Leto LXXm_ ŠL 98
rfti^ll^nai pnuHMjtŠs 29* afcNrOa I940
Cena Din
a Din X đo »0 t
PO
ki
od JOO <k> 300 nit 4 Din K
davek posebej. — Dki 2S
LJUBLJANA,
MESTO.
uttea 1, tetefcc št. 65; JESENICE?: Ob kolodvoru ineL.
t LJubljani ŠL 10.36*.
Priprauljajo se uelihi dogodki
Kratka toda važna seja zavezniškega vrhovnega vojnega sveta — Po uradnem komunikeju bodo imeli soglasno sprejeti sklepi odločilen značaj za skorajšnje dogodke — V Londonu opozarjajo na možnost poostritve vojne na vseh bojiščih — »Sprememba straže« v Italiji
Pari«, 29. aprila. L (Havas) V soboto je bila v Londonu 9. seja vrhovnega vojnega sveta. Francijo so zastopali Reynaud. Da-ladier. Campinchi. Laiirent-Eynac. general Gamelin, admiral Darlan, general Vuil-lemin in general Corvin, Anglijo oa Cham-berlam, Halifax, ChurchilL Stanlev, sir Hore, Aleksander Cadogan. sir Cyril Ne-vall in sir Edmund Ironside Na seji so bili tudi predstavniki poljske in norveške vlade.
Ta seja, ki je bila dejansko nadaljevanje seje ored dvema tednoma, se ie vršila na Downing Streetu od 10. do 14.30. Bila je zelo kratka.
Vrhovni vojni »vet je ^oglasno sprejel sklepe o raznih vprašanjih glede sedanje faze vojnfh operacij. Razmotrili je razne eventualnosti, ki bi lahko nastale v bližnji bodočnosti in prav tako so bili sprejeti ukrepi, ki jih je treba pod vzeti za vsak primer.
V zvezi s to seno niše »Jour«. da sta bili prvič za časa vojne v tako kratkem času organizirani dve seji in že tO dejstvo samo dokazuje, da razvoi operacij na Norveškem zahteva nagle in važne odločitve.
Uraini komunike o tei seji navaja, da So bili vsi sklepi spre iet i soglasno in da bodo imeli odločilen značaj za skorajšnje dogodke.
London, 29. aprila. AA. (Reuter) Diplomatski urednik »Daily Telegrapha« piše:
V mnogih krogih vse boli prevladuje prepričanje, češ da se vrste dokazi, da bo v kratkem prišlo do poostrene vojne na
vSeh bojiščih in sicer ne samo v predelih, ki so se že spremenili v voJna poprišča. temveč tudi drugod, kjer dosedaj vojne ni bilo. Ta sklep izvira iz trdnega prepričanja v zavezniških krogih, da so nacionalni Socialisti sklenili tvegati vse. samo da bi končna odločitev o vojni padla pred koncem leta. Tukaj najbolj pozorno gledajo na možnost indikacij, da bi mogli Nemci ponovno prodreti na kaki drugi strani.
Iz tega razloga pripisujejo precej pomena okoliščini, da Nemci neprestano po krivem obdolžujejo angleško letalstvo, češ da je bombardiralo nezaščiteno mesto v severni Nemčiji. To bi moglo z ozirom na že znano tehniko Nemčije pomeniti napoved nemške namere, da bodo v nekem drugem odseku uporabiti metode, kakršne so uporabili proti Poljski.
Rim, 29. aipr. (Dr. O. A.) Davi je prispel v Rim princ Hesenski. svak italijanskega kralja. Njegovemu prihodu pripisujejo v rimskih diplomatskih krogih velik pomen, ker je že običajno, da prihaja princ Hesenski v Rim v posebnih izredno važnih misijah, v fašističnih političnih krogih se zadnje dni mnogo govori o skorajšnjih spremembah v italijanski vladi, pri čemer se napovedujejo daljnosežne spremembe celo na najbolj vidnih mestih. Po fašističnem slovarju se to imenuje »sprememba straže«. Nekateri gredo celo tako daleč, da tolmačijo to spremembo tako. da bo nova vlada vodila docela drugačno politiko od one. ki je bila proglašena 1. septembra 1939. v službenih krogih odklanjajo zaen-
krat glede teh vesti vsako informacijo, vendar pa jih ne zanikajo.
London, 29. aprila, AA. (Reuter) Po uradnih informacijah Sta zunanji minister lord Halifax in trslfjanfšri veleposlanik v Londonu Bastianini raspravljala o vprašanjih trgovinskih pogajanj med Anglijo in
Italijo. Kakor je znano, so bila italijansko angleška trgovinska Doeajania prekinjena v prvi polovici marca, ko se je dogodil incident zaradi italijanskega prevoza premoga iz Rotterdama. Od tega časa se trgovinska pogajanja med Anglijo in Italijo niso nadaljevala.
Baltiško morje minirano
Ob estourid in Unski obali so bile položene mine, ki zapirajo dohod v sovjetsko oporišče in v Helsinke
Talin, 29. aprila L (DNB) Včeraj je bilo uradno objavljeno, da so bile v Baltiškem morju položene mine in sicer ob obali Estonske v odsekih med 59° severne širine ter 23 in 240 vzhodne dolžine.
Mine so bile položene takole: 59 stopinj 21 minut severne strine 23     «      51     <   7 sek. vzhodne dolžine 59     €       23     c   severne širine
23 c      30    €  vzhodne dolžine
59     c      33     «4 sek. severne širine
24 «        0    «   vzhodne dolžine
59    €      29    c   2 sekundi severne širine
24 c      20    «4 sek. vzhodne dolžine Drugi pas obsega tale odsek:
59     <      47     «   1 sekunda severne širine
25 < 17 c 2 € vzhodne dolžine 59    <     39    «   5    c    severne širine
vzhodne dolžine
severne širine vzhodne dolžine severne širine vzhodne dolžine
25 stopinj 25 min. 59     €      41     €   5 « 25    c      33     <   8 € 59     <       50     «   7 « 25     <       28     <   2 «
London. 29. aprila, s. (Reuter) Nemški radio je ponoči ob Javil, da so ob estonski in finski obali položene mine in da je zato plovba tam nevarna. Po napovedih nemškega radia je javil nevarnost min najpre-je estonski radio. Z minami sta baje zaprta dohod v sovjetsko mornariško oporišče Baltiški na Estonskem in dohod v Helsinke. Uradna nemška razlaga pravi, da so na obeh teh mestih položili mine svoi čas Finci. Mine so bile zamrznjene v ledu. sedaj pa se je pričel led tajati ter so se jmine. odtrgale in so postale nevarne.
Zauezniki si utrjujejo položaje
Važne prometne točke in pozicije na Norveškem v zavezniški posesti — Pred Trondhjemom se razvija prava fronta, kjer bo moralo priti do odločilne bitke
London 29. aprila, s. (Beuter) Sinočnji komunike angleškega voinega ministrstva o operacijah na Norveškem javlia manjšo nemško letalsko akti\-nost v odseku turi Narviku. Ta aktivnost pa ni ovirala zavezniških operacij. Iz ozemlja ori Namsosu pravi komunike, da ni nobenih novih poročil. Dalje javlja komunike, da so zavezniške čete v Gudbrandsdalu odbile sovražni napad. Nove zavezniške čete so bile uspešno izkrcane kljub sovražnim letalskim napadom na Adalsnes in prometne zveze, ki se jih poslužuje zavezniška vojska.
Izkrcavanje novih čet. ki ga omenja komunike, bo imelo gotovo velik pomen za boje pri Trondhjemu. Prav tako je važno, da je bil po besedah komunikeja že drugič odbit nemški napad v Gudbrandsdal. Nobenih novih poročil ni s predela med Dom-basom in Trondhjemom, Švedska poročila so včeraj javljala, da so Nemci iz Oester-dala pričeli prodirati počez k železnici Dombas - Storen. Danes javljajo, da so zavezniške čete tudi na nekaterih postojankah severno cd Dom basa. Ni na povedano, če obvladujejo celo to železniško progo.
Dosedanje zavezniške vojaške operacije in tudi izkrcavanJe nadaljnjih ojačenj v zapadnih norveških f jordih so imele samo imfTMTi, da najprej zasedejo važne prometne točke m pozicije, ki jih je mogoče porabiti kot izhodišče za nadaljnje operacije. Dosežen je bil tudi namen, da je bilo preprečeno nemško prodiranje proti Trondhjemu iz juga. Sedaj bo polagoma nastopila nova faza bojev s tem. da bo med posameznimi angleškimi točkami vzpostavljena zveza in se bo tako pred Trondhjemom razvila prava fronta, na kateri bo prišlo do odločilne bitke za Trondh'em.
Angleži minirali dohode v narvišfco luko
London. 29. aprila, s. (Reuter) Angleška admiraliteta javlja, da so bili južni in severni dohodi do Narvika zaprti z minami. Ladje, ki plovejo v teh predelih brez navodil lokalnih angleških ali norveških oblasti, store to na lastno odgovornost. Južno ninsko polje je položeno v Vestfjordu. m sicer ae razteza v kotu 126* od otoka Vjero* do točke 67°39' severne širine m lz^ vzhodne dolžine ob obali na kopnem.
Prav tako s© severno od Narvika »Prti severno vzhod ni in Južni kanali ob <*o*u Stainver in sicer do 60*10* severne šinne In 16*35' vzhodne dolžine.
London. 29. aprila. AA. (Havas) Vojaški prednik »Press Associationa« piše. da je bil cilj polagan i a min v Velikem Vestfjordu, ki vodi v Narvik in v kanale od Lo-ftrtskfii otokov v tem, da se onemogoči dostop velikih nemških fedrj vjfe^ Tako je HarvBc popolnoma iaofiran_ od Nemci v Narvika pa so
tudi s kopnega. Odslej ie bila glavna naloga v čiščenju terena. Malo verjetno je, da bi imeli nemški letalski napadi v tem okraju kakšen poseben učinek.
Norveško poročilo
London, 29. aprila, s. Sinoćnje poročilo vrhovnega poveljstva norveške vojske pravi, da se norveške čete polagoma umikajo v dolinah Numedal in Hallingdal zapadno od Osla. da pa nudijo pri tem sovražniku odpor. Norveško poročilo potrjuje, da je mesto Voss vzhodno od Ber-gena v nemških rokah.
Stockholm, 29. aprila, s. Po švedskih informacijah so pričeli Nemci ozemlje pri Rorosu utrjevati. Baje nameravajo Nemci
Roros uporabiti kot središče za svoje operacije v srednji Norveški
Curih, 29. aprila, z Posebni dopisnik »Neue Žurcher Zeitung« poroča s švedsko norveške meje, cia je od začetka sovražnosti dalje pribežalo na Švedsko okrog 600 beguncev, po večini moških in deloma tudi vojakov. Vsi so zaradi dolge in naporne poti skrajno izčrpani. Znani norveški pisatelj Falkberget, ki je prišel z eno teh skupin, je pripovedoval, da so korakali neprenehoma 18 ur po skoraj neprehodnih predelih. Ženske in otroci so omagali ter so jih poskrili po raznih planinskih kočah in razstresenih kmetijah, odkoder jih bodo skušali pozneje spraviti na Švedsko.
Namsos zasut z bombami
Po angleških poroJIHli ni ostala v mestu cela niti ena hiša in ulica — Nemci bombardirali
no več tisoč anjrleških vojakov, ki _ . -vsakim nemškim letalskim napadom skrijejo v zaklonišča.
London, 29. aprila, AA. (Reuter) V teku »obote in nedelje &o nemški bombniki izvršili na Norveškem na položaje zavezniških čet več napadov. Odprto mesto Ale-sund, ki leži 200 km severno od Bergena, je bilo posebno predmet napada nemškega letalstva. Bombardiranje je trajalo dve ari. Sest nemških letal je stalno letelo nad mestom m vrglo okrog 500 eksplozivnih bomb, Veliko število zasebnih hiš je bilo uničenih.
Berlin, 29. aprila. AA. (DNB) Spričo vesti agencije Reuter o nekih nemških napadih na nezaščiteno norveško mesto Ale-sund izjavljajo na odločilnem mestu, da so na nemški strani večkrat ugotovili, da bombardirajo nemški letalci edino vojaške objekte in da napadajo mesta in vasi šele tedaj, kadar postanejo ti kraji vojni cilji zaradi tega, ker jm morebiti
London, 29. aprila, s. (Reuter) Poveljnik angleške vojske v Namsosu Carton de Wyat je podal angleškim novinarjem izjavo o vojaškem položaju na Norveškem.
V splošnem, pravi, se položaj za zaveznike stalno izboljšuje, da pa bo do odločilnih bojev šele prišlo in sicer v kratkem. Namsosa že štiri dni niso napadla nemška letala. Protiletalski topovi in lovska letala, ki so dospela na Norveško, so že stopila v akcijo in s tem je nemška letalska aktivnost prenehala. V Namsosu sta bili doslej sestreljeni dve nemški letali.
Angleški poročevalci pravijo, da ni po nemških letalskih napadih ostala v Namsosu nobena hiša in nobena cesti vi nemški napadi so sicer res veljali vojaškim objektom in železniškim pozneje pa so nemška letala prav celo mesto z bombami, tako da je od enega konca do drugega. Človeških tev pa je bilo ktmb temu le mala, ker » bile zavezniške čete med napadom ie izven mesta.
Nov proglas norveške vlade
29. aprila, s. (Reuter) vlada je objavila sinoči nov katerem ponovno zagotavlja nost. da se bo borila proti ta ne bo bo
krši mednarodne zakone. Norveška vlada zaupa, da bosta zakonitost in svoboda končno zmagali.
Proglas omenja, da ni norveška vlada s strani nemške vlade prejela nobene tor-malne vojne napovedi vse do preteklega petka zvečer, čeravno je bila Norveška po mnenju vlade že od 8. oziroma 9. aprila dalje v vojnem stanju z Nemčijo. Norveška vlada ponovno zagotavlja da ie morala biti nemška invazija Norveške davno preje pripravljena, ker so Nemci napadli Norveško istočasno na več točkah od Osla pa do Narvika. Način, kako je bil ta napad izvršen, nasprotuje vsem določilom mednarodnih zakonov. Pri tem na ni Norveška zagrešila prav ničesar, kar bi moglo dati Nemčiji opravičilo za napad nanjo.
Prav tako način, ki se ga poslužuje nemška vojska v bojih na Norveškem, ne upošteva nobenega mednarodnega zakona. Člani norveške vlade so imeli ponovno priliko, da se osebno prepričajo nad dejanji nasilja, ki jih je zagrešila nemška vojska nad norveškim civilnim prebivalstvom. Norveški narod pa se ne pusti ustrahovati z nobenim sredstvom, tudi ne z bombardiranjem iz zraka. Norveški narod ni hotel vojne in ni hotel nikogar napasti, sedaj pa je srečen, da lahko brani svojo svobodo. Norveška vlada se zaveda svoje dolžnosti, da nadaljuje vojno za svoj narod.
Ameriški veleposlanik v Moskvi odpotoval v Ameriko
Moskva, 29. aprila s. (Reuter) Ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhardt je včeraj preko Bukarešte odpotoval na krajši dopust v Ameriko. Njegova rodbina ostane v Moskvi.
VPashington, 29. aprila s. (Ass. Press) Predsednik Roosevelt se je včeraj s posebnim vlakom vrnil iz Warm Springsa v Wa-shington. Na kolodvoru je pričakoval Roo-sevelta med drugimi zunanji minister HulL
Hoover o vstajenju Poljske
New Tork, 29. aprila. AA. (Reuter.) V čast generala Jožefa Halerja, ministra brez portfelja poljske vlade, Id je v izgnanstvu v Franciji in ki je končal potovanje po Zedinjenih državah, je bil svečan sprejem. Na tem sprejemu je bivši predsednik Zedinjemn držav Hoover imel govor, v katerem je med drugim rekel:
Ur je neinogoe *** dotlej, dokler *e
r. Hoover je pristava, da navzlic BedBiiJcuiiii stanja na Poljskem duh tega velikega naroda, ki je sedaj v suženjstvu, ne more biti uničen z nackmalno-sjoctalkrtlcnlmi metodami. Neodvisnost in vettčtna tega naroda se bosta dvignila is ruševin. Hoover je končal svoj govor, poudarjajoč, da tlačenje predstavlja tisto silo, ki uniči končno tlačite!jaje zabvam" Hoovrn m
„Ustavno vprašanje pri nas ni izključno pravni problem Glavna je ojačanje jugoslavenske državne misli in politična vzgoja prebivalstva. Aho čas, v katerem živimo, ne more prepričati Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je potrebno njihovo skupno življenje v eni državi, potem jih nihče ne bo prepričal o tem."
Slob. Jovanović (»Srpski Glas«)
Iz notranje poiitine
—- •— *
NAMKSTO BOKBE — Sl'OKAZL M IN SODELOVANJE VSEH NARODNIH STRANK
Beograjska »Politika« priobčuje v svoji velikonočni številki članek dr. Milivoja Po-povića »Ali je mogoča koncentracija ?« Članek vsebuje v glavnem naslednje misli:
Ideja koncentracije je bila upravičena že prej, ko se je zahtevala rešitev hrvatskega vprašanja s sporazumom, katerega naj bi odobrila večina Srbov, večina. Hrvatov in večina Slovencev. Toda v vladi sporazuma ni dveh močnih srbskih strank, ki sta podpisali sporazum z dne 8. oktobra 1937. To dejstvo in potreba, da dobi sporazum soglasnost vseh narodnih strank na srbski strani v interesu državne celote, sta dala povod za razgovore o koncentraciji vse do 26. avgusta 1939. To tembolj, ker nadaljnja preureditev države največ interesira Srbe in Slovence. Zato je potrebno po možnosti zavarovati soglasnost vseh glavnih srbskih strank.
Toda naj bodo neke ideje še tako upravičene in njih ustvaritev še tako potrebna, vendar more njih uporaba v praksi imeti ovire in težave. Tako je tudi z idejo koncentracije, ki se nam teoretično zdi upravičena, ki pa ima kot vprašanje praktične politike svoje težave. Težnja strank, ki so na vladi, da obdrže svoje pozicije in borba strank, ki so v opoziciji, da si osvoje pozicije, sta največji oviri vsake koncentracije. Kjer prevladujejo strankarski interesi, tam koncentracija ni lahko ustvar-Ijiva. Te težave pa niso nepremostljive, ako se opravičilo za koncentracijo poišče v analizi sedanjega političnega položaja v državi in izven države.
V državi so izvršene velike spremembe, na dnevnem rodu pa so nove velike spremembe, ki v prvi vrsti zanimajo Srbe kot take in strankarje. Delati strankarsko politiko na velikih vprašanjih, ki se tičejo usode naroda, to bi bila velika zgodovinska napaka. V takem položaju ni mesta za strankarsko borbo do njenih skrajnih meja. Namesto borbe — dogovor, sporazum in sodelovanje vseh narodnih strank.
