Poštnin* plačana V gofovtnf. Leto LXrV., št, I90 LJubljana, ponedeljek 24« avgusta 1931 Cena Din 1.* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit AJDin 2.—f do 100 vrst EHn 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS IJPRAVNISTVO UUBUANA, Knaftjeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 312«. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg- St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 1*0, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «--. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št, 10.351. Macdonaldov padec Ker nikjer ni dobil pristanka za svoj sanacijski program, se je Macdonald po snočnji seji ministrskega sveta odločil, da poda danes opoldne ostavko celokupne vlade — Najtežja kriza po vojni Na obzorju je konzervativna ali koalicijska vlada London, 24. avgusta. Po snočnji SseB ministrskega sveta je nastal v razvoju dogodkov v zvezi z reševanjem krize državnih financ zopet popoln preokret. Macdonald je po brezuspešnih pogajanjih z opozicijo v delavski stranki In z voditelji konzervativne in liberalne stranke uvidel, da njegov sanacijski načrt ne more prodreti. Na seji se je pokazalo, da tudi v vladi sami ni soglasja. Osem ministrov, med njimi zunanji minister Henderson, trgovinski minister Graham, mornariški minister Alexander in minister za reševanje problema brezposelnosti Johnson so zagrozili z ostavko, ako bi se podpore za brezposelne znižale, poudarjajoč, da nikakor ne morejo prevzeti odgovornosti za to, da bi se najbednejšim naprtila bremena za sanacijo državnih financ. Ker na drugi strani konzervativci in liberalci prav tako nasprotujejo ostalim točkam Macdonaldovega sanacijskega programa, ki določajo povišanje davkov in uvedbo tkzv. finančne carine, je Macdonald pozno zvečer izjavil v ministrskem svetu, da bo danes podal ostavko celokupne vlade. Angleški kralj se danes dopoldne vrne s svojega letovišča in takoj nato bo sprejet Macdonald v avdijenci. Organ delavske vlade »Daily Herald« je po današnji jutranji izdaji, v kateri že napoveduje demisijo vlade, izdal ob 10. še posebno izdajo, v kateri objavlja z debelimi črkami, da je demisija vlade neizogibna ter da bo še danes Macdonald predložil kralju ostavko celokupne vlade. O možnostih rešitve vladne krize piše »Dailv Herald«, da je najverjetneje, da bodo prevzeli vlado konzervativci, ki so jim liberalci že v naprej zagotovili svojo podporo. Ni pa tudi izključena sestava koalicijske vlade z Baldwinom na čelu. V taki vladi bi sodelovali tudi nekateri ministri delavske stranke kot neodvisni ministri in sicer tako, da bi ne bili direktno vezani na stališče delavske stranke v posameznih vprašanjih. Čeprav se je že ves čas govorilo^ o možnosti vladne krize, je vest »Daily Heralda« kljub temu izzvala veliko senzacijo. Vse stranke so dopoldne sklica- Program nove madžarske vlade Vlada je danes prisegla in se sestala k svoji prvi sej — Njen program bo zasnovan na načelu največje štednje Budimpešta, 34. avgusta. Nova vlada pod predsedstvom grofa Julija Karoiyija je bila opoldne zaprisežena od državmega upravitelja Horthvja. Takoj nato se je sestala k svoji prvi seji, na kateri bo definitivno določila smernice rvojega programa. Kakor se dzve rz vladnih krogov, bo slonel program vlade na načelu največje štednje. Da polaga vlada največjo pozornost m težnjo na finačno politiko, je razvidno že iz tega, da bodo v finančno ministrstvo pritegnjeni trije strokovnjaki. Začasno bo imel grof Karo ly i finančni resor sam, kot strokovnjaki pa bodo z njim sodelovali bivši finančni minister v Tiszovi vladi Tele-szky, bivši zunanji minister Valko in državni podtajnik Varga. Po načrtu, ki ga je sestavil Teleszky. bo državni proračun znižan za 300 milijonov pengov. Med drugim določa njegov načrt, ki ?a bo vlada