran. 1 i Volilna zborovanj v Slandrežu in Podgori Jutri, v nedeljo 9. maj 11. uri bo volilno zbore' na trgu v Standrežu. G«v bosta tov poslanec Ginu trame in Albin Škrk, ob^ odbornik iz Nabrežine. 0! uri bo zborovanje v Rot kjer bosta govorila tov. S> v novi parlament in Mari Poletto, komunistični ka$ Alojz, član C-K Komuni5 partije STO. SOŽALJE — Sekcija ^ Barkovelj izraža svoje no sožalje tov. Francu M:' cu ob težki izgubi Ijv^ žene. Pridružuje -se tudi uredništvo. POTREBEN JE ENOTEN NASTOP PRIZADETIH KOLONOV n f c 1 Agrarei nočejo obnovi sporazuma iz leta 194^ Po dolgih borbah in -pogajanjih, ki so trajala s-koro tri leta, t;: je od 1945 do 1948, so milj-ski koloni pod vodstvom Kmetijske strokovne zveze enotnih sindikatov dosegli novembra 1948 z največjimi veleposestniki miljskega okraja izredno ugoden sporazum. Doseženi sporazum je brez dvoma ena izmed n-ajlvečjib pridobitev, ki so jo do -sedaj dosegli koloni in polovinarji, ne samo na tržaškem področju, marveč tudi v Italiji. Dejstvo je, da so ga komunistični poslanci postavilli za vzgled v italijanski poslanski zbornici Pogajanja so bila dolga in težka. Vršila -so se neposredno med Kmetijsko strokovno zve. z‘c- ES in veleposestniki, izven organizacij navedenih, ki so že iv začetku odbili naše predloge in -se sploh niso hoteli pogajati. Trmoglavost veleposestnikov pa je naletela na enotmst in borbenost miljskih ,kolonov, ki so strnjeno -povezani s svojo organizacijo, nadaljevali borbo in niso izročali pridelk-ov svojim gospodarjem. Tako so morali veleposestniki končno kloniti in naprosili so ES za neposredna pogajanja. Prve -dni. novembra 1948. leta je bil podpisan s po,razum na sedežu ES. V sporazumu, ki je bil sklenjen za dobo -petih let, so se veleposestniki obvezali, da -bodo priznali svojim kolonom naslednje pridobitve: 60 odst. .vsega pridelka gre kolonu; od deleža, ki pripada gospodarju gre 10 odst. za in- V TRŽIČU PREPOVEDAN GOVOR V SLCVENŠČIM Prvi maj na Goriškem vznamenju bralstva in enotnosti mandolinističnega orkestra «Iva- skozi okno 3. nadstropja stavbe na Cankarja» z lepim ubranim v u*- Pasc°b- podajanjem, do težje umetniške glasbe je žel s strani občinstva obilno priznanje in pohvalo. Na koncertu je še sodeloval znani pevski oktet s Proseka-Kontovela, kot vedno lepo uglašen in dekliški kvartet in Sv. Križa, ki je ljubko nastopil, ter žel pri občinstvu poseben odmev. Prireditev, ki je privabila obilo poslušalcev je lepo uspela, pevskemu odseku SHPZ želimo pa če nadaljnji napredek. V dneh od 29. aprila do 6. maja se j-e v tržaški občini rodilo 50 otrok, umrlo je 49 oseb, porok je bilo 66. Izlet ZDŽ Zveza demokratičnih žena organizira za 17. maja izlet, z av-topulmanom v Pordenone. Za informacije se j-e obrniti na -sedež ZD2, trg- Ponterosso št. 6, tel 60-40. GORICA — Tudi na Goriškem smo praznovali Prvi maj v znamenju bratstva med Slovenci in Italijani ter v znamenju enotnosti vsega delavskega razreda. Najveličastnejša proslava je bila v Tržiču. Računa se da se je je udeležilo okrog 15 tisoč ljudi. Veselo razpoloženje -pa je kalilo dejstvo, da 'letos ni bilo običajnega govora tudi v slovenščini. To -so namreč oblasti -preprečile. To diskriminacijsko dejanje so italijanski govorniki ostro ožigosali. Zadnja diskriminacija na-pram- slovensk-i manjšini na Goriškem je ponoven dokaz, kako spoštujejo demokris-tjan-ski oblastniki demokratična načela in ustavo republike, -ki ščiti pravice manjšin. Ta diskriminacija nam da slutiti, kako naglo se -demokristjani približujejo faš-izm-u. Ce danes tako ravnajo z nami, kako neki bi šele ravnali če bi dobili