Zunanji položaj je težak. Zlu vojne in njegovim posledicam se bo izognil samo oni, ki se mu bo mogel upreti. Nam je potrebna sloga, solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev ter železna disciplina vsega naroda. Za dosego tega je potrebna koncentracija narodnih sil od vrha do dna. Treba je odložiti strankarsko tekmovanje, stranke pa morajo v interesu države in naroda najti način za skupno sodelovanje pri velikih narodnih poslih, od katerih je odvisna usoda vsakega posameznika, vsega naroda in države. To dolžnost imajo v enaki meri vse stranke, pa naj bodo v vladi ali v opoziciji. Toda odgovornost za posle in za nadaljevanje strankarskih borb leži v načelu na strankah, Id so v vladi. Zato pripada tem strankam Iniciativa za ustvaritev boljšega razpoloženja, ki bi odgovarjalo današnjemu težkemu položaju.
Razmere so take, da je treba hitro delati. Treba je kratkomalo zagrabiti dobra razpoloženja strank in narodnih množic Koncentracija mora biti koncentracija narodnih razpoloženj s stvarno podlago v narodu. Ne bi bila nepopravljiva napaka, ako bi se iz koncentracije izpustila kaka skupina, toda stvar je obsojena na neuspeh, ako ae izpusti narodno razpoloženje. V zadnjem času se opaža v političnih krogih želja, da bi razgovori o koncentraciji dovedli do konkretnega izraza. Pravijo, da je treba preiskati vse možnosti In ugotoviti stališče vseh strank, da se spozna odgovornost. To bi moglo imeti uspeh, toda tudi brez tega se morejo stvari popraviti hi razpoloženje izboljšati. Iniciativa za vse to pripada vladnim skupinam, kajti na njih je tudi odgovornost za nadaljnji potek poslov hi stanja v državi.
Tudi velikonočna številka »Dela«, organa ministra dr. Laze Markovi ča, se bavi s koncentracijsko vlado. List pravi med drugim:
V nekih beograjskih listih in v krogih opozicije se poudarja potreba koncentracijske vlade. Ne navajajo se konkretni razlogi za to, temveč opozarjajo na težke prilike, s čimer mislijo nedvomno na vojno m naše notranje razmere. Zunanje prilike vsekakor niso povoljne, ker vlada v svetu strahovita vojna, ki se more razširiti. Toda v tem trenutku za našo državo ni nobene neposredne nevarnosti, zaradi katere naj bi se opustilo reševanje vseh ostalih vprašanj, ki so načeta in se morajo končati, ker pomeni njih rešitev stvarno jačanje države.
Svoja izvajanja zaključuje »Delo« z besedami: Koncentracijska vlada v smislu širše podlage sa izvedbo sporazuma je vse-dobra stvar, toda pogoje za tako morajo ustvariti oni, U prihajajo v postov sas luiMdfiJi v
*
Norveški odgovor Ribbentropu
Predsednik norveškega parlamenta o Izjavah nemškega zunanjega ministra
London. 29. aprila, a. (Reuter) Predsednik norveškega parlamenta Hambro je podal izjavo o sobotnem govoru nemškega zunanjega ministra Ribbeotropa in o dokumentih, ki so bili ob tej priliki objavljeni.
Hambro pravi, da razpolaga z neizpodbitnimi dokazi, da je imela Nemčija že več mesecev preje podrobne načrte za invazijo Norveške. Norveška bi bila v mnogo boljši poziciji, če bi bila Anglija imela res že pripravljene čete, da zasede Norveško, pa tudi če bi bil angleški Intelligence Service, ki je za nemške priprave vedel, norveško vlado pravočasno posvaril. Dejstvo pa je, da so zavezniki gledali na Norveško kot na popolnoma nevtralno državo in niso bili pripravljeni, da ji priskočijo na pomoč kot njeni zavezniki. Norveško poslaništvo v Berlinu je vedelo že teden dni pred nemško invazijo za odhod nemških čet. Uradništvo poslaništva v Berlinu pa je celo že več tednov preje vedelo, da se nemške čete vkrcavajo v raznih nemških lukah. Na podlagi pojasnil, ki so jim bila dana z uradne nemške strani, pa na norveškem poslaništvu niso verjeli, da bi bile te čete namenjene za napad na Norveško.
Hambro je nadalie zelo ostro obsodil delovanje nemškega konzula v Narviku Nol-
dera.   bivšega  poveljnika    nemške   pod- I mornice. Po Hnmbrovih besedah ie Nol-der vodil vse priprave za nemško oku- '
pačijo Norveške. Hambro pravi, da ie že svoj čas posvaril norveško vlado proti Nolderu in celo svetoval, da ne bi pristala na njegovo imenovanje za konzula. Preden je bil Nolder imenovan za konzula v Narviku. je bil konzul v Le Havru. Hambro pravi, da ie imel Nolder opraviti s požarom na francoskem prekomorniku »Pariš*. Nadalje je sporočil Hambro. da je pilot, ki je dan pred nemško okupacijo vodil nemško ladjo »Jan Vellen« v nar-viško pristanišče, pod prisego izpovedal, da ie plula ladja pod ameriško zastavo in da je imela zarisane ameriške nacionalne znake. Slednjič ie sporočil Hambro. da pripravlja norveška vlada oficielno belo knjigo z vsemi dokumenti o nemJki invaziji Norveške.
Angleški komentarji
London, 29. aprila, s. (Reuter) Današnji angleški listi komentirajo sobotni govor nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. * Times« in »Dailv Telegraph« citirata pri tem besede, ki jih je rabil ameriški radijski poročevalec: Nemci so srečni, da najdejo povsod, kamor pridejo, primerne dokumente. »Dailv Telegraoh pravi, da bi bilo celo z mnogo manj dvomljivimi dokumenti Nemčiji težko kosa prepričati, ker govore proti nje i napadi na Avstriio. Češkoslovaško. Poljsko in Dansko. »Daily Herald« pravi, da o obi avl i enih dokumentih ni vredno izgubljati besed.
Švicarski komentarji o vojaškem položaju
Dosedanji potek vojne kaže previdnost zaveznikov — Nemčija skuša nadaljevati vojno po vzoru na Poljskem
Basel, 29. aprila, z. V >Basler Nachrich-ten« razpravlja Oeri o položaju na Norveškem in ugotavlja, da imajo zavezniki na Norveškem sedaj po zanesljivih informacijah že okrog 100.000 mož, da pa pošiljajo še vedno nove transporte, ker hočejo spraviti na Norveško naj man i 400.000 mož. Dosedanji potek bojev na Norveškem opravičuje v polni meri previdnost zaveznikov, a prav tako se mora priznati, da ie tudi nemško vodstvo sijajno. Ze sedaj zavezniška armada vsak dan pridobiva na terenu, zlasti pri Narviku.
Toda boli važno kakor sam razvoi dosedanjih neznatnih borb ie dejstvo, da se morajo Nemci boriti na Norveškem, da morajo trositi svoje rezerve in da jim je obenem onemogočen sleherni dovoz železne rude iz Švedske. Na drugi strani pa je s tem, da ie Nemčija prisiljena boriti se na severu, odstranjena nevarnost nemškega napada na jugovzhod Evrope. Nemčija bo v pomanjkanju švedske železne rude morda prisiljena staviti vse na eno karto in poskušati prodor do lotarinških želez-
nih rudnikov ter s tem Izzvati spopad na
Maginotovi črti.
Curih, 29. aprila, z > Neue Ziircher Zei-tung« komentira dogodke preteklega tedna na Norveškem in piše, da se zaenkrat še vedno ne da z gotovostjo napovedati, kako se bo končala borba na Norveškem. V prvih početkih se opaža premoč nemške armade, ki je dobro opremljena in podprta z motoriziranimi oddelki, tanki in letalstvom. Očividno je. da skuša Nemčija nadaljevati na Norveškem vojno po vzorcu na Poljskem.
Zavezniki imajo le omejene možnosti za izkrcanje svoiih čet. na drugi strani pa ima i o zavezniki to prednost, da so gospodarji morja in lahko Nemcem docela onemogočijo vsak dovoz rezerv in vojnih potrebščin po morju. Ze sedaj je osla-bova-nje nemških čet preko Osla silno ctežko-čeno ter zvezano z velikim rizikom in izgubami. Ni pa verjetno, da bi se Nemcem posrečilo odstraniti te težkoče. ker se je izkazalo, da letalstvo ne more preprečiti akcij zavezniškega vojnega brodovja.
Med Beogradom in Moskvo
Švicarska sodba: Jugoslavija hoče sama gospodariti v svoji hiši
Basel. 29. apr. z. Balk. dopisnik >Basler Nachrichten«; objavlja obširno razpravo o pomenu in posledicah uvedbe odnosa j ev med Beogradom in Moskvo. Dopisnik ocenjuje ta diplomatski akt kot dokaz, da vodi Jugoslavija ne glede na pritisk iz enega in drugega tabora docela samostojno politiko.
Dočim je borba za vplivna pod roči a do-vedla do vojne, je ta mala nevtralna država, ki ie bila dosedaj samo objekt za poravnavanje računov med velesilami, napravila korak, ki ie docela izpremenil položaj na Balkanu in ki tudi ne bo ostal, kakor se že sedaj kaže. brez vpliva na vso mednarodno situacijo. Gotovo ni zgolj slučaj, da ie Beograd istočasno nastopil proti nezaželenim tujcem, ko se je znova
približal veliki ruski državi in s tem obenem zabil klin med razne intervencioni-
ste.
Jugoslavija je s tem na nedvoumen način pokazala, da hoče sama gospodariti v svoji hiši tako v političnem kakor v go-spodarskeu pogledu. So pa še tudi drugi znaki, ki kažejo, da se je Jugoslavija že bolj strnila v svoji notranji slogi.
f v 1 7
i«
r i
ee
A. *
'   7   f '
/ j JL.
Branili bomo meje državne skupnosti
Tako so izjavili včeraj medmurski dobrovoljci na svojem občnem zboru v Zagrebu
Zagreb, 20. aprila L V dvorani Matice hrvatskih obrtnikov je imelo včeraj občni zbor Udruženje vojnih dobrovoljcev, borcev za osvobojenje severnih krajev (Med-murja, Prckmurja. Koroške in Štajerske). Občnega zbora so se udeležili predstavniki pododborov iz raznih naših mest, vodil pa ga je in otvoril predsednik Stjepan Ser-tič, upokojeni podpolkovnik v rezervi. Z velikim navdušenjem sta bili sprejeti vda-nostni brzojavki Nj. Vel kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu ter pozdravne predsedniku vlade Cvetkovieu, podpredsedniku dr. Mačku, ministru vojske in mornarice generalu Nediču in banu dr. šubašiču.
Predsednik je nato toplo pozdravil zbrane delegate, med njimi zastopnika Maistrovih borcev iz Maribora ter zastopnika Legije koroških borcev iz Ljubljane. Zahvalil se je nato dr. Mačku, ki je po sporazumu omogočil, da je prišlo na dnevni red vprašanje dobrovoljcev in da so dobili dobrovoljci tudi spomenice.
Po poročilih raznih funkcionarjev so sledile volitve, pri katerih je bil zopet Sertić izvoljen za predsednika. Sertić se je zahvalil za izvolitev m naglasil, da so dobro\^olj-ci-borci za severne kraje pripravljeni, kakor so se borili za meje Jugoslavije leta 1978, borifi Sf tudi danes za državno celoto in njene meje hrabro in junaško, če bo to kdaj potrebno. Naš narod kaže veliko ljubezen za domo\nno in njeno svobodo. V naših srcih ta ljubezen ni popustila, in mi smo pripravljeni braniti naše meje, a Če bo potrebno, bomo žrtvovali zanje tudi življenje.
H koncu je bivši poveljnik dobrovoljskih edinic v Medmurju Perko podal zgodovi-
• no Medmurja, ki ga je leta 1848 ban Jela-čić pripojil Hrvatski, a čez 13 let smo Med-murje spet izgubili. Priborjeno je bilo z mečem, a izgubljeno za zeleno    mizo. Leta
' 1918 je bilo obratno: na pariški konferenci smo izgubili Medmurje za zeleno mizo, a dobrovoljci, borci za se\*erne kraje, so ga priborili z mečem in imamo ga že 21 let. Zahvalil se je vsem navzočim, da ie ta hrvatski kraj pripadel nam m da je danes sestavni del Jugoslavije. Dobrovoljci so lah-
1 ko ponosni, da so napravili isto, kakor so
i to storili naši dedi in da bodo to, kar so si priborili, tudi ohranili.
Beograjski železničarji v Sofiji
Sofija, 29. aprila A A (Bolgarska telefonska agencija) Včeraj je prispel mešani zbor beograjskih železničarjev Na postaji so sprejeli jugoslovenske tovariše člani zbora sofijskih železničarjev, ki so zapeli jugoslo-vensko himno v trenutku ko je vlak privo-zil na postajo. Nato so izmenjali pozdrave, nakar so  jugoslovanski  železničarji zapeli
bolgarsko himno. Drevi prirede gostje koncert v Sofiji.
Novi angleški poveljnik mm Kitajskem
London, 29. aprila AA. (Reuter) Admira-liteta je s noč i objavila, da je trii viceadmi-ral Joffrev Davaton imenovan z* glavnega poveljnika angleških sil a« Kita jskem. Vi-ceadmiral Leighton pa pride M OMfto admirala Forcvja NobcJa.
Lepa slovesnost na Blejski Dobravi
Jesenice, 29. aprila V Idilični Blejski Dobravi je bila včeraj lepa spominska slovesnost. Odbor za postavitev nagrobnika nacionalnemu delavcu In planincu Mihi čopu. je slovesno odkril spominsko ploščo na Čopovi uVSL Odbor sestavljajo Čopovi osebni ln stanovski tovariši, dobrovoljci, četniki, K okoli, koroški borci, planinci, športniki In vojni invalidi.
Z dopoldanskm jeseniškim vlakom so se pripeljale v Blejsko Dobravo velike množice ljudi, številni so bili tudi zastopniki sokolskih društev in drugih nacionalnih, planinskih ter športnih orgranizacij. Slovesnost je povzdignila tudi prisotnost oddelka vojaštva I. planinskega p. p. Od postaje se je razvila krasna povorka. Na čelu je bila skupina praporov. Za jeseniško sokolsko godbo se je uvrstil vojaški oddelek, za njim odbor za postavitev spomenika, zastopniki raznih organizacij in delav-
stvo z Jesenic in Javornika s svojo zastavo. Za godbo društva >Stole in Žirovnice so korakali domači gasilci in vojni invalidi, končno se je pa zvrstila mnoi'ca drugega občinstva. S postaje so odšli pred Čopovo rojstno niso.
Na govorniški oder je stopil Čopov prijatelj alpinist dr. M. Potočnik z Jesenic.
V klenem govoru je orisal Copa kot nacionalnega delavca in planinca. Ob sklepu govora je odkril spominsko ploščo. Potem je spregovoril kot zastopnik vojnih dobrovoljcev^ prof. J. Jeras. Ob sklepu govora je množica poen stila spomin Copa z enc-minutnim molkom, častna četa je pa ustrelila salvo. Godba je zaigrala državne h:mno. Zvrstilo se je še več govornikov.
V imenu koroških borcev je gcvoril polkovnik V. Andiejka, v imenu sckolstvn dr. M. Obersr.el z Jesenic, dalje zastopnik
Preporoda«; prof. I. Kolar, kot domačin župnik Cerne in za gasilce šolski upravitelj I. Lahajnar. Vsem govornikom se je zahvalil pekojnikov brat Matevž čop. O o zaključku lepe slovesnosti je jeseniška sokolska godba zaigrala slovansko himno.
Premiera slovaške operete »Modra roža«
Sofisti so želi dosti aplavza in prejeli mnogo šopkov
Ljubljana, 29. aprila
>Lumpacij Vagabund« je bil prva roža letošnjega operetnega repertoarja, a nova Dušikova opereta je že druga: >modra k, pa brez duha — ali srca. Zato je bila prva silno privlačna, in prav zato se uprava nadeja, da bo tudi druga. Ce se to posreči, bo zadovoljen vsaj gledališki blagajnik in E. Frelih, ki je »Modro rožo« odkril menda v Bratislavi in jo spoznal za vredno, da jo je prenesel v Ljubljano.
Visok namen ima tale a Modra roža« za naše gledališče. 2 njo se naj namreč — tako beremo v uradnem glasilu naše operne uprave — »kulturna vez dveh malih slovanskih narodov — Slovencev in Slovakov — čimbolj učvrsti in se medsebojno bolje spoznamo in vzljubimo.«
Toda zelo nerodno je, se mi zdi, da slovaške narodne prvine ne igrajo v tem delu prav nobene uloge, da ni niti besedilo niti glasba prav nič slovaška, da se dejanje ne godi med Slovaki temveč neznano kje med ljudmi s francoskimi priimki. Libretist in skladatelj hodita po potih dunajske in pe-štanske operete z mednarodnim dejanjem, s šlagerji in jazzovstvom brez slovanskega značaja, pa vidno in občutno iščeta manje kulturnih kot drugačnih vezi, bolj z mednarodno tujino kakor z malimi slovanskimi narodi.
Skratka, ne moreš se otresti občutka, da gre avtorjema predvsem za špekulacijo. Privoščil bi jima, da se špekulacije posreči. Samo o kulturi in ljubezni naj bi se ne govorilo! — Pa brez zamere bodi še pripomnjeno, da po 3>Modri roži« Slovake še manj poznamo in razumemo. . . dočim Cehe prav zaradi njih oper in operet, n. pr. Prodane neveste, Poljuba, Ru-salke in celo patrona Antona in Pod to goro zeleno zmerom nanovo še bolj spoznamo, razumemo in ljubimo . . .
Dr. Pavel Braxatoris je napisal kriminalno detektivsko besedilo, ki je aktualno. Gre za vohunsko afero E izumom ing. Le-noira. Tu so tangirani interesi države, ki jih razkrivajo zabavno slikani, sodobno po
senzacijah stikajoči repertorji, ščiti državna policija, a skušajo uničiti vlomilci neke sovražne države.
Dejanje je dokaj zapleteno, ne čisto lahko umljivo, pa tudi dokaj razvlečeno, ne vedno spretno (spalnica), a vendar osoljeno z dobrimi domisleki in dovtipi ter z nekaterimi posrečenimi značaji operetne učinkovitosti. Običajna dva ljubezenska para sta končno srečna, tretji par starega bankirja in spekulativne postarne kokete pa prinaša med sentimentalnost predvsem ko-rniko.
Gejza Dušik, ki je prispeval zelo lahko glasbo, hodi dokaj spretno za Kalmanom in tovariši, dasi ga po izvirnosti daleč ne doseza. Vsi ti šlagerji, čardaši in valčki, pa plesi se poslušajo kot dobri stari znanci. Pevci imajo hvaležne uloge, zlasti Silva (Ribičeva) lahko briljira ž njimi, junak tenor (B. Sancin), policijski komisar, preoblečen v slugo, ima učinkovite naloge, reporter Filip (Modest Sancin) in Jeanette < Barbičeva) plešeta in pojeta mlčne točke, a višek je kvartet po angleško-zamor-skem vzorcu z imitacijo Instrumentov. Ta res humorni. zabavni, duhovito parcdlstič-ni kvartet pojo v III. dej. Belizar Sancin, D. Zupan. I. Anžlovar in Mod. Sancin tako efektno, da ga morajo ponoviti še dvakrat, kar je svojevrsten rekord.