najbrže v celoti osvojila, tudi povišanje konzumnega davka, znižanje uradniških plač in ukinitev raznih državnih subvencij. Zakaj je moral grof Bethlen iti Senzacionalen članek oficijoznega vladnega glasila — Bettilena je podrla njegova lastna neiskrena politika Budimpešta, 24. avgusta, č. Silno senzacijo i« zbudil v madžarski javnosti članek polslužbenega »Pester Llovdat o vladni krizi. List pravi, da je le slaba finančna poiftika Bethleoove vlade kriva padcu njegovega kabineta. V isti sapi skuša ugotoviti, da ni bflo nobenih drugih razlogov za ostavko vi ade. Ta del resničnega vzroka padca vlade, v koJrkor ga priznava »Pester Llovd«, je silno zanimiv. Na namreč še nobenega primera v parlamentarni m politični zgodovini Madžarske, da bi tako pisal o paden vlade poislužben ilist Tudi ostala svetovna zgodovina ima malo takih primerov, da bi ofkaUozno glasilo v toliko priznavalo prave razloge ostavke »ftester Lk>yd pravi: »Prava bolezen, za katero je umrl Betirienov kabinet je v njegovi fatalni neiskren j zmešam finančni politiki. Vlada je bila toliko neiskrena, da je tudi tokrat, ko je že pričela izvajati razne prisilne bančne ukrepe, še vedno trdila, da je stanje madžarskih financ odlično in da gre samo za pomožne ukrepe v bančnem prometu. Vlada se je šele takrat odločita, da prične štediti, ko je bil do posles-ečilo izkrcati revo-hicijonarne Čete, ki so po zadnjih vesteh že zasedli zelo važno pristanišče Neuevicas. Txj poc jetje je povsem pres- netilo vlalo, ki ima svoje čete zbrane v pokrajinah Santa Clara in Ori en ta. Neuevitas je važno železniško središče, odkoder morejo revolucijonarji pošiljati svoje čete po vsej deželi, ako bodo obdržali mesto v ovojih rokah. Kubansko letalo je bombardiralo danski parnik >Frederisborg« kar je izzvalo v ameriških krogih veliko vznemirjenje, ker se boje, da so bili pri tem prizadeti tudi ino-semcL V takih okoliščinah bi bile Zediaje-ne države prisiljene posredovati pri kuban-Qj ski vladi zaradi zaščite inozemcev na Kubi. Ali je danski parnik vozil ojačenja za kubanske revolucijonarje in ali je imela posadka parnika pri obstreljevanju kake izgube, se še ne ve. V četrtek je bila neka iz Amerike prihajajoča ladja, ki je prej izkrcala prostovoljce za pomoč kubanskim vstašem, prav tako napadena od kubanskega letala ter potopljena. Ali ste Ze naročnik • slovenske ilnrtrovanc tedenske revije „Življenje in svet*4? u U ■ B M ■ H ■ n B ■ U fl ■ II ■ I ■ I ■ ■ ■ mu le seje svojih vodstev, na katerih razpravljajo o položaja in nadaljnji taktiki. Po splošni presoji položaja bo rešitev krize zelo težavna, ker si bo vsaka stranka dobro premislila, preden bo prevzela ogromno odgovornost za sanacijo državnih financ, tembolj, ker so stališča strank zelo nasprotujoča si, a nobena stranka sama ne mara nositi odgovornosti. V političnih krogih ne prikrivajo, da doživlja Anglija po končani sveto\n? vo|ni najtežjo krizo. London, 24. avgusta. AA. Angleški kralj se it vrnil vz Balmorala v London. Po prihodu ga je obiskal predsednik angleške vlade Macdonald in mu obširno poročal o političnem m gospodarskem položaju v Angliji. Po tem sestanku so imeli ministri z Macdonaldom dolga posvetovanja. London, 24. avgusta. Retiterjeva agencija poroča, da bo angleška viada danes podala ostavko. London, 24. avgusta. V avdijenci pri kralju je Macdonald podal ostavko svoje vlade. Kitajska katastrofa ganghaj, 24. avgusta. V Vučangu je utonilo nad tisoč beguncev iz Hankaua, nastanjenih v barakah, ker je voda podrla nasipe. V Hankauu se je podrl neki hotel, ker ga je izpodjedla voda, ln vse ljudi v njem, nad sto, so pokopale razvaline. Po nekem oficijelnem komunikeju vlade je v okraju Vuhan izgubila življenje zaradi lakote in epidemičnih bolezni skoraj že tretjina prebivalstva. Vlada skuša vse, da bi omilila