večino na volitvah in bi se polastili neomejene oblasti v državi. Zato -pa j-e poziv titovske fronte in Slovenske de- mokratske zveze, naj slovenski volivci oddajo bele glasovnice na volitvah ne le nesmiseln, temveč postaja že pravi zločin nad lastnim narodom; kajti s tem, da bi Slovenci oddali bele glasovnice, ne bi nič drugega storili nego v veliki meri pomagali klerikalcem, da bi se prerinili na oblast. To naj pomislijo vsi zavedni in resnično demokratični Slovenci naše pokrajine! Tudi v Gorici je bila na Prvega maja lepa prireditev, katere se j-e udeležilo mnogo ljudi. Na zborovanju, ki je bi Iona Grojni, sta govorila tov-. Bergomas in Markovič. Titovci -so kot poklicni saboterji storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi čim več Slovencev odpeljali v Steverian, kjer -so priredili nelko veselico. S tem -so ponovno potrdili, kako jim je pri srcu enotnost delavskega razreda, s čimer tako radi pitajo naivneže. S-teverjanski komunisti -so ■ob priliki Prvega maja uredili kraj ob spomeniku padlih. Na dan Prvega maja so položili lep venec na spomenik. Titovci, ki so s e v bližini spomenika veselili in šopirili, so -seveda na to popolnoma -pozabili. Tudi v Doberdobu so pro-sla. vili Prvi maj. Dopoldne so vaščani položili venec na ploščo v spomin padlih. Nad 200 vaščanov na zborovanju v Doberdobu V nedeljo je bilo volilno zborovanje v Doberdobu. Na njem sta govorila tov. -senator Giacomo Pellegrini in Albin Škrk, občinski odbornik iz Nabrežine. Udeležba je bila polno številna. Nad 200 domačinov je z veliko pozornostjo poslušalo oba govornika-. Po zborovanju so ju vaščani povabili na zakusko v gostilno. Tu se je senator Pellegrini pogovarjal s številnimi vaščani ter se zanimal za njihove pro-bleme in težave. Senatorja so obiskali tudi župan in občinski odborniki. vesticije za nova dela n5 sestvih in popravila kolo! hiš; 30 odst. pridelka gre rist gospodarja. Kolon P ne lastnik 60 odst. vse Ž1' k-i se nahaja v hlevu i» isti odstotek pri mleku, I*1 teletih, prašičih itd. Raze» točk so bile dosežene še " pridobitve v korist kolon0 Gornji sporazum je vz1 veliko razburjenje v V1 drugih (veleposestnikov n8 ozemlja, kakor tudi v J* kjer morata kolen in P°' nar še vedno izročati $ dar ju polovico vsega prid1 ali v najboljšem prime*1 odst. (na podlagi «lodo De speri»). Tukajšnje organizacije kih agrarcev so začele pri1! ti na tiste veleposestnike,'* podpisali -sporazum češ ga odpovejo in naj ’ga o6 padlosti nikakor ne obi*°' S še posebno zagrizenosti1 bori proti temu sporazuH'1,j bro znana «Federazione , vinciate Coltivatori Direi1' ul. Roma 20, ki je podri1* Bonomijeve Zveze vel« s-tnikav v Rimu. Ker zapade sporazum vembra t. 1. so vele pose5 s pismom, k.i sp ga P1 Kmetijski zvezi ES že vedali obnovitev. Koloni pa so od svoje trdno odločeni, da bo-do vod-stvom ES nadaljevali -bo za ohranitev -drago0,, 0; pridobitev, to je za -obnC; sporazuma, ki so si ga >. rili z dolgo in težko K V Odločna -in predvsem borba miljskih -kolonov ■silila veleposestnike, da P[ nejo na pogajanja za sanje sporazuma iz leta vr MARIJ GR^ ! Ponovitev šolske akaderR'if V nedeljo 10. t. m. se P°j k*0 na splošno željo v Avd^L zadnji krat akademija sre ‘ strokovnih šol v Trst11' ; ^ je število sedežev majhI,1\' i ■ do smeli v dvo-rano sariri0 t-ki si do sobote ‘kupijo v niče S* N«, ST-' V6tlc gkl° %snii «t Ka. Me» <5 'V' Ati, k Hsi V* Pr K sie tistva 1 t!Žn'ic AS Program je nekoliko “1% menjen; začetek ob 16-3V' ive?„ ' u, RUDOLF BLAŽIČ H f., Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebia" Lriti Dovoljenje AIS k * P( 0 S0tY