D. Zupan je opereto prav okusno Izre-žiral in opremil z lepimi dekoracijami, energičen in spreten dirigent pa je R. Si-moniti. Izumitelja inženjerja daje Anžlovar elegantno in prav zadovoljivo v igri in nastopanju. Ribičeva je pevski odlična, Zupan zares komičen bankir, Barbičeva zopet dražestno in prikupno punče Jeanette, Belizar Sancin je najbolj prebrisan, čeprav zaljubljen policijski komisar. Poliče-va temperamentna komična koketa, M. Sancin imeniten reporter. Pianecki policij, prefekt itd. Priden, dasi nezanimiv je baletni zbor. a odlično se je uveljavila Rem-škarjeva s svojo solovsko točko.
Bilo je dosti aplavza in tudi mnosro šop kov. Fr. G.
Posestniki novih hiš so zborovali
V splošnem so s svojim sedanfrm položajem zadovoljni
Ljubljana, 29. aprila Posestniki novih hiš so zborovali v nedeljo dopoldne v beli dvor ar i Uniona. Zborovanje je vodil predsednik Društva posestnikov novih hiš g. Janko Kos. ki je poročal o važnejših uredbah, ki so se tikale posestnikov novih hiš. Glede uredbe o najemninah z dne 1. novembra 1939 in o najemninah najemnikov, ki so poklicani v vojaško službo, je predsednik omenil, da se moratorija poslužujejo zlasti najemniki, ki tudi sicer neredno plačujejo najemnino. V splošnem pa glede uredbe ni bilo pritožb od strani hišnih lastnikov. Novelirani zakon o neposrednih davkih lastnikov novih hiš ni zadel, ker tega davka ne plačujejo.
Glede uredbe o gradnji zaklonišč so imeli tudi lastniki novih hiš velike skrbi. Predsednik je poročal, kako so potekali razgovori med hišnimi posestniki in predstavniki občine ter banovine na anketi o zakloniščih. Hišnim posestnikom se je posrečilo prepričati oblasti, da je gradnja zaklonišč po prvotnem načrtu mestne občine neizvedljiva, ker posestniki ne razpolagajo s Fredstvi, ki so za gradnjo zaklonišč potrebna. Končno je bilo sklenjeno, da bo uredba o gradnji zaklonišč obvezna samo za lastnike hiš v strnjenem sistemu. Na banovinski konferenci za zimsko po-
moč je bilo predlagano, naj bi hišni posestniki plačali za zimsko pomoč pavšalni znesek 1000 din. Temu predlogu so nasprotovali vsi hišni posestniki. Predsednik je omenil tudi akcijo Društva stanovanjskih najemnikov, ki so društvo hišnih posestnikov in policijo obvestili, da nekateri hišni posestniki dražijo stanovanja. Uprava društva je odgovorila, da na splošne obdol-žitve ne more ničesar ukreniti ter je pozvala najemnike, naj navedejo v svojih pritožbah konkretne primere protizakonitega povišanja najemnin.
Namesto zadržanega tajnika Blaža Korošca je predsednik prečita! tajniško poročilo, ki kaže, da je imela društvena pisarna obilo dela. število članov se je povečalo za 27. Blagajnik Fran žhovnik je poročal, da je stanje blagajne zadovoljivo. Vsa poročila so zborovalci soglasno sprejeli. Upravi je bila podeljena razrešnica na predlog revizorja Jurija Potočnika. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor Janko Kos, Franc Zirovnik, Anton Grobelšek, Blaž Korošec. Hinko Lobe in namestniki Jurij Potočnik, Matija Weber in Anton Zupančič Za revizorje so bili izvoljeni Ivan Mavec, Franc Vrbec in France Pegan. Predsednik častnega razsodišča je Ignac Voje. Članarina se ne bo spremenila, svojega glasila društvo ne bo izdajalo.
Nevaren vlomilec pod ključem
Ljubljana, 29. aprila V soboto ponoči je prišel v reke pravice izredno drzen vlomilec, ki se je šele pred dnevi priklatil v Ljubljano. Malo pred polnočjo je prišla v pasažo na Aleksandrovi cesti poslovodkinja Gorenjskih mlekarn, ki imajo svoj lokal tudi tam ga. Pavla Lam-pič In sicer s svojim možem Jankom. Nameravala je iz lokala nekaj vzeti domov na Sv. Jakoba trg. zato je odklenila vrata lokala in baš hotela prižgati luč. Iskala je električno stikalo, v tistem hipu pa je začutila, da jo je nekdo zgrabil za roko. Sprva je menila, da jo je prijel mož in se za to ni zmenila, preden pa je užgala električno luč. jo je že nekdo odrinil in mimo nje ter meža je skočil v pasažo mlajši neznanec, ki je odhitel proti Gajevi ulici. Lampieeva se je seveda silno preslrašila in kar odrtvenela, ne pa tako njen mož. ki je skočil za neznancem. Pričel se je divji lov. Vlomilec je bežal iz Gajeve ulice proti Puharjevi. nato pa v Gledališko ulico, Lampič pa mu je bil ves čas za petami in kričal je: »Primite ga!«
Ko je bežeči vlomilec pridirjal do Gledališke ulice, se je nenadoma ustavil in
za vpil nad zasledovalcem: »6 ta vičete?«
Onaj, kojega tražite, je skočio preko ogra-de!c
Lampič pa se ni dal zmotiti in je še nadalje klical na pomoč. Kmalu je odnekod pritekel stražnik, ki je neznanca aretiral in uklenil. Stražnik ga je odvedel na policijo, kjer so našli pri njem nekaj nad 300 din kovanega drobiža. Tudi v mlekarni j* bila takoj izvedena preiskava, ki je pokazala, da je /lomilec odprl predal miz-niče in pobral is njega ves drobil, sa ga
je Lampičeva pustila v lokalu za naslednji dan. Na mizi so našli tudi sveženj ključev, ki jih je vlomilec v naglici pustil v mlekarni. Kakor je bile kasneje dokazano, vlomilec ni prišel v lokal skozi vrata, marveč je splezal na podboj vrat, odpahnil zgoraj stekleno okno in skočil v lokal, kjer je mislil opraviti svoje delo popolnoma v miru. pa mu je bilo to po naključju preprečeno.
Aretiranec je neki Ste.o Boškovič. star 34 let, po poklicu brezposelni pekovski pomočnik, doma iz okolice Rume. Na policiji so ugotovili, da gre za nevarnega vlomilca, ki ima prav gotovo na vesti tudi več drugih drznih vlomov, ne sa no v Ljubljani, marveč tudi drugod. Boškovića zasleduje tudi zagrebška policija.
Smrtna nesreča, poboji in nezgode
Ljubljana, 29. aprila.
V ljubljansko bolnico so v soboto zvečer prepeljali vsega razmesarjenega in polomljenega 291etnega premikača v tovarni KID na Jesenicah, Franca Bizjaka. Bizjak je bil zaposlen v tovarni pri vlaku, pa ga je nenadoma odbil drugi vagon pod stroj, kjer je oble*al. Naslednji hip ga je stroj pritisnil k tlom in mu etri prani kos. obenem pa mu je zlomil tudi harbtenico. Nesrečneža so potegnili Izpod lokomotive :n pozvali zdravnika. Zvečer so Bizjaka prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu poškodbam podlegel. Pokojnikova žalostna usoda je globoko pretresla vse Jeseničane Bizjak zapušča mlado ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Posestnik Jane* Tavčar lz Javorja nad Poljanami Je Imel včeraj popoldne opravke pod dcsnsiflsm, fcrooecem. lffmo je pn-
i šel njegov sosed, s katerim sta se jela prerekati- V jezi je sosed pograbil motiko in Tavčarja na vso moč udaril po glavi, Težko poškodovanega moža so prepeljali v oblic o. Tudi v neki gostilni v Stožicah pri I^jubljani je snoči prišlo do prepira med pivci. Med njimi je bil tudi sluga Anton K., ki se ga je lotil neki pijani gost in ga z nožem zabodel v hrbet.
Marija Krištof, 301etna služkinja pri inž. Pirkmajerju v Ljubljani je šla včeraj zjutraj oCi maše v frančiškanski cerkvi, kjer pa so jo na mokrih stopnicah porinile ženske naprej, da je padla in si zlomila nogo. Mehanik Janez Grašlč iz Ljuhljane je včeraj napravil izlet z motom in kolesom na Dolenjsko. Na klancu pri Višnji gori pa mu je na mokri cesti spodrsnilo, da je padel in se hudo pebil po vsem životu in glavi. V bolnico so snoči prepeljali tudi 193et-noga krojaškega pomočnika Jožeta Ogo-revca iz Ljubljane, ki je padel a kolesa v VoSn^kovi ulici in se poškodoval na nogah in po životu.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 29. aprila: Robert
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Severna brigada
Kino Sloga: Anton Poslednji
Kino t'nion: Robospierrov padec
Kino Moste: Pevec potepuh in Saratoga
Kino Ai&ka: Ulica brez radosti
Društvo za otroško varstvo in mladinsko
skrb obeni zbor ob IS. v razpravni dvorani
št. 28
Združenje bivših mornarjev občni zbor ob 20. pri cestici
Frodukcija šole Glasbene Matice ob IS.15 v veliki Filharmonični dvorani
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrseva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Delo naših rezervnih oficirjev
Ptuj. 29. aprila Včeraj se je zbralo v Ptuju okoli 150 slovenskih rezervnih oficirje* n:i sestanku, katerega je priredila propagandna sekcija Združenja rezervnih oficirjev, sekcije za dravsko divizijsku oblast Udeležence je pozdravil predsednik ptujskega pododbora dr Šalamun, nakar je predsednik propagandne sekcije ravnatelj dr. Vrhunce očrta! smotre sekcije. Rezervni oficirji hočejo aktivno stopiti ob stran vseh, ki so pričeli prepotrebno borbo proti razdiralni, na.šomu narodu in državi skrajno Škodljivi in nevarni propagandi nekaterih domačih in tujih elementov.  p   -     ■ .  —.    so na
delu ljudje, ki skušajo streti moralo n ubiti s sistematično sovražno propagando vero našega ljudstva v domovino.
Nato je zborovalce pozdravil v imen., divizionarja general Kukavičič. Pridružil BC je mislim predsednika dr Vrhunce ter izrekel zahvalo vsem, ki se požrtvovalno v velikem rodcljubju prizadevajo odstraniti in pobijati škodljivu sovražno propagando med našim narodom.
Popoldne so se sestali delegati, katerih je bilo 24. med njimi tudi delegati \/. Ljubljane, Zagreba, Beograda Maribora, Celja in Ptuja. Na sestanku so delegati obravnavali notranja organizacijska vprašanja in vprašanje zatiranja državi in narodu škodljive propagande. Delegati so sprejeli resolucijo glede tega aktualnega poglavje v naši borbi v času nevtralno.t proti razdiralnim vplivom. Resolucija b< po odobrenju pristojnih oblasti objavljena.
Iz Gorele F*?f*®ne
— Hud fant0vski obračun. Med 221etnim MarkeSem in 23letnim žlaberjem, posestniškima sinovoma iz Ihove. fara Sv. Benedikt v Slovenskih ^oricali na eni strani ter Babosekom Janezom, posestnikom iz Ivanjševcev je vladalo staro sovraštvo. Babosek, korajžen veseljak, je kaj rad izzival, zlasti katlar je nekoliko praveč po-g-iedal v kozarec, kar pa je šlo fantom iz sosedne fare na živce. Markes in Zlaber sta nekoč iedva udla družbi, v kateri je bil tudi Babosek. Zato sta že delj časa preža-la na Baboseka. da bi z njim obračunala. Ko sta bila nedavno v trgovini Jožefe Ro-škarjeve v Ivanjševcih, jo je pri mahal tod mimo Babosek v držbi nekega Kniplica. Bil je očividno dobre volje, ker je park rat 2aklical »avufbiks«. Darkeš in žlaber sta takoj odšla iz trgovine in krenila po cesti, koder sta slišala prihajati Baboseka, katerejjra sta spoznala že po glasu. Pri srečanju z Babosekom sta ga takoj pozvala, naj utihne. In že se je med njimi vnel prepir, v katerem je 23aber segel po žepnem nožu ter začel z njim udruiati po Babose-ku, kateremu je prizadejal vec ran na desni roki nad komolcem, dve rani v levo roko ter več ran v ievo pleče in levo nogo. tako da se je Babosek zgrudil, nakar sta junaka pobegnila. Močno krvavečega Baboseka je obvezal zdravnik dr. čremošnik iz Gornje Radgone ter ga odpre mil v bolnico. Končno besedo bo spregovorilo sodišče.
— Za spomenik radjfonsKIm žrtvam fai M»i*trovim borcem, ki bo odkrit 2. junija so prispevali: po 1000 din Kunej Ruša, industrijalka v Celju in Klub kolesarjev in motociklistov v Gornji Radgoni, 555 din člani kolesarskega društva God. Rad., zbra ni na občnem zboru, 300 din tvrdka Josi in Ivan Vogler. Petanjci, 250 din Jugoslavenska udružena banka Maribor, 180 din pododbor udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani, po loo dm hranilnica in posojilnica Sv. Ej v SI. goricah, Miloš Ose t, Maribor, Mestna hranilnica Ptuj, Un on pivovarna, Ljubljana. 60 din ljudska šola Stara gora, po 50 din Jakoib Lrh, Maribor, Mirko Bitenc. Ljubljana, Jakob Za-dravec, Središče, ljudska šola SČavnica in Bezjak Ivan, Fram, 39 din Ceh Ivan, Mala Nedelja, po 35 din šola Cezanjevci in Kapela, po 30 don šolske sestre Apače, šola Vučja vas, po 25 din Šola Negova, tvrdka Berlič. Ptuj ter Kastelic Prane. Novo mesto, po 20 din Mestna hranilnica Kamnik
in dr. Igor R osina, Maribor ter 10 din šola Stara cesta. Pripravljalni odbor izreka vsem zahvalo.
—Sokolsko društvo Gor. Radgona opozarja vse članstvo in naraščaj na prvi majjufiki izlet, ki bo v nedeljo, 5. maja v Križevce   pri   Ljutomeru. Ako bo dovolj prijavijencev, bo vozil poseben avtobus, sicer pa s vlakom ob 12.53. Udeležba db-vezna za vse članstvo in naraščaj. Bodimo točni — SokoM. asaoj
NE POZABITE! de danes si oglejte monumentalni film iz dobe krvave francoske revolucije
-ttwr  R0BESPIERR0V PADEC i
I
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
I
CVVVDMA RRIAAliA   vum v naravnih barvah
9£Y£nnA   DniVnllA     Kanadska   kraljevska   konjenica v DICK FORAN krvavi borbi za pravico, red in mir.
Plim o herojih, ki so prezirali smrt. KINO MATICA, teL 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri
i i
m* a TVC MaVCl?«* v svojem dosedaj najboljšem in najduhovitejšem zabavnem nj*r«9 ^V9&n   filmu, ki Vam nudi 2 uri smeha in prisrčneea razvedrila!
ANTON POSLEDNJI
Ne zamudite! Samo se danes in jutri! KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave ob 16.. 19. in 21. uri
DNEVNE VESTI
— Zvišanje minimalnih mezd v posameznih banovinah. Zadnje čase so bile zvišane minimalne mezde v vsei državi, vendar ne povsod enako. V dunavski banovini so bile zvišane od 2 na 3 din na uro za delavce iznad 18 let starosti in na 2.25 din za mlajše. V vrbaski banovini so bile mezde zvišane za nekvalificirane delavce v starosti nad 18 let od 2 na 3 din. za mlajše na 2.5 din. V drinski banovini so bile določene mezde za lesne delavce od 2 na 3 din, za druge nekvalificirane delavce so pa bile zvišane od 2 na 2.6 din. V moravski banovini so znašale prei minimalne mezde za nekvalificirane delavce (odrasle) 2 din, in so bile zvišane na 3 din. Za mlajše delavce so bile določene minimalne mezde na 2.6 din. Na teritoriju uprave Beograda so bile mezde prav tako zvišane od 2 na 3 din za odrasle kvalificirane delavce, za maloletne pa na 2.25 din. Na področju banovine Hrvatske so bile minimalne mezde zvišane na nad 3 din.
— Odplačevanje iimeeKih dolgov. Po poročilu Privilegii-ane agrarne banke so kmetje odplačali do 1. marca skupno 356 milijonov 905.000 din. Najvišje so bile anuitete L 1937, ko so znašale 143,174.000 din. Predlanskim je biio odplačano 130 milijonov 426.000 din, lani pa 73,357.000 din. Letos do 1. m^rca je bilo vplačano na področjih posameznih podružnic v državi skupno 9,648.000 din. V Beogradu je bilo odplačano letos 5,721.000. v Zagrebu 584 tisoč, v Ljubljani 3,049.000 in v Sarajevu 294.0OO din.
— Pošiljke za Begunje. Pošta Begunje pri Lescah javlja, da prejema pogosto pošiljke za naslovnike v Begunjah pri Cerknici, od te pošte pa pošiljke za naslovnike v njenem okolišu. Tem napačnim usmeritvam so krivi pošiljatelji, ker pišejo na pošiljkah samo Begunje brez natančnejše označbe. Občinstvo se opozarja, da piše točne naslove.
— Za razdoliitev srednjega stanu. Včeraj je bilo v Zagrebu veliko zborovanje dolžnikov srednjega stanu banovine Hrvatske. Na dnevnem redu je bilo vprašanje uredbe o razdolžitvi odnosno zaščiti dolžnikov srednjega stanu. Sklenjeno je bilo, poslati banski upravi osnutek te uredbe, v kateri je predviden moratorij za dolgove pred letom 1933. Za dolgove po 1. januarju 1933 naj bi se znižala obrestna mera na stopnjo obresti Narodne banke in dolgovi naj bi se vračali v obrokih. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da so zašli srednjemu stanu pripadajoči dolžniki v obupen položaj in da stoje mnogi pred katastrofo. Prisilne dražbe se končajo navadno s prodajo njihove imovine za polovično ceno.
— Stavka delavcev, Id grade železniško progo Črnomelj—Vrbovsko. Delavci, zaposleni pri gradnji nove železniške proge Črnomelj—Vrbovsko, so začeli v soboto stavkati. Zaposlenih je bilo okrog 1100 delavcev, že lani v oktobru je prišlo med delavci in odborom za gradnjo proge do spora in takoj so se začela pogajanja. Sporazum pa ni bil dosežen in sledilo je arbitražno postopanje. Zaradi draginje zahtevajo delavci zvišanje mezd, odpravo a-kordnega dela in osemumi delavnik.
— Naš izvoz in angleška blokada. Naši izvozniki dobivajo po svojih trgovskih zvezah iz Anglije obvestila, da je nastal preokret v stališču angleškega ministrstva za gospodarsko vojno glede kontrole našega pomorskega uvoza. V bodoče Angleži ne bodo več tako strogo kontrolirali našega uvoza kakor doslej.
— Razpisna služba banovinskoga cestarja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti Maribor—Sv. Martin—Vur-bek—Ptuj od km 9 do 12.553 in na banovinski cesti Vurberk—Sv. Lenart v Slovenskih goricah od km 0.— do 1.275. Prošnje je treba vložiti do 15. maja pri sreskem cestnem odboru v Ptuju.