bedo, vendar pa so njena sredstva zaradi ogromnega obsega katastrofe le malenkostna Katastrofalen gozdni požar Pariz, 24. avgusta. V južni Franciji je v okolici Samt Mjaxima v departementn Var izbruhnH gozdni požar, ki je zavzemal v kratkem času katastrofalen obseg. Zaradi vetra se je ogenj razšifrl s silno naglico kljub pomoči mnogoštevilnih gasilcev ter vojaštva že na 50 km daleč. Več tisoč hektarjev gozda je že postalo žrtev plamena. Mnogo vasi je moralo prebivalstvo zapustiti. Več avtomobil isto v, ki so se s svojimi vozovi preveč približali požara, &o morali zaradi silne vročine zapustiti svoje avtomobile, katerih benzinski tanki so kmalu nato eksplodirali. Z izkopavanjem jarkov se je deloma posrečilo ogenj )oka-Jrzirati. Oblasti so odposlale na mesto katastrofe letala, da bi pravočasno alarmirala ogroženo prebivalstvo. Škoda znaša že seda i mnogo milijonov. Policist vodja vlomilcev K6m, 24. avgusta. Tu je bil aretiran po-Gcrjski nadstražnik, ki je osumljen, da je bil vodja velike vlomilske družbe, ki je že dalde časa izvrševala razne zločine. Pri tem se Je posluževala avtomobilov ter je izvršila mnogo vlomov in ropov celo v Spodnjem Porendu in v Porurju. Policijski nadstražnik je bil že dalje časa sumljiv ter je bila nedavno proti nijemu uvedena preiskava, ki pa je bila ustavljena, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Sedaj se je slučajno pri nekem večjem vlomu v Koblenzu ponovno pojavil sum proti njemu. Pri vlomu v neko trgovino so si ljudje na cesti zapomnili številko avtomobila, s katerim so se pripeljali vlomilci, ter jo sporočili policiji. Ugotovili so, da je bil avtomobil last neke izposojevalnice v Kčlnu. Lastnik tega podjetja je pri zaslišanju na policiji izjavil, da je osumljenec ki si je ponovno izposodil avtomobil za razne vožnje, aretirani policijski nadstražnik v Kolnu. Aretirali so tudi dve drugI osebi, ki sta z njhn izvršili razne vlome. Poizvedbe policije se vrše v raznih mestih Porenja, kjer so biti izvršeni v zadnjem času večji vlomi, ki so ostali nepojasnjeni. Aretirani policijski nadstražnik ima svaka, ki je bil že ponovno zaradi vlomov kaznovan. Domnevajo, da ga je svak pregovora k zločinskim podjetjem. Naloge učiteljstva Nagovor prosvetnega ministra g. Bože Maksimo vica na otvoritveni seji glavne skupščine JUU Beograd, 24. avgusta, r. Včeraj je bila orvorjena redna skupščina Udruženja jugo-slovenskih učiteljev. Otvoritvi je prisostvoval tudi prosvetni minister g. Boža Maksi-movič, ki je imel pri tej priliki na zbrano učiteljstvo nagovor, v katerem je med drugim dejal o nalogah učiteljstva: »Narodne šole in narodni prosvetitetji so bili vedno med prvimi skrbmi in nalogami države. Zato mora biti vse to delo osnovano na stalni in čvrsti prosvetni politiki, ki se ne sme spreminjati in prekinjati. Kraljevski vladi pri izvajanju te politike ni za nikakršno zahvalo niti ne za priznanje, nego vrši veliko svojo dolžnost tako, kakor vrše ir morajo vršiti svojo visoko dolžnost narodni učitelji. V to naporno in vestno delo morajo učitelji in učiteljstvo položiti vso svojo vero. Ves ta trud, ki ga vi imate pri tem poslu za visoke namene, ne more ostati brez uspeha. Med potmi, ki vodijo k visokim idealom in k napredku jugoslovanskega naroda, je prosvetno delo na prvem mestu. Narodni učitelji! Na tem potu niste bili nikdar poslednji. Bili ste vedno prvt in taki boste tudi poslej. Na tem potu bodo učitelji žrtvovali vse svoje sile. Z navdušenimi srci, polnimi fantazije, in s svojim nastopom boste vi mladi Jugoslaviji pravi prosvetitetji in odgojitelji ter učitelji pravega nacijonalizma. Jugoslovanska misel — da ponovim besede, izrečene ob enaki priliki — je šla preko raznih faz od pesnikov tn roman t i-kov ter ilirske dobe, preko navdušenih manifestacij mnogoštevilnih intelektualcev