— Produkcija gumijaste obutve bo omejena, Na pristojnih rrestih razmi Ij.jo o omejitvi orodukciie o"->,,+" ' '.er ie ugotovljeno, da ie 'daj v u^^vi dovoli kož ter usnja, a uvezeni gumi potrebujemo za dni£e namene. Zato bo devizna direkcija Narodne banke omejila izdajo deviz za uvoz gumija. Gumijasto obutev pri nas kupuje predvsem revnejše prebivalstvo, ker je cenejša od usnjene. Ce bo produkcija jrumijaste obutve omejena, ie upravičena bojazen, da se bo obutev v splošnem še podražila. Obutev se i e od ieseni izmed vseh življenjskih potrebščin nalbolj podražila.
— Vrem**. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih sprememb sedanjega vreme r a. Včeraj je deževalo v Mariboru, Dubrovniku, Kumboru, Zagrebu in Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 22, v Dubrovniku in Sarajevu 20, v Zagrebu 19, v Ljubljani 18.6. v Splitu 18, na Visu 17, v Mariboru 16-7, v Kumboru 16, na Rabu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1, temperatura je znašala 11.5.
— Aretirana ciganska drhal. V Marin-Skovi gostilni v Pod gorici se je v soboto »večer imenitno zabavala večja družba ciganov. Pridno so praznili litre vina in poskrbeli tudi za masten prigrizek. Zabavali so se z godbo in petjem in bi zabavo de nadaljevali, če ne bi naenkrat stopili v sobo orožniki z Jezice, ki so aretirali cigana Mino Hudorovica pristojnega na Ig, Antona Hudoroviča iz Kočevja in Jožeta Hu-dornviča,ki je pristojen v Vrbovsko. Orož-
niki so med hrupnimi ugovori ostalih ciganov, zlasti žensk, cigane uklenili in jih še isti večer odgnali v zapore na sodišču. Aretirani cigani imajo na vesti nad 20 vlomov in tatvin, ki so jih zagrešili deloma v ljubljanski okolici, deloma pa drugod po deželi.
— Občni zbor Slovenske šolske matice
bo v nedeljo 5. maja ob 9. uri (ne ob 11. kakor je bilo prvotno javljeno) v Cel ju na I. deški ljudski soli. Razen poročil in volitev sta na dnevnem redu predavanje g. univ. prof. ar. Karla Ozvalda: >Vzgajanje 3 boljšega < človeka« in spominski govor g. prof. G. silina ob 201etnici smrti H. Schreinerja. Člane vabi odbor, da se občnega zbora udeleže.
— Za dobavo 800 Kub. ra bukovih drv bo 1. maja spet licitacija v mestnem gospodarskem uradu in opozarjamo prodajalce, naj dražbe ne zamude. 219—n
— Natečaj za osnutke za Dom onemoglih na Rokalean. Mestna občina ljubljanska je podaljšala termin za oddajo načrtov do sobote 8. junija 1940. ob 12. uri in s tem razveljavila rok 22. maja 1940., vsi drugi razpisni pogoji pa ostanejo nespremenjeni v veljavi. Na zahtevo pe.^je mest. tehnični oddelek v Ljubljani še en izvod situacije 1:1000 brezplačno. 220—n
Iz Ljubljane
— Akademiki odsek Jugo»Iovensko-bol-garske lige o demonstracijah na univerz'.
Radi poročil o zadnjih demonstracijah na univerzi, ki sta jih objavila »Slovenec« in »Slovenski dom« se čutimo globoko prizadete tudi mi. Kot instanca, ki ščiti interese bolgarskih akademikov na naši univerzi, opozarjamo navedena lista na sledeče: 1. Ker smo kot študentje ljubljanske univerze dobro informirani o zadnjih dogodkih, vemo. da noben bolgarski akademik ni sodeloval pri demonstracijah 23. oziroma 24. aprila. Zato prosimo, da to vest demantirate. 2, »Slovenski dom« je pisal, da lahko postreže z imeni sodelujočih Bolgarov. To tudi mi želimo, zato prosimo navedeno redakcijo, da jih takqj objavi, ker bomo v nasprotnem primeru smatrali te vesti za izmišljene. 3. »Slovenski dom« dalje trdi, da so skoro vsi bolgarski akademiki komunisti, plačani agenti Kominterae, in da kot taki rovarijo proti naši državi. Akademski odsek JB lige izjavlja, da noben Bolgar ni sodeloval pri kakršnikoli politični akciji ali kot plačanec Komin te rne rovaril proti državi. 4. Navedeni časopis svetuje, da se uvedeni zakon proti tujcem najprej uporabi proti bratom Bolgarom. V današnjih časih, ko zastavljamo vse moči za zbližanje in obrambo miru na Balkanu, se nam zde take izjave neumestne in ško ..jive. — Ta dopis pošiljamo uredništvom »Slovenca«, »Jutra«, »Slovenskega Naroda«, »Slovenskega doma« in prosimo navedene časopise, da ga objavijo. — Odbor akademskega odseka jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani.
—lj Podražitev žaganja drv. Poročali smo, da ljubljanski žagarji, ki žagajo drva z motornimi žagami, nameravajo podražiti žaganje. Včeraj je imelo Združenje Žagarjev v Ljubljani sejo m na nji je sklepalo o podražitvi žaganja. Sklenili so, da bodo od) 1. maja žagali drva po 15 din m*. Doslej so jih po 10. Podražitev upraviču-jejo s tean, da se je zelo podražilo pogonsko gorivo, pa tudi olje, a računati morajo tudi s splošno podražitvijo življenjskih potrebščin. Zato so se morali odločiti za podražitev že na pritisk delavstva, ki je zaposleno pri ljubljanskih (21) žagarskih podjetjih kot Žagarji m podajači. Žagarji se sklicujejo, da se je olje od lani podražilo približno za 70 do 80 odstotkov, nafta je pa bila lani po 3-21 do 3.35 din, med tem ko je zdaj po 5.65 din. Lani do 15. maja se niso bile določene v Ljubljani enotne cene za žaganje drv ter so nekateri Žagarji žagali po 8, drugi po 10 din. Potem so bile cene Izenačene. Poslej pa bodo izenačene na 15 din. Žagarji upajo, da bodo meščani sprevideli upravičenost podražitve.
—lj Izlet v Južno Srbijo. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh 18. do 26. maja izlet v Južno Srbijo z ogledom Skoplja, Ohrida, Dečanov ter najvažnejših umetnostnih spomenikov. Izlet vodi konservator dr. Fran MesesneL Interesentje dobe vse informacije pri kon-servatorskem uradu v Ljubljani, Narodni muzej, v dopoldanskih urah.
—lj Kam s denarjem? V hranilnico v zemljo, ali v nogavico? Tja, kjer al obetaš največ. Sledi dobremu nasvetu. Kupi za din 5 tombolsko karto Rdečega kriza, katero dobiš v trafiki ali t pisarni Rdečega kriza, Oosposvetaka cesta št. 2. Z njo se udeleži tombole, ki bo nepreklicno 2. maja ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani. Glavni dobitek je 644 kv.m velika stavbna parcela, poteg tega —flensi lahko tudi kuhinjsko opravo, šivalni stroj, moško žensko aH otroško kolo ali na stotine manjših lepih dobitkov. Poskusi svojo srečo!
—rj Danes ob 18.15 bo v veliki FUba menični dvorani prva produkcija Glasbene Matice. Nastopili bodo: is pevskega oddelka Kos Vladko, te klavirskega oddelka: Kričei Lidija, Oeterc Lidija, Zupet Jote Janezič Marija, Lušin Majda, ino Nevenka in Gorjanc Frane, is violinskega oddelka Kosovinc Ivan m Grafe-nauer Stanislav. Poleg tega iine/lliartM orkester in mladinski šolski star. Vabimo starše in prijatelje. Podrobni si knjigarni Glasbene Matice. Spmed Je ob-
—lj za majniski izlet SPD na praznik
' četrtek 2. maja na Krvavec naj se pla-linci prijavijo v društveni pisarni SPD, \ leksandrova c. 4-1. najkasneje do srede .   maja opoldne.
- -lj JugoslovensKemu akademskemu podpornemu društvu je poklonila ob prvi obrtnici smrti svojega najmlajšega in naj-iubsega sina Lenka, cand. iur., ga. Pavla
Oblakova, vdova sodnega nadsvetnika, 300
din. Iskrena hvala!
—lj Redni letni občni zbor Muzejskega rustva za Slovenijo se bo vršil v torek 7. maja ob 5. popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
—lj Velik požar na Barju. V nedeljo okrog 0.25 je opazila služkinja pri MoJcar-ju na Ižanski cesti Marija Blažič skozi okno svoje sobice močan odsev ognja Biažičeva je takoj skočila k oknu in ga odprla. Videla je, da gori domače gospodarsko poslopje tik hiše. Pričela je kričati m je takoj zbudila domače, ki so planili na dvorišče in v hlev, odkoder so najprej rešili živino.
Medtem sta s ljubljanskega gradu ie zagr-
mela dva topovska strela in sc bili o požaru na Barju obveščeni poklicni gasilci, ki so takoj prihiteli pod vodstvom podnačel-nika Ogrina. Gorelo pa je že vse gospodarsko poslopje. Gasilci so nemudoma napeljali tri cevi in jeli gasiti požar Kmalu so se jim pridružili tudi gasilci z Barja, dalje prostovoljni gasilci iz Ljubljane, gasilci z Laverce in Rudnika. Združenim naporom gasilcev se je posrečilo požar slednjič zajeziti in preprečiti večjo katastrofo, vendar je škoda, povzročena po ognju velika. Posestniku Jakobu Vidmarju, p^ domače Mo-karju. je razen gospodarskega poslopja zgorelo kmetsko orodje, več strojev, nekaj voz, veliko sena itd. škodo zaenkrat cenijo na 150.000 din. vendar št n. povsem ugotovljena Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno, najbrž pa je bil ogenj podtaknjen. Policija je včeraj aretiral nekega I. Š.. ki pa je takoj lahko dokazal alibi, pač pa je pridržala nekega drugega osumljenca, ki ga sedaj zaslišujejo.
smučarskimi edinicami ter klubi. Na stanku, ki je trajal precej dolgo in je bila
debata mestoma precej živahna, so bile sprejete važne spremembe glede pravil, katere pa še niso končno vel javne. Kljub : temu, da so bila nasprotja precej ostra, je j prišlo vendar več ali manj do načelnega i spoi azuma, a upati je, da bo na prihod-! njem sestanku, ki bo v kratkem, že dosežen popoln sporazum in omogočena ustanovitev Slovenske smučarske zveze.
še 140 nezaposlenih profesorskih
kandidatov
Društvo brezporlnifi profesorskih kandidatov je imelo
včeraj občni zbor
Ljubljana, 29. aprila Na včerajšnjem občnem zboru Društva brezposelnih profesorskih kandidatov je kot zastopnik Profesorskega društva pozdravil zborovalce prof. Alfonz Gspan in sporočil, da se društvo ob vsaki priliki zavzema za interese profesorskih kandidatov, ki zaman čakajo na namestitev. Ko bo Društvo profesorjev doseglo znižanje službenih let na trideset, bo več mest na razpolago in bodo tudi mnogi brezposelni profesorski kandidati prišli do kruha.
Iz poslovnih poročil društvene uprave je razvidno, da čaka še vedno okoli 140 profesorskih kandidatov na namestitev, čeprav jih je bilo v zadnjem času nameščenih 85, in sicer večinoma na meščanskih šolah. Društveni podporni sklad, v katerem se zbirajo prispevki raznih ustanov in plemenitih posameznikov, je dosegel vsoto 11.000 din. S sredstvi sklada so člani dobivali brezobrestna posojila, katera vračajo v majhnih obrokih. Sklad je v primeri
s potrebami članov nezadosten, društvo se bo letos ponovno obrnilo na javnost za pomoč.
Pri volitvah je bila za predsednico ponovno izvoljena M. černigoj - Mullerjeva, ki že več let z občudovanja vredno vnemo in vztrajnostjo vodi društvo. Za podpredsednika je bil izvoljen Janez Kramar, za prvo tajnico Vida Janežič. za drugo tajnico Rozika Štefan, za blagajnika Kari Bačar. za odbornico Milka Pavšič, za revizorja pa Lojze Geržinič in Ante Novak. Sprejet je bil nov poslovnik za podporni sklad. Sledila je obširna debata o vprašanju namestitve prof. kandidatov. Prvič se je zgodilo lani. da je bil prekršen doslej veljavni vrstni red pri namestitvah, tako da so bili Člani, ki so imeli prošnje za namestitev vložene že več let. spregledani pri namestitvi v prid mlajših kandidatov. Občni zbor je poveril upravi, da intervenira glede tega na odločilnih mestih.
Tekmovanje obeh lig zaključeno
Prvi je Gradjanski; drugi Hašk, tretji pa Hajduk
Športni pregled
Ljubljana, 29. aprila
Včeraj sta obe ligi, tako hrvatsko-slo-venska kakor srbska zakijučili svoje tekmovanje. V hrvatsko slovenski ligi je postal prvak Gradjanski, ki je v 18 tekmah dosegel 33 točk in jih je izgubil samo 3, na drugo mesto pa se je zasidral Hašk s 24 točkami in na tretjem Hajduk z 22. Vsi ti trije klubi bodo igrali skupaj s prvo trojico v srbski ligi in sicer z BSK, Jugoslavijo ter sarajevsko Slavijo finalne tekme za državno prvenstvo, ki se prično že na praznik v četrtek 2. maja. Ljubljana, ki je ostala v svoji ligi na zadnjem mestu, je izpadla. Sicer itak ne bi prišla v kombinacijo, razen, če bi se plasirala med prvo trojico. Odslej bo igrala v samostojni slovenski ligi in če postane prvak te lige, bo prihodnje leto zopet sodelovala v skupnem državnem prvenstvu.
Včerajšnje zadnje kolo je dalo nekatere presenetljive rezultate in tako žetev golov, kakor že dolgo ne pomnimo. Med klubi, ki so imeli polno mrežo golov, je bila tudi Ljubljana, ki je gostovala v Osijeku. Slavlja jo je porazila kar s 7:0. Edino opravičilo Ljubljane je, da spet ni mogla v boj kompletna, a poleg tega je bil že v šesti minuti ranjen vratar, tako da je dejansko ves čas igrala z desetimi igralci, ker je mož le statiral.
V Zagrebu so imeli kar dve senzaciji. Na poraz Concordie, zlasti pa še v tako izdatni meri pač ni nihče računal. Varaždinska S lavi j a jo je namreč porazila 6:2. V drugi tekmi pa sta se srečala stara rivala Gradjanski in Hašk. Zagrebčani, ki so računali na napeto borbo, so se motili, zakaj Gradjanski je svojega nasprotnika kar pregazil in mu nasul 9 golov v mrežo.
Split in Bačka sta delila točki, rezultat je bil 1:1. Tudi v Splitu, kjer je Haj-
duk nastopil proti Sašku, so deževali goli. Hajdukovci so Sarajevčanom zabili 8 golov.
V srbski ligi je BSK porazil Zemun 6:0, Bask in ZAK sta igrala 1:1. Slavlja in Jugoslavija v Sarajevu tudi 1:1, v Skop-lju je Gradjanski porazil Vojvodino 3:0, v Borovu pa je Bata zmagal nad Jedinstvom 1:0.
V Zagrebu je bila včeraj tudi medmestna tekma juniorjev Zagreba in Ljubljane. Ljubljančani so se dobro držali, saj so izgubili prav tesno 0:1, a zagrebški listi brez izjeme priznavajo, da so bili boljše moštvo.
V podsaveznem prvenstvu, ki se že tudi bliža svojemu koncu, je v Ljubljani Hermes porazil Diska 1:0, Svoboda Reko 2:0, Mars in Jadran pa sta igrala neodločeno 1:1. Malo presenečenje pa je pripravil Kranj Jeseničanom, kajti porazil je Bratstvo na njegovih lastnih tleh 2:1 in se tako krepko zasidral na čelu tabele. V štajerski skupim je železničar odpravil Muro 10:0, v celjski sta pa Olimk in Amater igrala neodločeno 2:2.
V Zagrebu je bil včeraj steeple-chase na 3.000 m, katerega so se udeležili tudi naši tekači. Prvi je bil Kotnik (Concord.) 11:09.8, drugi Bručan (Prim.) 11:28.6, tretji Flas (Hašk), četrti Klen (Prim.).
Včeraj je bilo na Rakovniku prvenstvo Ljubljane v table-tenisu. Pri juniorjih je zmagal Edo Vrečic iz Celja, pri seniorjih Dolinar (Hašk), v doublu Dolinar Maric (Hašk) in kot moštva: 1. Hašk, 2. Urania, 3. Planina.
V soboto so se v kavarni Emoni zbrali delegati slovenskih smučarskih klubov na razgovor o bodočih pravilih Slovenske smučarske zveze, hkrati pa da se razčistijo odnošaji med Gorenjci in ostalimi
Iz Celja
—c iii. Celjski kulturni teden se je pričel včeraj in bo trajal do sobote 4. maja. Včeraj dopoldne ie bila v mali dvorani Celjskega doma otvorjena razstava celjskih slik mojstra Riharda Jakopiča in kipov Franca Bemekerja. ki bo odprta d;> sobote 4. maja. Drevi ob 20. se prične v mali dvorani Celjskega doma Jakopičev večer, na katerem bo ugledni umetnostni zgodovinar dr. Fr. Mesesnel iz Ljubljane s pomočjo skioptičnih slik tolmačil Jakopičevo umetniško rast in delo. V torek 30. t. m. ob 20. pa se prične istotam koncert slovitega francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche. Vstopnice za Jakopičev večer in za koncert so v predprodaii v G ori carjevi knjigarni.
—c »Vse za šalo«, opereto Celiana Danila Gorinška in vojaškeca kapelnika J. J Iranka, uprizori mariborsko Gledališče v nedeljo 5. maja ob 20. v celiskem eled i-lišcu. Delo odlikuje obilica humorja in komike, mestoma iedka satira ter melodiozna in sodobna glasba. Opereta ie dosegla v Mariboru s 23 predstavami rfkorden uspeh. Režira g. Harastovič. dirigira 2 Jl-ranek. Vodilno vloso i era c. Gorinšek. Istega dne ob 15 bodo Mariborčani ponovili Strausso opereto v Cigan baron < Obe predstavi sta izven abonmaja. Preskrb te si vstopnice čimprej v predprodaii v Slomškovi knjigami!
—c Socialni odsek celjske sokolske župe bo priredil II. slovanski večer letos v soboto 5. oktobra v Celjti.
—c V trebuh ga je zabodel. V četrtek
je neki moški zabodel 391etnega delavca Franca Rožiča iz Lipja pri St. Janžu prt Velenju z bajonetom v trebuh. Hudo poškodovanega Rožiča so prepeljali v celjsko bolnico.
Naše gledišče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 29.: zaprto. Torek, 30. aprila: zaprto Sreda, L maja: Hamlet. Red B. Gostovanje
Zvonimira Rogoza. Četrtek, 2. maja: Hamlet. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza
OPERA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 29.: zaprto.
Torek, 30. aprila: Lucija Lammermoorska.
Red A. Gostovanje Sonje Ivančičeve in
Josipa Gostiča Sreda. 1.   maja: Balet Hrestač, Jolanta, Red sreda.
Četrtek, 2. maja: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve
Petek, 3. maja: Plesni večer primabalerine Kirsanove in šefa beograjskega baleta Anatola zukovskega. Izven
Sobota, 4. maja: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopra-nistinje
*
Gospa Zlata Gjungjenac bo gostovala v četrtek, na praznik zvečer v prekrasni Leharjevi opereti »Frasquita«, katere čudovita glasba in številne arije so mestoma pisane v skoraj opernem stilu. Ob igralsko in pevsko odlični gostji se je v naši uprizoritvi zlasti lepo uveljavil naš prvi tenorist J. Franci, ki mu je partija A rman da pripomogla do najširše popularnosti med našim občinstvom.
Vanja Le ven t ova, ki si je s svojima nastopoma v »Madame Butterflv« in »Adrian-ni Lecouvreur stekla zavoljo svoje umetnosti vse simpatije našega občinstva in priznanje kritike, bo gostovala v soboto še v Verdijevi »Traviati«. Na nastop odlično bol-garske umetnice opozarjamo Že danes.
Sorzna poročila
Curih, 29. aprila. Beograd 10.—, Pariz 8.86, London 15.64, New York 446.—, Bruselj 75.35, Milan 22.45, Amsterdam 236.85, Berlin 178.62, Stockholm 106.—, Bukarešta 2.37.
MALI OGLASI
50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din L— davek posebej.
£a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
CONTINENTAL
oa ugodne mesečne obroke.
Ivan Legat
Ljubljana, riaiiiimu« *• Maribor, Vetrinjaka tO
Oglašal
J
i s i s
HM
CEPLJENO TRSJE
prvoraaredno — dinar komad, divjake korenjake nudi 2iher Franjo, Zemnšsnl, Sv. Marjeta,
ijeL Zahtevajte ■■—■m _r.-
2180 1 teL 48-43.
ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačil« si nabavite pri
p b b S & b b Sv. Patra cesta
14.
KLIŠEJE
UGOGUAHKA
L K
Besede 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8-—
Strojepisni
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od H*, do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike m lzvežbanee. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji ss prično 6. maja. šolnina najnižja. Največja atrojepisniea a 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni as ved, Domobranska c. 16,
1180
USPEŠEN POUK
francoščine in nemščine, od osnovnih pojmov do obvladanja — nudim. Cenjene dopise prosim pod »Izurjena pedagoginja« na upravo Slov. Naroda. 1206
SLUŽBE
Najmanjši znesek 8.— din. Seseda 00 par, davek posebej.
BRIVSKI POMOČNIK
starejši, oženjen — išče stalno namestitev, po možnosti v boljšem salonu. Ponudbe s pogoji na fiipos Ljudevit, Novi Sad, Ruzmarlnska 4. 1200 mi»WHniHuiMn-riin!T:i!; vrn i:!mriMi:ii!tnmmm«iii»»5iiinTrmTriPw :]::;riim!i
KUHARICA
In dobra gospodinja, varčna, snažna, išče službo pri orožnikih. Nastop 1. maja. Ponudbe na upravo Usta pod »Gospodinja«. 1190
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
CVETLIČNI MED
zdravilen, gozdni zajamčen — kante po 10 kg din 190, kante po 30 kg din 510 franko voz-nlna razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1194
^PREMOG
✓N KOKS■DRVA
audl
L POGAČNIK
BOHORIČEVA 6 — TEL. 20-59 Postrežba oreznibnai
OREHOVA JEUKCA sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MEDAKNI
Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/L
žilno za modroce
od navadne do najfinejše imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah !
* FRANC J AGER — tapetnittvo
Ljubljana, Sv. Petra c 17 — Telefon 20-42
Inserirajte v »Slov. Narodna!
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 29. aprila 1940,
Stav. 08
Trondhjemski kraj vrt Norveške
Starodavna katedrala v Trondhjemu
Vrt Norveške pravijo ozemlju okrog trondhjemskega fjorda, precej velikega zaliva, kamor se izliva već rek in potokov. Tu je nastalo mnogo jezerc, kjer se neprestano nabira v zalivu tudi deževnica, ki ne more pronicati v zemljo, ker se razprostira daleč naokrog samo skalovje, na ka-rem je le ponekod tenka plast zemlje. Hribovit kraj. poživljen z mesteci, vasicami in samotnimi dvorci sredi redkih paznikov in gozdov, so dviga stopnjevito na jug proti divjemu Dobrefijeldu in na vzhod proti mogočnemu Kjolenu. ki po njegovih pustih grebenih vodi norveško-švedska meja. Vrhovi Fozsena. s katerimi je obrobljen trondhjemski fjord na severozapadu, varu-
je eno najstarejših skandinavskih mest in v njem so Imen sedež
eski kralji
jejo ta kraj pred vetrovi in nevihtami, prihajajočimi* iz oceana. Ne zadržujejo pa blagodejnega vpliva Zalivskega toka, ki bi bila brez njegove toplote večina Norveške prav za prav neobljudena zemlja,
Vrt na 63 stopinji! In vendar gre glede na skandinavske prirodne razmere trond-hjemskemu kraju prav ta naziv. Norveška zemlja je sploh siromašna. To je skoraj izključno zemlja ovsa in krompirja. Kjer so pa naravni pogoji le nekoliko ugodnejši, dosežejo m ar j ivi, žilavi in podjetni norveški poljedelci s pomočjo pridobitev nase dobe dokaj zadovoljive uspehe, tako da lahko govorimo v mnogih primerih celo o blagostanju na kmetih.
Trondhjemski kraj je obljuden že od prastarih časov. Po sivih vodah fjorda so pred stoletji ponovno plule lahke ladje drznih Normanov na pohodih za novimi osvajanji v najbolj oddaljene kraje sveta. Trondhjem jeje eno najstarejših skandinavskih mest. V 12. stoletju je bila tu ustanovljena škofija in Trondhjem je bil dolgo sedež starih norveških kraljev. Krasen je pogled na mesto in zaliv zlasti z morja. V velikem polkrogu stoje na terasah hiše, ki tvori njihova belina velik kontrast sive morske vode in zelenih gričev na jugu. Mesto je bilo nekoč mogočno utrjeno in del utrdb je še ohranjen. Nad njimi kraljuje krasna katedrala sv. Olafa, mračna kamenita priča davnih časov.
Trondhjem je kulturno središče severne Norveške in eden izmed najsevernejših rti-čev kulture vobče. Šolstvo je v njem dobro izgrajeno in organizirano, mesto ima svoje gledališče ter več kulturnih in dobrodelnih ustanov, že od pradavnih časov je tudi važno trgovsko in prometno središče. Najbolj uporabljenim vodnim potem se je v preteklem stoletju pridružila tudi železnica. To je v prvi vrsti proga proti Oslu, ob kateri je omembe vredno mesto Rdros, središče norveške proizvodnje bakra. Proti vzhodu vodi druga železniška proga preko gora na Švedsko, pri Sandverhusu se pa
Spomenik norveškega kralja Olafa v Trondhjemu, ki je obenem soincna ura
odcepi stranska proga do severnega Narušena. V Trondhjemu hiti trgovsko življenje skoraj vse leto in izmenjava blaga vseh vrst je zelo živahna.
Nerad se loči ljubitelj narave od tega slikovitega kotička Skandinavije, kjer prebiva že od pamtiveka samoniklo ljudstvo. Nehote mu uhaja pogled nazaj, ko izginjajo mogočne gore okrog Trondhjemske kotline v megleni dalji in ko hiti parnik po temnih vodah fjorda med strmimi pečinami proti zapadu v širno naročje Severnega oceana.
Slovo E. Gangla od sokolske Ljubljane
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev mu je priredil Intimen poslovilni večer
Ljubljana, 29. aprila.
X ap n ca kovano smo zvedeli, da zapušča zn ?talno Ljubljano starosta br. Engelbert Oangl. ki se je davi odpeljal v svoj ljubljeni rojstni kraj Metliko. Polnih 22 let je živel br. Gang] med nami. kjer je vse svoje moči posvetil sokolskemu in narodnemu delu. Nad 53 let že deluje v sokolstvu in neprecenljive so njegove zasluge za razvoj sokolske in jusroslovenski misli. Zaradi svojih odličnih sposobnosti je zavzemal v jujroslcvenskem in slovanskem sokolstvu najvidnejša mesta. Pred vojno je bil starosta Idrijske sokolske župe, po vojni pa je bil član JSS in I, podstarosta do leta 1924. ko ga je skupščina izvodila za starosto vsega jugoslovanskega, sokotetva in je ostal na tem mestu do leta 1929, ko je bil po reorganizaciji našega sokolstva izvoljen za I. namestnika staroste Saveza SK.T in je opravljal to funkcijo do svojega odstopa leta 1939. V Zvezi slovanskega sokolstva pa je T. namestnik staroste in je danes tako rekoč voditelj vsega slovanskega sokolstva.
Ker je v svoji skromnosti odklonil crfl-cielen poslovilni večer, je meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev priredil odhajajočemu bratu starosti intimen poslovilni večer v soboto v sejni d^vorani Ljubljanskega Sokola v navzočnosti glavnih činiteljev vseh ljubljanskih sokolskih društev. Poslovilnega večera so se udeležili tudi zastopniki Sokolske župe Ljubljana in Jugoslov. sokoi^ke matice.
Ko je stopil starosta br. Gangrl v sejno dvorano, so mu navzočni bratje in sestre priredili prisrčne ovacije. Prvi je nato goril in pozdravil brata Gangla predsednik meddruštvenega odbora in starosta Ljubljanskega Sokola br. Janko Jazbec, ki je v svojem govoru poudaril, da se ljubljansko sokolstvo danes poslavlja od svojega prvaka in učitelja, ki odhaja za stalno iz Ljubljane v svoj ljubljeni rojstni kraj Metliko, kjer bo še nadalje ostal z nami v duhovni zvezi. Govornik je nato v kratkih obrisih orisal plodno in neprecenljivo sokolsko delovanje br. Gangla in poudaril, da bo sokolska Ljubljana ostala tudi v bodoče tako tesno povezana z njim, kakor bi živel med nami. V spomin na sokolsko Ljubljano mu poklanja ljubljansko sokolstvo skromen spomin, sliko mesta Ljubljane, umetniško delo slikarja br. Saše šantla. Na krasnem okvirju je pritrjena ploščica s posvetilom in podpisom vseh de-
setih ljubljanskih sokolskih društev. Končno je želel br. Ganglu Se mnogo zdravih in srečnih let v ponos in blagor jugoslo-venskega sokolstva in naroda. Govor staroste br. Jazbeca so sprejeli navzočni bratje in sestre z dolgotrajnim odobravanjem.
Toplo pozdravljen se je oglasil k besedi starosta br. Gangl, ki se je najprej bratsko in iskreno zahvalil za to pozornost ob njegovem slovesu, nato pa v pesniško zaokroženem govoru poudaril pomen sokolstva v današnjih Časih, zlasti pa slovanskega sokolskega bratstva, ki mora danes prevevati sleherno sokolsko srce. Ob zaključku je izročil pozdrave vsem pripadnikom ljubljanskih sokolskih društev med viharnimi ovacijami in odobravanjem vseh bratov in sester.
V imenu Sokolske župe Ljubljane se je poslovil br. France Slana in za Jugoslov. sokolsko matico podpredsednik brat dr. Fran Kandare. Starosta br. Gangl se je potem prisrčno poslovil od poedinih bratov in sester, nakar je bila intimna slovesnost zaključena.
Ob slovesu brata staroste Gangla iz Ljubljane se pridružujemo tudi mi željam ljubljanskega sokolstva, naj bi ostal v svojem ljubljenem rojstnem kraju še mnogo let zdrav in zadovoljen in nas vzpodbuja: k nadaljnjemu sokolskemu delu. —t.
Zadnja pot Jerice Možinove
Vič, 29. aprila Ob veliki udeležbi smo včeraj popoldne položili k večnemu počitku marljivo telo-vadko viškega Sokola Jerico Možinovo, ki je spokojno počivala v beli krsci v mrliški veži splošne bolnice Na njeno krsto so bili položeni krasni venci in šopki, ki so jih Jerici poklonili žalujoča mati, sorodniki, sošolke in viški Sokol. Na prsih je imela pokojna Jerica pripet društveni trak in sokolski znak. saj je bila pokojna Jerica telovadka pri viškem Sokolu od svojega tretjega leta. Ob 14.30 se je zbrala pred mrtvašnico na Zalcški cesti velika množica, da jo spremi na zadnji poti. Ko je njen katehet g. Tome opravil pogrebne molit-tve se je razril dolg žalni sprevod skozi mesto na viško pokopališče. Za križem je nosil praporščak viškega Sokola dečji prapor ovit v črn flor. štiri deklice so nosile krasen venec z državno trobojnico z napisom »I>ragi sestrici v slovo«. Za vencem se je uvrstila ženska deca z vaditeljico s. Firmovo in kumico dečjega prapora s. Slavo Bencanovo. Za sokolsko deco so korakale s krasnim vencem sošolke pokojne Jerice z ravnateljico go. Hafnerjevo in razredničarko go. Mihelčičevo. Za vozom s krsto pokojne Jerice se je uvrstila najprej globoko potrta mati s svojima hčerkama in sorodniki, petem pa dolga vrsta pogrebe ev. Ko je prispel žalni sprevod do milarne na Glincah se je v žalni sprevod uvrstila še ostala množica, predvsem članstvo viškega Sokola s starosto br. Borštnikom, predsednikom zgradbe br. Jeločri-kam in tajnikom br. Horvatom na čelu.
Tako lepega pogreba Vič že dolgo ni videt. V cerkvi na pokopališču je g. katehet Tome opravil zadnje molitve, nakar so belo krsto s pokojno Jerico prenesli do groba, kjer počiva njen nepozabni očka Ivan Možina. Po opravljenih molitvah je stopila pred svežo gomilo deklica Lenčka Erjavčeva, ki se je v lepem pietetnem govoru poslovila od drage sestrice in so vsem navzočim solze zalile oči. V zadnje slovo ji je zbrana deca zaklicala zdravo, kumi-ca s. Benčanova pa je spustila na krsto krasen bel šopek. Dečji prapor, ki je prvič po razvitju spremljal svojo sestrico k večnemu počitku, se je trikrat sklonil nad
svežim grobom, nakar so grude zasule krsto nepozabne Sokoličice Jerice Možinove. Naj bo vzorni telovaoki in Sokolicici lahka domača zemlja, vel pa jo bomo ohranili v trajnem spominu.
POZNA SE
Dva moža se prepirata. Dovoli, da ti odkrito povem kdo si? — pravi prvi.
— Hm — meni drugi —, če hočeš imeti na vratu tožbo zaradi žalitve časti, mi kar povej.
Najstarejši Ljubljančan Jakob Avšič umrl
Fofco}ni je Ml najstarejši naročnik „Slov. Naroda44
Ljubljana, 29. aprila Včeraj popoldne je umrl g. Jakob Avšič, upokojeni ravnatelj banke »Slavije«. ki je bil najstarejši    Ljubljančan in najstarejši naročnik »Slovenskega Naroda«.
Jakob Avšič je bil rojen dne 3. julija l. 1851 v Sneberjah pri Ljubljani. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nato pa je dobil službo pri najstarejšem slovenskem zavarovalnem zavodu »Sloveniji« še pod županom dr. Gosto. Ko je ta zavod prevzela banka »Slavi ja« pod vodstvom župana Ivana Hribarja, je Jakob Avšič postal uradnik pri Slavi ji, kjer je služboval nad 50 let ter bil upokojen kot ravnatelj.
Stara Ljubljana je izginjala počasi, prenavljala se je po potresu in po svetovni vojni, od najstarejše garde Ljubljančanov, ki so hneii še v spominu staro Ljubljano in njeno življenje, je ostal najdlje pri življenju Jakob Avšič. Po smrti prvega slovenskega župana Petra Grasellija je Jakob Avšič bil edini Ljubljančan, ki je še lahko povedal, kako je bilo pred 50 aK 70 in 80 leti. One 3. julija letos bi dosegel starost 89 let
Na »Slov. Narod« je bil Jakob Avšič naročen od ustanovitve lista Kot dijak je bil že naročnik in je ostal listu zvest do smrti. Duševno čilost in telesno krepkost je ohranil do lanske jeseni. Vsak dan je prikorakal v npravništvo našega lista po svežo številko, vsak dan so mu izročili številko, s katero je stopil k oknu in jo prelistal, nato pa je častitljivi starček z dolgo sivo brado spet odkorakal proti Tivoliju. Zadnja leta je bil stalen popoldanski gost pri Košaku, kjer se je rad šalil in pripovedoval zanimive zgodbe iz davnih časov. Naposled so mu opešale noge in oslabelo mu je srce.
V javnem naprednem življenju se je Jakob Avšič vedno pridno udejstvoval in je imel dolga leta živahne stike z domačim kulturnim življenjem. Med svoje najstarejše naročnike ga je štel tudi »Ljubljanski Zvon«. Jakob Avšič je bil med redkimi Ljubljančani, ki so imeli v   svoji knjižni
omari vse zvezke Zvona od ustanovitve. V nadzornem odboru Tiskovne zadruge je bil od ustanovitve zadruge do predlanskim. Njegovi sošolci so bili veliki Slovenci, kakor dr. Ivan Tavčar. Janez Subic. Jože Cir-man in drugi. Ne samo v Ljubljani, tudi sirom Slovenije, katero je kot nameščenec Slavije obhodil, je imed mnogo dobnh prijateljev. Ni bilo usojeno častitljivemu star-
čku, da bi doživel svojo 89 pomlad, katero je ljubil kakor narodne svetinje, za katere je vedno živel. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice Sv. Jožefi* na pokopališče k Sv. Križu. Za njim žalujejo številni sorodniki, med katerimi so vnuki in pra-vnuki. Narodna Ljubljana bc pokojniku izkazala na zadnji poti svoje spoštovanje. Žalujočim naše iskreno sožaljel
Iz Ptuja
— S taro-katoliška služba božja bo v Četrtek, 2. maja na praznik Kristusovega vnebohoda v Narodnem domu ob 10. uri. Verniki vabljeni, udeležba dovoljena tudi drugim.
Iz Novega mesta
— »Pesem s ceste«. Duhovita češka komedija je bila z velikim uspehom uprizorjena na našem sokolskem odru v režiji br. Knotihovskega K tej odlično uspeli komediji, ki so jo uprizorili člani dramat-skega odseka 20. in 25. t. m. našemu sokolskemu odru čestitamo. Posrečeno razdeljene vloge so bile v rokah naših odličnih igralcev. S. A. Kambičeva je bila v vlogi Kate naravnost odlična. Za njo ni nič zaostajala s. A. Dolenčeva v vlogi gospodinje Ane, Muzikant Karol — Fr. Kastelic je bil izboren v igri in izredno originalen. Isto lahko trdimo o cunjarju Konradu —
Koštijalu, muzikantu Krištofu — Juliju Kobetu in Miškotu — Valentinčiču. Pri obeh predstavah je bil obisk razveseljiv, dočim je sama prireditev dosegla popoln moralni uspeh.
Iz Ljutomera
— Vabljeni. Na Križevo 2. maja ob 16. bo gostovala v Sokolskem domu v Ljutomeru sokolska četa iz Male Nedelje z zabavno igro »Gosposka kmetijam. Malone-deljski diletantje, ki so znani že več let zaradi svojega marljivega odrskega dela, bodo tudi tokrat pokazali uspehe svojega dela. K posetu, kjer nastopa članstvo ene naših sokolskih kmetskih čet, vabimo prijatelje sokolstva!
— Kaznovan. Jožef Vaupotič se je sporekel z Alojzijem Jelenom, potegnil žepni nož in Jelena večkrat zabodel. Vaupotič je bil zaradi tega obsojen na 4 mesce strogega zapora. Ta kazen bo menda lukavške fante kaj spametovala.
K večnemu počitku je legel naš prebiagi stric, gospod
Jakob Avšič
pis. ravnatelj banke »Slavije« v p.
dne 28. aprila 1940. v 89. letu svoje starosti.
Pokopali ga bomo dne 30. aprila 1940 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 28. aprila 1940.
ANA TOMŠIČ, roj. ŠIŠKA in ostalo sorodstvo
Daniel Lesueur
Krinka i
78
ljubezni
Kieu
— Vi ne poznate tega človeka, — je dejal Boli-vijec. Če bi vedel, od kod mu preti udarec, bi ga zadržal. Najino edino upanje je okolnost, da sva ga v vsom prehitela, ker mu ni znan najin dogovor, pa tudi ne najino orožje.
Marc je napravil kretnjo, kakor da hoče reci: Naj bo. Odprl je vrata, vodeča na notranji hodnik.
— Pokažite gospodu stopnice za služinčad, — je dejal služkinji s kretnjo in glasom, kakor da je prav kar odslovil slugo. Videl je samo še, kako hitro izginja na pragu postava.
— Ali me hoče navse zadnje samo speljati na led ? — je zamrmral. Če bi bilo tako, bi si pognal kroglo v glavo. Ah, Francoise, igraš se s častjo svojega očeta, igraš se tudi z njegovim življenjem — v svoji ljubavni in častihlepni zaslepljenosti.
Teh besed ni nihče slišal. Nikoli bi jih ne bil Marc dc Plesguen izgovoril vpričo svoje hčere. Očitati kaj temu otroku? Bože moj! Če bi le mogel umreti pri
vsem tem, uredil bi vse tako, da bi niti iz groba ne prišel noben očitek, ki bi se mogel dotakniti njegove ljubljenke.
— Zdaj pa k njemu, — je dejal in krenil proti salonu. Slutil je oster nastop in težke očitke. Toda bil je pogumen do vsega, razen do svoje vesti. Notranjih dvomov se je bal bolj nego gneva izdanega moža.
Visoko dvignjenega čela je stopil pred markiza de Valcora, ne da bi mu segel v roko. S srepim pogledom, polnim možate vljudnosti, je motril leden nasprotnikov obraz.
— Eh, Marc, torej je le res ?... Postal si moj sovražnik? Nočeš mi več podati roke?
— Mar ste prišli k meni kot prijatelj? — je odgovoril de Plesguen. — Kaj ste prihiteli tako nepričakovano iz Bretagne samo da bi me obiskali?
— O, tako nepričakovano! — Renaud se je nasmehnil. — Mislim, da si tudi ti zapustil Valcor dokaj naglo. To dokazuje samo, da se je nama obema mudilo. Tebi se je mudilo, da bi mi napovedal vojno, da bi poskusil oropati me, meni pa, da bi te stisnil v svoje naročje in te prestregel tako na robu prepada, kamor boš zdaj zdaj strmoglavil. Ni strah tisto, kar me je privedlo sem, Marc. Mar se boji kdo polnih senc tudi brez najmanjše misli na resničnost ? Pa tudi gnev me ni privedel sem. Sicer pa nisem mislil, da bi bilo kaj bistvenega v sramotilnih namiga van jih novin. Sele tvoj prihod me je pripravil do tega, da sem ae nad vsem tem zamislil. Tvoj pogled mi pojasnjuje vse. No, torej segam ti v roko in pravim: Eh, Marc, na kako nevarno pot si krenil! Kam
hitiš? Kam vodiš našo drago Francoise? V kakšno blato hočeš potegniti nas vse? Dosegel ne boš nobenega izmed prividov, ki te mamijo in zapeljujejo, kompromitiral boš bolj ali manj v sebi ali v meni ali v naju obeh — kajti obrekovanje se nikoli ne zabriše, — to, kar ti je najdražje na svetu, — čast najinega doma.
Marc de Plesguen je poslušal te besede v globokem molku. Roke je držal prekrižane na prsih in nepremično je gledal svojemu bratrancu naravnost v oči.
Oba moža sta se ustavila in razlika med njima je postala naenkrat naravnost kričeča. Podobna sta si bila samo po enako visokih postavah. Toda Mar-cova šibka in koščena postava se je zdela zdaj oprta samo na njegovo voljo, dočim je pričala Renaudova sloka postava o izredni mladeniški živahnosti. Nihče bi ne bil rekel, da ju loči po starosti samo nekaj let. Eden je bil še mladeniško svež, drugi pa prezgodaj postaran.
Navzlic molku Marca de Plesguena je markiz de Valcor sedel, kakor da mu hoče pustiti dovolj časa, da bi pomislil in odgovoril.
Očitno skrušen se je Marc sesedel v naslanjač.
— Čuj, — je povzel Renaud zopet prijazno besedo, — povej mi, kdo ti je natvezil te neumne misli, po katerih hočeš ravnati? Povej mi njihov vir in povej mi njihov namen. Kar se vira tiče, ti dokažem, da je to škodoželjen in kalen vir. Glede namena, se bom zanimal, da-li bi ga ne bilo mogoče doseči drugače, nego preko moje glave. Ti bi rad nekaj za Francoise, kaj ne? Vem namreč, da si preveč nese-
bičen, kar se tiče tebe. No torej, kaj bi rad? Mar ne ljubim tvoje hčere tako, kakor bi bila moja hči? Kaj bi ne storil vsega na svetu, da bi izpolnil njene sanje, če jih sploh ima?
Te prisrčne in jasne besede, ta glas, izraz na njegovem obrazu, ki ga je smatral že več let za bratrancev obraz, vse to je globoko ganilo Marca de Plesguena. A nekaj drugega ga je še bolj razburjalo: notranje prizadevanje, s katerim se je vračal v priteklost; pri tem je poskušal oprijeti se trdne opore in dati jasne poteze nekemu pojavu v obledelem vrtincu spominov. Ko je odprl usta, se je zdelo, da hoče zastaviti nepričakovano vprašanje. Vračajoč se k priznanju krstnega imena in zaupljivemu tikanju je naenkrat vprašal svojega bratranca:
— Renaud, ali se spominjaš dneva, ko sem bil na počitnicah v gradu Valcor in ko sva se vračala s sejma v Saint Renanu, pa je na guilerskem klancu konj padel in si obdrgnil nogo?
Markiz se je melanholično nasmehnil.
— Kako bi se ne spominjal tudi najmanjše podrobnosti tistega dne?
— Ali se spominjaš, kako je bilo konju ime?
— Scapin. Bil je konj, ki ga je imel moj oče zek> rad. TI nisi znal držati konja na uzdi, toda bil si za to tako navdušen, da sem ti ga prepustil. Ko sva se peljala po guilerskem klancu, se je Scapin ustrašil psa, ki je bil skočil ves premočen iz jarka, pa je odskočil v stran. Pri tem se je pognal preveč napreje, prekrižal je noge, voz je butnil vanj in ga podrl. Pobil se je močno na kolenu. Še zdaj vidim tvoj bledi obraz in tvoje solzne oči.
Fran Jecon U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof U      v 1+ubfcjpai
Tujski promet Je nazadoval
V obmejnih turi*ti*iiLh krajih je padlo Število gostov od 4**7*7 «a 9»-7*o, ŠU
vilo nočnin pa od 119.777 na 106*774
Maribor. 29 aprila Danes je izšlo temeljito in strokovno sestavljeno ietno poročilo Tujskoprometne zveze v Mariboru v lični, okusno urejeni brošuri, v kateri se razodeva marljivo prizadevanje Tujskoprometne zveze v Mariboru za pospeševanje in razvoj tujskega prometa ob naši meji.
Kakor razberemo iz tega izčrpnega poročila, je izvršila Tujskopromctna zveza v Mariboru v teku zadnjih let pomemben program izgraditve omrežja mestnih turističnih birojev ter obmejnih informacijskih in propagandnih poslovalnic Usodni dogodki zadnjega časa pa so seveda globoko segli v naš tujski promet. Že lani je bilo treba ugotoviti resrico. da jc normalni razvoj tujskega prorm a mogoč le v normalnih prilikah. Ni je namreč gospodarske panoge, ki bi bila tak močno izpostavljena vplivom splošnih prilik, kakor je tujski promet. Kljub temu pa je bil začetek turistične sezone leta 1939 razmeroma 5c dokaj ugoden. Med inozemskimi gosti-tuj-ci je občutno padci dotok turistov iz zapadnih in severnih evropskih držav. Pač pa je bil zadovoljiv dotok iz onih sosednih držav, kjer jc naša država ustvarila možnost za nemoteni medsebojni turistični promet. Tudi glavna turistična sezona se je v začetku zelo ugodno razvijala, saj je bil dotok nemških turistov tudi naprej zadovoljiv. Posebno ugodno jc bilo stanje notranjega turističnega prometa. V drugi polovici avgusta pa jc tujski promet v naših krajih začel naglo pešati, v začetku septembra je sledil skoraj popoln zastoj. Ino-zemci so takoj zapustili naše turistične kraje, posledice so se čutile tudi v notranjem tujskem prometu.
Vsi ti pojavi so se umetno zrcalili v zve-
zinem delovanju in zlasti v komercialnem poslovanju posameznih zvezinih birojev. Prilike so ustvarile po 1 septembru 1999 nov položaj tudi v Zvezi sami, zlasti kar se tiče zvezinega finančnega stanja. Komercialno poslovanje Zveze kot zastopstvo »Putnika« je bilo doslej finančna hrbtenica zvezinega delovanja. Skoraj izključno s temi dohodki je financirala Zveza svoje turistično propagandno delovanje in splošno tujskoprometno službo. Tudi zvci-ne poslovalnice so se v normalnih prilikah same    vzdrževale s svojim komercialnim
poslovanjem. To komercialno poslovanje je predstavljalo pomemben vir dohodkov. Zveza je skozi 13 let žrtvovala iz tega vira že milijone v korist tujskopremetne propagande. Z novim položajem po 1. septembru pa se je znašla zveza v naravnost kri-
zadnjih ietih. Toda zadnje četrtletje je pn neslo katastrofalen padec za 50°/«. Števil domačih turistov je sicer nazadovalo le za malenkost, usoden je bH izostanek inozemskih gostov. Celotni tujski promet Slovem j je je nazadoval v preteklem letu v prime
tičnem položaju. Njen nadaljnji obstoj je j ri z letom 1938 za 2488 turistov in 8151 noč resno ogrožen, ko vstajajo v težkih časih j nin. V preteklem letu je dotok inozemski1 za turistično politiko specialne naloge in    turistov iz neklirinških držav v primeri
dolžnosti. K sreči je zveza po težkem prizadevanju dosegla, da je Putnikova uprava na seji 21 in 22 septembra 1939 sklenila, da prevzame jamstvo za nadaljnji obstoj zvezine centralne poslovalnice v Mariboru z obvezo, da bo krila morebitni primanjkljaj te poslovalnice v letu 1940. S tem jc bil nadaljnji obstoj zvezine centralne poslovalnice v Mariboru zagotovljen. Glede nadaljnjega obstoja zvezinih mestnih poslovalnic v Celju in Ptuju ter sezonske ekspoziture v Rogaški Slatini pa se je Putnikova uprava izrekla za to, da odobri nadaljnji obstoj teh poslovalnic le v primeru, če prevzameta občim v Celju in Ptuju, oziroma zdraviliška uprava v Rogači Slatini jamstvo za obstoj z o\)\czo. da bodo poslovalnicam krilc morebitir primanjkljaj. Mestni občini v Celju in Ptuju sta sicer Izdali jamstveno izjavo, ki pa je bila omejena ter pogojna Upati jc. o*a bosta obe občini pravilno cenili pomeri turističnega biroja za vsako mesto in turistične zaledje Z zdraviliško upravo v Rogašk' Slatini pa jo sklenila zveza načelni dogovor, s katerim je zagotovljen nada'jnji obstoj tamošnji zvezini sezonski poslovalnici Radi velike važnosti obmejnih poslovalnic na glavnem kolodvoru v Mariboru in Gornji Radgoni je zvezina uprava sklenila, da bo vodila obe poslovalnici v kastni režiji naprej, dokler bo možno. Tudi se je zveza obrnila zaradi ohranitve obmejne poslovalnice v št IIju na razna mesta, tako da je tudi poslovanje te poslovalnice zagotovljeno. Obmejna poslovalnica v Dravogradu pa se je s 1. januarjem 1940 do nadaljnjega ukinila. Zveza je z izrednimi napori premagala vse težkoče in zagotovila nadaljnje brez-h:bno delovanje na polju pospeševanja tujskega prometa.
Prvih 8 mesecev pretekle poslovne dobe jc bil razvoj tujskega prometa v naši državi zelo ugoden. Cc bi se bil v enakem tempu razvijal tudi v zadnjih štirih mescih, bi nedvomno prekosil tujski promet v
letom 1938 nazadoval od 7055 na 4560, torej za celih 35.36% Za to nazadovanje ni mogoče navesti drugega vzroka kakor sploš no stanje, ki je močna ovira za turistična potovanja v bolj oddaljene turistične kra je  Razveseljivo je 1e naraščanje Števila nizozemskih gostov, kar kaže, da so bile zve zine akcije za povećano turistično prona gando na Nizozemskem povsem pravilna Kar se tiče dotoka inozemskih turistov i/ klirinških držav, je omeniti ponovno nara ščanje števila turistov iz Nemčije in sicer od 35.411 v letu 1938 na 40.310 v preteklem letu. Iz vseh ostalih klirinških držav pa jc dotok turistov v preteklem letu napram le tu 1938 občutno nazadoval. Število italijan skih turistov se jc zmanjšalo od 6033 na 5020,  torej  za   1013 turistov.  Število ma džarskih turistov je v tem razdobju nazadovalo od 4441 na 2462. Glede števila nočnin inozemskih turistov v Sloveniji v preteklem letu se nam nudi sledeča slika: Nem čija 192.606. Madžarska 25.112. Italija 18.101 Češkoslovaška 7265. Angliia 3352, Nizozemska 2985. Francija 2116, Zedinjene države 1450, Švica 1285, ostala Evropa 8045.
Na področju Tujskoprometne zveze v Mariboru pa je zlasti nedeljski in sploh izletniški promet v preteklem letu skoraj prenehal. Njeno področje jc posetilo lani skupno 61.993 turistov, dočim jih je bilo v predlanski sezoni 64.519 Število nočnin pa je v tem razdobju padlo od 358.563 na 347.092. V naših zdraviliščih v Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem, Radencih, Rimskih toplicah in Rimskem vrelcu je bilo leta 1938 17.b7"? gostov z 231.510 nočninami. lani pa je bilo 17.471 gostov z 235.264 nočnmami. V obmejnih turističnih krajih in sicer v Mariboru, Celju, Ptuju, Crni. Dravogradu, Mežici. Gornji Radgoni, Guštanju, Ljutomeru. Ma renbergu, Mozirju, Ormožu, na Prevaljan v Slovenjem Gradcu, v Slovenski Bistrici ;n Vitanju jc bilo leta 1938 gostov 42.787 s 119.777 nočninami, v preteklem letu pa 38.760 gostov s 106.774 nočninami.
NE POZABITE! fte danes si Oglejte monumentalni film te dobe krvave francoske revolucije
R0BESPIERR0V PADEC
KINO UNION«
Tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
I SEVERNA BRIGADA ■
I
FILM V NARAVNIH BARVAH Kanadska kraljevska konjenica v krvavi borbi za pravico, red ln mir.
1)1 (K FORAN
Film o herojih, ki so prezirali smrt. KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21
uri
v svojem dosedaj najboljšem in najduhovitejšem zabavnem filmu, ki Vam nudi 2 uri smeha in prisrčnega razvedrila:
HAN S MOSER
ANTON POSLEDNJI
Ne zamudite! Samo še danes ln jutri! KINO SLOGA, tet 27-80 Predstave ob 16.
19. in 21. uri
SK železničar letos še ni bil poražen
V borbi za točke je zmagal SK železničar nad SK Muro s $ s o — Katastrofalen poraz ISSK Maribora v Čakovcu
Maribor. 28. aprila Prvenstveno tekmovanje Mariborskega nogometnega podsaveza se bliža koncu. Da-res se je odigrala le ena prvenstvena tekma in sicer v Mariboru, kjer sta pomerila svoje moči SK Mura in SK Železničar. Mariborski železničarji, ki so letos v dobri formi, so tudi to tekmo odloČili v svojo korist ter se definitivno zasidrali na drugem mestu v prvenstveni tabeli, ki je po današnji tekmi sledeča:
Cakovački SK	9	8	0	1	31:13	16
SK Železničar	9	6	2	1	19: 8	13
ISSK Maribor	9	4	0	5	16:17	8
SK Rapid	9	3	0	6	15:19	6
SK Gradjanski	10	2	2	6	13:31	6
SK Mura	8	2	1	5	14:20	5
SK ŽELEZNIČAR : SK MUKA 5 :0 (3:0)
Za današnjo prvenstveno tekmo je bilo v krogih mariborskih športnikov precej zanimanja. Na izidu današnje tekme je bil zlasti zelo zainteresiran ISSK Maribor, katerega udeležba v slovenski ligi bi bila v primeru zmage SK Mure precej ogrožena. Toda senzacija je izostala, ker je SK železničar poskrbel, da sta točki ostali v Mariboru. Tekma, ki je bila na stadionu ob Tržaški cesti, je privabila precej gledalcev, ki so bili priča zasluženi zmagi domače enajstorice. železničar si je zmago tudi po poteku igre popolnoma zaslužil, dasi so tudi gostje iz prekmurske metropole imeli prilke za realizacijo. Najboljše moči je imel železničar v ožji obrambi in napadalni vrsti, pa tudi krilska vrsta je s svojo dobro Igro precej pripomogla k lepi zmagi.
SK Mura, ki se je letos prvič predsta-
vila Mariborčanom, je v polju predvajala še dokaj dober nogomet. Toua čim so prišli igralci v nasprotnikov kazenski p-ostor, so očividno postali nervozni in so netočno streljali. Opažalo pa se je tudi, da nima Mura zanesljivega strelca, ki bi znal izkoristiti zrele prilike. Najslabše moči so imeli gostje v ožji obrambi, kjer je zadovoljil endino vratar, ki je branil, kar je mogel. Branilca sta mnogo zgrešila s tem. da se nista pravilno plasirala, razen tega pa sta mnogo premehka in ne razpolagata z dobrim odbojnim udarcem. V krilski vrsti, na katere ramah je bilo glavno delo, je odgovarjal edino le srednji krilec. Napadalna vrsta je sestavljena Iz zelo različnih sil, ki očividno še niso povsem vigrane. V polju je ta vrsta tu in tam predvajala še dokaj dobro igro, toda krili sta še tako lepo akcijo zapeljali. V splošnem je moštvo zapustilo dober vtis, saj se je predstavilo kot disciplinirana enajstorica, ki je pokazala dobro voljo in ambicijo ter mestoma tudi dobro tehnično izvežbanost. Pogrešali pa smo predvsem tekmovalne rutine in kondicije, ki sta glavni vrlini dobrega nogometaša.
Tekmo, ki je bila v splošnem zelo fair, je dobro sodil g. Bergant.
POMAGAJMO GRADITI P1VKOV SOKOLSKI DOM
Mladina se zbira v vrstah OJNS
Lepo zborovanje mariborske mladine, o
v OJNS
Maribor, 28. aprila.
S noči je bil v Narodnem domu redni občni zbor agilne mariborske OJNS. K občnemu zboru se je zbralo članstvo v lepem številu, iz Ljubljane je prispel banovinski tajnik g. UršiČ, prišli so zastopniki OJNS sreske organizacije Maribor desni breg, občnemu zboru je prisostvoval tudi tajnik sreske organizacije JNS za mesto Maribor g. V. Spindler. Navzoče je prisrčno pozdravil predsednik g.Z i g e r, ki je v klenih izvajanjih prikazal marljivo delo mariborske OJNS. Njegovo poročilo so dopolnili še tajnik g. Nabergoj, blagajnik g. Krese in g. Pavel ž m a v e c za nadzorni odbor. Vsa poročila so bila skrbr.o sestavljena, pričala so o idealnem poletu mariborske nacionalistične mladine, ki je organizirana v vrstah OJNS. Navzoči omladinci so sprejeli vsa poročila s toplim odobravanjem. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Pavel Žmavec, pravni referent O UZD, za predsednika; Karol Cižek, mizar držav, železnic, za podpredsednika; Dragotin Hlede, zasebnik, za tajnika; Anton Krese, trgovski pomočnik, sa blagajnika. Odbornika sta Srečko Križmanič in
Rudolf Verdonlk. Navzoči so soglasno izvolili novi odbor, ki bo skušal prizadevna nadaljevati vztrajno brganizatorično delo. da zajame v vrste mariborske OJNS čir. več zavedne, nacionalno usmerjene mli-dine.
Nato so zboiovalci z velikim zanimanjem sledili izčrpnemu poročilu banovin-skega tajnika g. U r š i č a, ki je opozarjal na važnost vztrajnega organizatoričnega dela in ki se je v svojih enournih izvajanjih dotaknil vseh perečih dogodkov ter problemov notranje in zunanje politike. Zborovalci so sprejeli njegovo poročilo z navdušenim priznanjem, nakar je spregovoril se tajnik sreske organizacije JNS za mesto Maribor g. Vekoslav Spindler, ki je pozival mladino, da se v današnjih časih še tesneje združi v organizaciji OJNS in da s svojimi mladimi silami požrtvovalno sodeluje s starešinsko organizacijo.
Lepo zborovanje mariborske OJNS je s prisrčno zahvalo vsem navzočim zaključil predsednik g. P. žmavec s toplimi bo-drilniml besedami k nadaljnjemu nesebičnemu delovanju v novi poslovni dobi mariborske OJNS.
Mariborske in okoliške novic«
— Kova grobova. V splošni bolnici je preminil preužitkar Andrej   Kavčič, star 41 let, v Cankarjevi 26 zasebnica Antonija Dvoršak. stara 69 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
— Dražba »Astorlje« se bo ponovila. Tukajšnja prometna komisija ni odobrila sodne dražbe poslopja tukajšnje kavarne »Astoria«. Zaradi tega se bo dražba v teku treh mesecev ponovila. Kakor smo svoj-čas poročali, je izdražbal poslopje kavarne
ka< g. Wesiak za vsoto 2,500.000 din. Zadeva vzbuja v mariborskih nacionalnih krogih veliko zanimanje, - r *    * '
— Tatovi v delavnica* državnik
nlc Pil pregledovanju starega tenderja v tukajšnjih delavnicah državnih železnic so
delavnico. Tatovi so očividno ukradene naslanjače skrili, da bi jih v ugodnem trenutku obnesli. Zadevo  razčiščuje policija.
— Ukradeno in najdeno Kolo. Trgovcu Maksu Paloucu, stanujočemu v Tyr?evi ulici 24, je izginilo kolo znamke »Torpedo« z evid. štev. 2—20182. — V Maistrovi ulici so našli kolo z evid. štev. 2—124469, ki ga dobi lastnik na policiji.
— NI se mu izplačalo. Policijska patrola je okoli 2. ure zjutraj zalotila na Ruški cesti nekega moškega, ki je nosil napolnjeno vrečo. Izkazalo se je, da so v vreči Železni obroči za sode. Pri zaslišanju je možakar, neki 531etni Anton C. iz Studencev, izpovedal, da je obroče ukradel v tekstilni tvornici Doctor & drug, kjer je zaposlen. O zadevi obveščeno vodstvo omenjene tvornice je izjavilo, da ne zahteva proti Antonu C. sodnega pregona, ampak da bo Anton C. takoj odpuščen. Pripominjamo, da je vrednost ukradenih obročev 50 din.
— Amaconki. v Strmi ulici je srečala 311etna Alojzija M., ki se je sprehajala s svojim zaročencem, 281etno Marico F. Toda zgodilo se je. da se je Marica ironično zasmejala, nakar je Alojzija navalila na Marico ter jo oklofutala. Posledica je bila, da se je razvila huda borba. Padale so bunke na levo in desno, dokler se obe nista zvalili po tleh. Lojzikin zaročenec je takoj pobegnil. Spopadu je napravil konec stražnik, ki se mu je komaj posrečilo, da je podivjani ženski spravil narazen. Zadeva bo imela sodne odmeve.
— Zanimiva dirka je bila okoli 21. ure po mariborskih ulicah. Mož postave je namreč stekel za neko mlajšo žensko, ki je znana nočna ptička. Dirka po Grajskem trgu, Aleksandrovi cesti in Trgu svobode
e imela svoj konec v Grajski ulici. Nočna 'tička »e je aretaciji zoperetavila, vendar pa se je stražniku posrečilo, da jo je splazil v policijske zapore, od koder je naslednji dan zjutraj nastopila pot proti bolnici, kjer so jo na dermatološkem oddelku preiskali.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči leden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27—01, ter K6-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79.
— Novo vodstvo ISSK -Maribora. Na petkovem občnem zboru ISSK Maribora, o č%mer smo že poročali, je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Fran Stamol predsednik, Ciril Maver I. podpredsednik. J. Loos II-podpredsednik. Viljem Miheljak tajnik, A. Pfeifer blagajnik, dr. M. Vauhnik gospodar. Načelnik nogometne sekcije je C. Maver, teniške ravn. J. Babic, zimskosport-ne V. Golubovič. Odborniki: Julij Guštin. Anton Desnica, Srečko Voglar. Zora dr. Ravnikova, Stanko Grbec, inž. Jože Ba-ran, ravn. Fr. Rodošek. dr. Cazafura, inž. S. Koštomal. Zoran Mušič. Radovan Sepec, inž. Miro Vodeb. Namestniki: J. Hutter, M. Kane, dr. F. Marinič, Josip šerec in F. Zupane. Nadzorni odbor: ravn. B. Pogačnik, Franjo Mastek in ravn. dr. J. To-minšek častno razsodišče: dr. Rudolf Ravnik, dr. L«opold Boštjančič in dr. Stanko štor. Na občnem zboru je bil soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen ravn. J. Loos za klubovega častnega člana.
— Razne novice. Na Vodnikovem trgu je doslej še neznani zlikovec ukradel Viktorju Reicherju iz Slemena pri Selnici ob Dravi 5 praznih vreč. — Žrtev žeparja je postala zasebnica Ernestina Jeričeva, ki ji je izginila denarnica, v kateri je dilo okoli 60 din gotovine. — V veži hiše Ob brodu 5 je neznanec napadel Erno Kar-melovo. ki se je vračala z dela domov. Napadalec jo je z nekim topim predmetom s tako silo udaril po glavi, da se je Kar-melova vsa krvava zgrudila na tla: Za napadalcem, ki je pobegnil, poizveduje policija.
— Ljudska univerza v Mariboru. Danes
v ponedeljek 29. t. m. bo predaval dr. Slavko Batušič. tajnik Narodnega gledališča v Zagrebu, o zanimivi temi: Gledališče — izraz svoje dobe. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
— Za Kristusov vnebohod. 2. maja, četrtek, ne bo v Mariboru običajne staro-katoliške službe božje, ker bo za ta praznik služba božja v Ptuju in sicer ob 10. v Narodnem domu. Prihodnja služba božja v Mariboru bo zopet v nedeljo. 5. maja,
— Praktične učiteljske izpite so napravili pred državno Izpitno komisijo v Mariboru v aprilskem roku sledeči gg. učitelji pripravniki (-ce): Ahtik Marija lz Sto-govcev. Bencina Silvija od Sv. Marka niže Ptuja, Branlsel Marjeta s Sladkega vrha. časi Stanislav iz Svetinj, čater Alojzija iz Stogovcev, Dlmec Srečko iz št. Janža na Vinski gori, Erhart Danijela z Ojstrice, Golob Franc iz Pertoče Gorišek Bogomir lz Tišine, Grbec Ema iz Mežice, Kajč Milena iz Odrancev, Kincl Janko od SV. Ane v Slov. goricah, Lampret Zorana od Sv. Miklavža pri Ormožu, Ločičnik Hermina iz Dobrovnika. Marzelj Terezija s. Bonaventura iz Celja, Mažera Ivanka iz Makol, Mehak Miroslava od Marije Snežne, Ratkai Ladislav iz Andrejcev, žijanec Boris iz Sv. Vida pri Ptuju. 6trube 1 j Al-
bina ■ Sladkega vrha. Ukmar Vinko iz C črneč, TJrbanek Filomena z železne Gore, Veber Zorislava s Prihove, Velikogne Terezija iz Dobja, Videnič Alojzij iz Dob-ja, Volkar Ana s. Avgusta iz Maribora, Zaje Albina iz Tepanj.
— Lboj v Slovenskih goricah. V Ruper-čah pri Sv. Marjeti ob Pesnici so sez brali V viničariji Janeza Senekoviča fantje in se zabavali do večera. Nato je nastal prepir in zabliskali so se noži. Ves krvav je obležal viničariev sin Karel Kuhner iz Metan, ki je kmalu nato umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Petru niže Maribora kjer bo obducirano. Ubijalce iščejo orožniki.
— šahovsko tekmovanje za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Včeraj sta igrala za prvenstvo Šahovski klub Celie in šahovski klub Vidmar. Rezultat je bil 4:4. Revanžna tekma bo prihodnjo nedeljo v Celju.
— Prijateljska tekma med CSK in M*-riborom v Čakovcu se je končala 1:0. in ne 7:0 kakor je bilo pomotoma javljeno.
— Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prevladovalo oblačno vreme, verjetno dež. Včeraj je bila najvišja temperatura 16.8, davi 10.5. Včeraj je bilo 32.7 mm padavin.
Mariborsko «*tei**1*šce
Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto.
Iz Gora]e Radgone
— Obmejni jadranski stražarji so zborovali. V ljudski šoli v Gornji Radgoni se je vršil v soboto 19. t. m. občni zbor obmejnih JS. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo posneti, da je bilo delovanje krajevnega odbora lani radi zunanjepolitičnih razmer okrnjeno ter omejeno le na notranjo organizacijo brez večjih prireditev. Ker potem takem dohodkov ni bilo v oni visini kakor prejšnja leta, tudi deca ni bila poslana na morje, kakor druga leta. Krajevni odbor šteje skupno 102 člana. Med letom so znašali dohodki in to članarina in prostovoljni prispevki 1.655.25 din. izdatki 1.271 din, prebitek ob koncu leta 384 din. Od tega zneska je sklenil prispevati k. o. J S za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem 200 din. Pri volitvah je bil izvoljen po večini star odbor s predsednikom g. Lančićem na čelu, mesto odišlega podpredsednika g. Franca Talanega je bil izvoljen tuk. zdravnik g. dr. Vinko čre-mošnik. V bodočem letu bo predvidoma poslano na morje le manjše število otrok; v kolikor bodo zadostovala nabrana sredstva k. o. JS. Zaželeno predavanje odposlanca oblastnega odbora iz Maribora je to leto odpadlo.
— Huda poškodba pri paUcu. Vinu' arka Marija Hamler na Janževem vrtu pri Radencih je padla s podstrešja gospodarskega poslopja tako nesrečno, da je zadobila težje notranje poškodbe. Poškodba je tem hujša, ker je bila Hamlerjeva tik pred porodom.
— Osebna vest. Zdravnik g. dr. Rudolf Rožič je v ponedeljek 22. t. m. zapustil Gornjo Radgono in se preselil na Dobrno pri Celju.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici  izjave beseda din L—
davek posebej.
2a pismene odgovore glede malin oglasov je ireDa priloži u znamko  — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
CONTINENTAL
as ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
i.junljana,   eresernova «4 Maribor, Vetrinjska 30
našli 3 naslanjače, prevlečene s crno sivim plišem, ki jih je doslej Se neznani storilec
___. s _       t        ., ukradrl :3 C: esniskega vagon**. T-------
>Astoria< lastnik tuka^aje tvrdite »We- 1 ki se je nahajal na tiru med kurilnico in
Oglata)
male oglase
Slovenski Narod
kar so najcenejši!
CEPLJENO TRSJE
prvorazredno — dinar komad, divjake korenjake nudi tlber Pran jo, Zamuiaal, Sv. Marjeta, Moskanjci. Zahtevajte seznam sort! 1180
ZA   VSAhO PKll.IftO
najboljša Ln oajcenejsa oblačil* 11 □ s D s 9 i t e pri
P K E S s v   e e t r a
KUK c e s i s
i*
';ylC5abvhe -JUGOGfcAFfKA
POLK
Beseda 60 par davek posebej. Najmanjši znesek S,— Din.
Strojepisni pauk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od %T. do 8. in od hiS. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 6. maja. šolnina najnižja. Največja strojepisnica 8 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do S. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-13. 1190
USPEŠEN POUK
francoščine In nemščine, od osnovnih pojmov do obvladanja — nudim. Cenjene dopise prosim pod »Izurjena pedagoginja« na upravo Slov. Naroda. 1206
SLUŽBE
Najmamš» vnesen H.— din. Seseda 50 par, davek posebej.
BRIVSKI POMOČNIK
starejši, oženjen — išče stalno namestitev, po možnosti v boljšem salonu. Ponudbe s pogoji na šipoš Ljudevit, Novi Sad, Ruzmarinska 4. 1200 niiHi i u niiHnimniiin»*n:ni t m(: it t s»rm-1: i FMnimf ii*tifaHaamnttisaaiKt ?»s nttin
KUHARICA in dobra gospodinja, varčna, snažna, išče službo pri orožnikih. Nastop 1. maja. Ponudbe na upravo lista pod »Gospodinja«. 1196
PRODAM
Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
CVETLIČNI MED
zdravilen, gozdni zajamčen — kante po 10 kg din 190, kante, po 30 kg din 510 franko voz-nlna razpošilja G. Drechsler — Tuzla, 1194
**PREM0C
^> tOKS•DRVA
audj
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA a — TEL. 20-59 Postrežba Drezhibna!
OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MED AKNI
Ljubljana, Židovska ui. 6. 18/L
žimo za
J
odroce
od navadne do najfinejše imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah !
f» FRANC J AGER — tapetništvo
LJubljana, Sv. Petra e. 17 — Telefon 20-42
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
Sti um 4
»SLOVENSKI NAlODf, ponedeljek, 39. aprila M.
Stav. 08
Trondhjemski kraj vrt Norveške
Trondhjem je eno najstarejših stari norveški kralji
in v njem so
Starodavna katedrala v Trondhjemu
Vrt Norveške pravijo ozemlju okrog trondhjemskega fjorda, precej velikega zaliva, kamor se izliva več rek in potokov. Tu je nastalo mnogo jezerc, kjer se neprestano nabira v zalivu tudi deževnica, ki ne more pronicati v zemljo, ker se razprostira daleč naokrog samo skalovje, na karom je i" ponekod tenka plast zemlje. Hri-r it kraj, poživljen z mesteci, vasicami in samotnimi rlvrici sredi redkih pašnikov in gozdev. se dviera stopnjevito na jug proti divjemu Dobipfiieldu in na vzhod proti mogočnemu Kiolenu. ki po njegovih pustih srrN-enih vodi norveško-švedska meja. Vrhovi Kozsena. s katerimi je obrobljen trondhjemski fjord na severozapadu, varu-
jejo ta kraj pred vetrovi in nevihtami, prihajajočimi iz oceana. Ne zadržujejo pa blagodejnega vpliva Zalivskega  toka, ki
bi bila brez njegove toplote veČina Norveške prav za prav neobljudena zemlja.
Vrt na 63 stopinji! In vendar gre glede na skandinavske prirodne razmere trond-hjemskemu kraju prav ta naziv. Norveška zemlja je sploh siromašna, To je skoraj izključno zemlja ovsa in krompirja. Kjer so pa naravni pogoji le nekoliko ugodnejši, dosežejo marjivi, žilavi in podjetni norveški poljedelci s pomočjo pridobitev nase dobe dokaj zadovoljive uspehe, tako da lahko govorimo v mnogih primerili celo o blagostanju na kmetih.
Trondhjemski kraj je obljuden že od prastarih časov. Po sivih vodah fjorda so pred stoletji ponovno plule lahke ladje drznih Normanov na pohodih za novimi osvajanji v najbolj oddaljene kraje sveta. Trondhjem jeje eno najstarejših skandinavskih mest. V 12. stoletju je bila tu ustanovljena škofija in Trondhjem je bil dolgo sedež starih norveških kraljev. Krasen je pogled na mesto in zaliv zlasti z morja. V velikem polkrogu stoje na terasah hiše, ki tvori njihova belina velik kontrast sive morske vode in zelenih gričev na jugu. Mesto je bilo nekoč mogočno utrjeno in del utrdb je še ohranjen. Nad njimi kraljuje krasna katedrala sv. Olafa, mračna kamenita priča davnih časov.
Trondhjem je kulturno središče severne Norveške in eden izmed najsevernejših rti-čev kulture vobče. Šolstvo je v njem dobro izgrajeno in organizirano, mesto ima svoje gledališče ter več kulturnih in dobrodelnih ustanov. 2e od pradavnih časov je tudi važno trgovsko in prometno središče. Najbolj uporabljenim vodnim potem se je v preteklem stoletju pridružila tudi železnica. To je v prvi vrsti proga proti Oslu, ob kateri je omembe vredno mesto Roros. središče norveške proizvodnje bakra. Proti vzhodu vodi druga železniška proga preko gora na švedsko, pri Sandverhusu se pa
Spomenik norveškega kralja O lafa v Trondhjemu, ki je obenem soinčna ara
odcepi stranska proga do severnega Nam-sena. V Trondhjemu hiti trgovsko življenje skoraj vse leto in izmenjava blaga vseh vrst je zelo živahna.
Nerad se loči ljubitelj narave od tega slikovitega kotička Skandinavije, kjer prebiva že od pamtiveka samoniklo ljudstvo. Nehote mu uhaja pogled nazaj, ko izginjajo mogočne gore okrog Trondhjemske kotline v megleni dalji in ko hiti parnik po temnih vodah fjorda med strmimi pečinami proti zapadu v širno naročje Severnega oceana.
Slovo E« Gangla cđ sokolske Ljubljane
B'eđdruštvesii odbor ljubljanskih sokolskih društev mu je priredil intimen poslovilni večer
Ljubljana. 29. aprila.
T^T-^lčakovmo smo zvedeli, da zapuščr. ze .*::'no LjV.Mjano starosta br. Engelbert G;v 2 ':; se je d".vi oipeljal v svoj ljubljeni rojstni krnj Metiiko. Polnih 22 let je živel br. Grmcr! med nami. kjer je vse svoje moči posvetil sokol^kemu in narodnemu čelu. Nad 53 let že deluje v sokolstvu in neprecenljivo so njegove znsluge za razvoj sokr'skf ;n -i^-^^ovonski misli. Zaradi slih .T>oc<">bnosti je zavzemal v jugos• nekem in slovanskem sokolstvu najvidnejša mesta. Pred vojno je bil starosta Idrijske sokolske župe. po vojni pa je bil član JS3 in I. podstarosta do leta 1924. ko ga je skupščina izvolila za starosto vsega jugoslovcnskega sokolstva in je c?tal na tem mestu do leta 1929, ko je bil po reorganizaciji našega sokolstva izvoljen za I. namo.^tnika staroste Saveza SKJ in je opravljal to funkcijo do -Tvojega odstopa leta 1939. V Zvezi slovanskega sokolstva pa je I. namestnik staroste in je danes takn rekoč voditelj vsega slovanskega sokolstva.
Ker je v svoji skromnosti odklonil ofi-cie'en poslovilni večer, ie med društveni odbor ljubljanskih sokolskih društev priredil odhajajočemu bratu starosti intimen postrvi m i večer v soboto v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v navzočnosti glavnih činiteljev vseh ljubljansKih sokolskih društev. Poslovilnega večera so se udeležili tudi zastopniki Sokolske župe Ljubljana, in Jugos lov  sokolske matice.
Ko je stopil starosta br. Gangl v sejno dvorano, so mu na\-zočni bratje in sestre priredili prisrčne ovacije. Prvi je nato gori! in pozdravil brata Gangla predsednik med društvenega odibora in starosta Ljubljanskega Sokola br. Janko Jazbec, ki je v svojem govoru poudaril, da se ljubljansko sokolstvo danes poslavlja od svojega prvaka n TJčitelja. ki odhaja za stalno iz Ljubljane v svoj ljubljeni rojstni kraj Metliko, kjer bo še nadalje ostal z nami v duhovni zvezi. Govornik je nato v kratkih obrisih orisal plodno in neprecenljivo sokolsko delovanje br. Gangla in poudaril, da bo sokolska Ljubljana ostala tudi v bodoče tako tesno povezana z njim. kakor hi živel med nami. V spomin na sokolsko Ljubljano mu poklanja ljubljansko sokolstvo skromen spomin, sliko mesta Ljubljane, umetniško delo slikarja br. Saše Šantla. Na krasnem okvirju je pritrjena nloščica s posvetilom in podpisom vseh de-
setih ljubljanskih sokolskih društev. Končno je želel br. Ganglu še mnogo zdravih in srečnih let v ponos in blagor jugoslovanskega sokolstva in naroda. Govor staroste br. Jazbeca so sprejeli navzočni bratje in sestre z dolgotrajnim odobravanjem.
Ob slovesu brata staroste Gangla iz Ljubljane se pridi užu jemo tudi mi željam ljubljanskega sokolstva, naj bi ostal v svojem ljubljenem rojstnem kraju še mnogo let zdrav in zadovoljen in nas vzpodbuja; k nadaljnjemu sokolskemu delu. —t.
Toplo pozdravljen se je oglasil k besedi starosta br. Gongi, ki se je najprej bratsko in iskreno zahvalil za to pozornost ot> njegovem slovesu, nato pa v pesniško zaokroženem govoru poudaril pomen sokolstva v današnjih časih, zlasti pa slovanskega sokolskega bratstva, ki mora danes prevevati sleherno sokolsko srce. Ob zaključku je izročil pozdrave vsem pripadnikom ljubljanskih sokolskih društev med viharnimi ovacijami in odobravanjem vseh bratov in sester.
V imenu Sokolske župe Ljubljane se je poslovil br. France Slana in za Jugoslov. sokolsko matico podpredsednik brat dr. Fran K a ritka re. Starosta br. Gangl se je potem prisrčno poslovil od poedinih bratov in sester, nakar je bila intimna slovesnost zaključena.
Zadnja pst Jerice Možinove
Vič. 29. aprila Ob veliki udeležbi smo včeraj popoldne položili k večnemu počitku marljivo telo-; vadko viškega Sokola Jerico Možinovo, ki je spokojno počivala v beli krs.i v mrliški veži splošne bolnice Na njeno krsto so j bili položeni krasni venci in šopki, ki so , jih Jerici pok'cnili žalujoča mati, sorod-j niki, sošolke in viški Sokol. Na prsih je imela pokojna Jerica pripet društveni trak in sokolski znak. saj j« oi!a pokojna Jerica telovadka pri viškem Sokolu od svojega tretjega leta. Ob 14.30 se je zbrala pred mrtvašnico na Zalcški cesti velika množica, da jo spremi na zadnji poti. Ko je njen katehet g. Tome opravil pogrebne molit-tve se je rasni dolg žalni sprevod skozi mesto na viško pokopališče. Za križem je nosil praporščak viškega Sckola dečji prapor ovit v črn flor, štiri deklice so nosile krasen venec z državno trobojnico z napisom > Dragi sestrici v slovo«. Za vencem se je uvrstila ženska deca z vaditeljico s. Firmovo in kumico dečjega prapora s. Slavo Benčanovo. Za sokolsko deco so korakale s krasnim vencem sošolke pokojne Jerice z ravnateljico go. Hafnerjevo in razredničarko go. Mihelčičevo. Za vozom s krsto pokojne Jerice se je uvrstila najprej globoko potrta mati s svojima hčerkama in sorodniki, potem pa dolga vrsta po-grebcev. Ko je prispel žalni sprevod do milarne na Glincah se je v žalni sprevod uvrstila še ostala množica, predvsem članstvo viškega Sokola s starosto br. Borštnikom, predsednikom zgradbe br. Jeločni-kam in tajnikom br. Horvatom na čelu.
Tako lepega pogreba Vič že dolgo ni videl. V cerkvi na pokopališču je g. katehet Tome opravil zadnje molitve, nakar so belo krsto s pokojno Jerico prenesli do groba, kjer počiva njen nepozabni očka Ivan Možina. Po opravljenih molitvah je stopila pred svežo gomilo deklica Lenčka Erjavčeva, ki se je v lepem pietetnem govoru poslovila od drage sestrice in so vsem navzočim solze zalile oči. V zadnje slovo ji je zbrana deca zaklicala zdravo, kumi-ca s. Benčanova pa je spustila na krsto krasen bel šopek. Dečji prapor, ki je prvič po razvitju spremljal svojo -estrico k večnemu počitku, se je trikrat sklonil nad
svežim grobom, nakar so grude zasule krsto nepozabne Sokoličice Jerice Možinove. Naj bo vzorni telovadki in Sokoličici lahka domača zemlja, vsi pa jo bomo ohranili v trajnem spominu. —at.
POZNA SE
Dva moža se prepirata. Dovoli, da ti odkrito povem kdo si? — pravi prvi.
— Hm — meni drugi —, če hočeš imeti na vratu tožbo zaradi žalitve časti, mi kar povej.
Najstarejši Ljubljančan Jakob Avšič umrl
Pokojni je Ml najstarejši naročnik »Slov. Naroda4
Ljubljana. 29. aprila Včeraj popoldne je umrl g. Jakob Avšič. upokojeni ravnatelj banke »Slavije«. ki je bil najstarejši    Ljubljančan in najstarejši naročnik »Slovenskega Naroda«.
Jakob Avšič je bil rojen dne 3. julija I. 1851 v Sneberjah pri Ljubljani. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nato pa je dobil službo pri najstarejšem slovenskem zavarovalnem zavodu »Sloveniji« še pod županom dr. Costo. Ko je ta zavod prevzela banka »Slavija« pod vodstvom župana Ivana Hribarja, je Jakob Avšič postal uradnik pri Slaviji, kjer je služboval nad 50 let ter bil upokojen kot ravnatelj.
Stara Ljubljana je izginjala počasi, prenavljala se je po potresu in po svetovni vojni, od najstarejše garde Ljubljančanov, ki so imeli še v spominu staro Ljubljano m njeno življenje, je ostal najdlje pri življenju Jakob Avšič. Po smrti prvega slovenskega župana Petra Grasellija je Jakob Avšič bi! edini Ljubljančan, ki je še lahko povedal, kako je bilo pred 50 aH 70 in 80 leti. Dne 3. julija letos bi dosegel starost 89 let.
Na »Slov. Narod« je bil Jakob Avšič naročen od ustanovitve lista Kot dijak je bil že naročnik in je ostal listu zvest do smrti. Duševno čilost in telesno krepkost je ohranil do lanske jeseni. Vsak dan je prikorakal v upravništvo našega lista po svežo številko, vsak dan so mu izročili številko, s katero je stopil k oknu in jo prelistal, 4JŠp pa je častitljivi starček z dolgo sivo bnHo spet odkorakal proti Tivoliju. Zadnja leta je bil stalen popoldanski gost pri K o šaku, kjer se je rad šalil in pripovedoval zanimive zgodbe iz davnih časov. Naposled so mu opešale noge in oslabelo mu je srce.
V javnem naprednem življenju se je Jakob Avšič vedno pridno udejstvoval in je imel dolga leta živahne stike z domačim kulturnim življenjem. Med svoje najstarejše naročnike ga je štel tud- »Ljubljanski Zvon«. Jakob Avšič je bil med redkimi Ljubljančani, ki so imeli v   svoji knjižni
.44
omari vse zvezke Zvona od ustanovitve. V nadzornem odboru Tiskovne zadruge je bil od ustanovitve zadruge do predlanskim. Njegovi sošolci so bili veliki Slovenci, kakor dr. Ivan Tavčar. Janez Subic, Jože Cir-man in drugi. Nc samo v Ljubljani, tudi širom Slovenije, katero je kot nameščenec Slavije obhodil, je imeli mnogo dobrih prijateljev. Ni bilo usojeno častitljivemu star-
čku, da bi doživel svojo 89. pomlad, katero je ljubil kakor narodne svetinje, za katere je vedno živel. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice Sv. Jožeta na pokopališče k Sv. Križu. Za njim žalujejo številni sorodniki, med katerimi so vnuki in pra-vnuki. Narodna Ljubljana bo pokojniku izkazala na zadnji poti svoje spoštovanje. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Ptuja
— Staro-katoliška služba božja bo v četrtek, 2. maja na praznik Kristusovega vnebohoda v Narodnem domu ob 10. uri. Verniki vabljeni, udeležba dovoljena tudi drugim.
Iz Novega mesta
— »Pesem s ceste«. Duhovita češka komedija je bila z velikim uspehom uprizorjena na našem sokolskem odru v režiji br. Knotihovskega K tej odlično uspeli komediji, ki so jo uprizorili člani dramat-skega odseka 20. in 25. t. m. našemu sokolskemu odru čestitamo. Posrečeno razdeljene vloge so bile v rokah naših odličnih igralcev. S. A. Kambičeva je bila v vlogi Kate naravnost odlična. Za njo ni nič zaostajala s. A. Dolenčeva v vlogi gospodinje Ane. Muzikant Karol — Fr. Kastelic je bil izboren v igri in izredno originalen. Isto lahko trdimo o cunjarju Konradu —
Koštijalu, muzikantu Krištofu — Juliju Kobetu in Miškotu — Valentinčiču. Pri obeh predstavah je bil obisk razveseljiv, dočim je sama prireditev dosegla popom, moralni uspeh.
Iz Ljutomera
— Vabljeni. Na Križevo 2. maja ob 16. bo gostovala v Sokolskem domu v Ljutomeru sokolska četa iz Male Nedelje z zabavno igro »Gosposka kmetija*. Malone-deljski diletantje, ki so znani že več let zaradi svojega marljivega odrskega dela, bodo tudi tokrat pokazali uspehe svojega dela. K posetu, kjer nastopa članstvo ene naših sokolskih kmetskih čet, vabimo prijatelje sokolstva!
— Kaznovan. Jožef Vaupotič se je sporekel z Alojzijem Jelenom, potegnil žepni nož in Jelena večkrat zabodel. Vaupotič je bil zaradi tega obsojen na 4 mesce strogega zapora. Ta kazen bo menda lukavške fante kaj spametovala.
Danici Lesueur
Krinka i
78
ljubezni
Baaaaa
— Vi ne poznate tega človeka, — je dejal Boli-vijec. če bi vedel, od kod mu preti udarec, bi ga zadržal. Najino edino upanje je okolnost, da sva ga v vsem prehitela, ker mu ni znan najin dogovor, pa tudi ne najino orožje.
Marc je napravil kretnjo, kakor da hoče reci: Naj bo. Odprl je vrata, vodeča na notranji hodnik.
— Pokažite gospodu stopnice za služinčad, — je dejal služkinji s kretnjo in glasom, kakor da je prav kar odslovil slugo. Videl je samo še, kako hitro izginja na pragu postava.
— Ali me hoče navse zadnje samo speljati na led? — je zamrmral. če bi bilo tako, bi si pognal kroglo v glavo. Ah, Francoise, igraš se s Častjo svojega očeta, igraš se tudi z njegovim življenjem — v svoji ljubavni in častihlepni zaslepljenosti.
Teh besed ni nihče slišal. Nikoli bi jih ne bil Marc &: P'rzjuen izgovoril vpričo svoje hčere. Očitati kaj temu otroku? Bože moj! Če bi le mogel umreti pri
vsem tem, uredil bi vse tako, da bi niti iz groba ne prišel noben očitek, ki bi se mogel dotakniti njegove ljubljenke.
— Zdaj pa k njemu, — je dejal in krenil proti salonu. Slutil je oster nastop in težke očitke. Toda bil je pogumen do vsega, razen do svoje vesti. Notranjih dvomov se je bal bolj nego gneva izdanega moža.
Visoko dvignjenega čela je stopil pred markiza de Valcora, ne da bi mu segel v roko. S srepim pogledom, polnim možate vljudnosti, je motril leden nasprotnikov obraz.
— Eh, Marc, torej je le res?___Postal si moj
sovražnik? Nočeš mi več podati roke?
— Mar ste prišli k meni kot prijatelj? — je odgovoril de Plesguen. — Kaj ste prihiteli tako nepričakovano iz Bretagne samo da bi me obiskali?
— O, tako nepričakovano! — Renaud se je nasmehnil. — Mislim, da si tudi ti zapustil Valcor dokaj naglo. To dokazuje samo, da se je nama obema mudilo. Tebi se je mudilo, da bi mi napovedal vojno, da bi poskusil oropati me, meni pa, da hi te stisnil v svoje naročje in te prestregel tako na robu prepada, kamor boš zdaj zdaj strmoglavil. Ni strah tisto, kar me je privedlo sem, Marc. Mar se boji kdo polnih senc tudi brez najmanjše misli na resničnost? Pa tudi gnev me ni privedel sem. Sicer pa nisem mislil, da bi bilo kaj bistvenega v sramotilnih nami-gavan jih novin. Sele tvoj prihod me je pripravil do tega, da sem se nad vsem tem zamislil. Tvoj pogled mi pojasnjuje vse. No, torej segam ti v roko in pravim: Eh, Marc, na kako nevarno pot si krenil! Kam
hitiš? Kam vodiš našo drago Francoise? V kakšno blato hočeš potegniti nas vse? Dosegel ne boš nobenega izmed prividov, ki te mamijo in zapeljujejo, kompromitiral boš bolj ali manj v sebi ali v meni ali v naju obeh — kajti obrekovanje se nikoli ne zabriše, — to, kar ti je najdražje na svetu, — čast najinega doma.
Marc de Plesguen je poslušal te besede v globokem molku. Roke je držal prekrižane na prsih in nepremično je gledal svojemu bratrancu naravnost v očL
Oba moža sta se ustavila in razlika med njima je postala naenkrat naravnost kričeča. Podobna sta si bila samo po enako visokih postavah. Toda Mar-cova šibka in koščena postava se je zdela zdaj oprta samo na njegovo voljo, dočim je pričala Renaudova sloka postava o izredni miadeniški živahnosti. Nihče bi ne bil rekel, da ju loči po starosti samo nekaj let. Eden je bil še mladeniško svež, drugi pa prezgodaj postaran.
Navzlic molku Marca de Plesguena je markiz de Valcor sedel, kakor da mu hoče pustiti dovolj časa, da bi pomislil in odgovoril.
Očitno skrušen se je Marc sesedel v naslanjač.
—.Čuj, — je povzel Renaud zopet prijazno besedo, — povej mi, kdo ti je natvezil te neumne misli, po katerih hočeš ravnati? Povej mi njihov vir in povej mi njihov namen. Kar se vira tiče, ti dokažem, da je to škodoželjen in kalen vir. Glede namena, se bom zanimal, da-li bi ga ne bilo mogoče doseči drugače, nego preko moje glave. Ti bi rad nekaj za Francoise, kaj ne? Vem namreč, da si preveč n<
bič en, kar se tiče tebe. No torej, kaj bi rad? Mar ne ljubim tvoje hčere tako, kakor bi bila moja hči? Kaj bi ne storil vsega na svetu, da bi izpolnil njene sanje, če jih sploh ima?
Te prisrčne in jasne besede, ta glas, izraz na njegovem obrazu, ki ga je smatral že več let za bratrancev obraz, vse to je globoko ganilo Marca de Plesguena, A nekaj drugega ga je še bolj razburjalo: notranje prizadevanje, s katerim se je vračal v priteklost; pri tem je poskušal oprijeti se trdne opore in dati jasne poteze nekemu pojavu v obledelem vrtincu spominov. Ko je odprl usta, se je zdelo, da hoče zastaviti nepričakovano vprašanje. Vračajoč se k priznanju krstnega imena in zaupljivemu tikanju je naenkrat vprašal svojega bratranca:
— Renaud, ali se spominjaš dneva, ko sem bil na počitnicah v gradu Valcor in ko sva se vračala s sejma v Saint Renanu, pa je na guilerskem klancu konj padel in si obdrgnil nogo?
MaUBtti se je melanholično nasmehnil.
— Kako bi se ne spominjal tudi najmanjše podrobnosti tistega dne?
— Ali se spominjaš, kako je bilo konju ime?
— Scapin. Bil je konj, ki ga je imel moj oče zelo rad. H nisi znal držati konja na uzdi, toda bil si za to tako navdušen, da sem ti ga prepustiL Ko sva se peljala po guilerskem klancu, se je Scapin ustrašil psa, ki je bil skočil ves premočen iz jarka, pa je odskočil v stran. Pri tem se je pognal preveč napreje, prekrižal je noge, voz je butnil vanj in ga podrl. Pobil se je močno na kolenu. Se zdaj vidim tvoj bledi obraz in tvoje solzne oči
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran J«ran U Za upravo in inseratni del usta Oton Christof     V« v tjublpnl