vse do velike vojne, šla je skozi vojno in skozi veliki ogenj svetovnega požara in iz vsega izšla zmagovita. Zdaj se mora pretvoriti v eno srce, eno mišljenje in eno misel. To je tista naloga, ki jo morate vi izvršiti. Tej nalogi morate posvetiti vse svoje bitje. S to mislijo morate živeti in umreti. Samo tako boste vi, narodni učitelji, izpolnili nade, ki jih v vas polagata Nj. Vel. kralj in domovina. In le tako boste tudi strah sovragom. V tem delu združite vse svoje napore. Prosim vas, bodite složni! Ne razdvajajte se! Ne trgajte vrst narodnega učiteljstva! Idite samo naprej, zakaj naprednim Bog pomaga. V vas je moč naroda, v vas sta kralj in narod, na vas gleda zgodovina stoletij. Vršite svoje delo zvesto tn neomajno, kakor zmerom. Taka Je vaša misija!« Turnir na Bledu Todi v drugem kolu se drže naši zelo dobro — Po stanju opoldne so Pire, dr. Vidmar in Kostić v premoči — Astaloš je remiziral napram Maroczyju BI-3d, 34. avgusta. Včeraj se je pričel veliki mednarodni šahovska turnir, za katerega vlada ogromno zanimanje ne samo v vsej jugoslo venski javnosti, temveč tudi v inozemstvu. To se vidi taiko po navalu publiike, med katero je zelo mnogo inozemcdv, posebno pa še po navzočnosti številnih novinarjev, ki zastopajo vse važnejše svetovne liste iz skoraj vseh delov sveta. Prvo kolo, ki se je odigralo včeraj, je dalo naslednje rezultate: Pire je porazil Niemcoviča v 28. potezi. Aljehin je premagal švedskega mojstra Stoltza. Partija Tartaikower-Maroczy je končala remiis. Prav tako sta remizirala tudi Spielmarm im Kostič ter Astaloš in Kash-dan. Partiji Colle-Flohr m dr. Vidmar-Bogoljubov sta bili prekinjeni. Stanje po prvem kolu: dr. Aljdhm, Pire 1, Spiel-rnann, Kostič, dr. Tartakower, Maro-czy, Kashdan pol, dr. Vidmar, Colle, Flohr, Bogoljubov 0 (1), Stoltz in Niem-covič 0. Danes se je pričelo drugo kolo. Partije so bile razdeljene takole: Spielmann --Pire, Flohr-Niemcovič, BogoOubov-Colle, Kashdan-dT. Vidmar, Maroczv— Astaloš, dr. Aljehm-dr. Tartakow5r m Kostič-Stoltz. Astaloš igra proti Maroczvu zelo lepo partijo. Po zamenjavi figur se je razvila zelo zanimiva partija, ki je po napeti borbi končala remis. Partija dr. Aljehdn-dr. Tartakower je po ki a kombinacij, vendar pa sta si oba mojstra opoldne še skoraj enaka m se nč da reči, kdo ima več izgledov na zmago. Mladi Pire, ki je včeraj vzbudil senzacijo s svojo zmago nad Niemcovičem, se danes zelo uspešno bori proti Spied-maimu. Opoldne je bM v boljši poziciji, je imel dva kmeta več ter ima največ izgledov na zmago. Kashdam in dr. Vidmar igrata zelo težavno partijo, ki je od vsega početka napeta in razburljiva. Oba mojstra igra ta previdno, vendar pa je opoldne dr. Vidmar v nekoliko boljši pozociji; če ga žrvci ne bodo zapustili, je zmaga na njegovi strani. Kostič se meri s StoHzem in je opoldne v boljši poziciii ter mu prorokujejo zmago. Partija Flohr - Niemcovič se razvija precej enolično in sta oba trenutno enako močna. Bogoljub m CoBe sta takoj v začetku zamenjala figure ter igrata brez kraljic zelo zanimivo partijo. Kakor kaže, bodo naši šahisti tudi danes dobro odrezali. Gabrovšek vodi v Banjaluki Banja Laka, 24. avgusta. Tu se vrši že 14 dni Šahovski *urnir za prvenstvo Jugoslavije, ki se ga udeležujejo najboljši šahisti iz države. Ljubljano zastopa Gabrovšek sta*., Marmor pa Konic. Včeraj se je odigralo 15. kolo, ki je bflo važnega pomena. Gabrovsku je namreč uspelo poraziti Trifimoviča, ki je bil stalno na vodstvu in priti v ospredje. Po 15. kolu je situacija nastopna: Gabrovšek 12 in pol (l). Tri runo-vič 12 in pod, Pavlic 10 (2), Dizdinski 9 in pol (1), A vi rovi č 8 m pol, Toth 9 (2), Konic 9, Nikola Kulžimski 8 (I), Dimitrije, Kulzimski 6 in pol, Rajner 6 in pot, Bogšan, 5 m pol, Kudžukov 4 in pol, Salzberger 4 in pol, Weis 4, Uvc 3, Prebeg 1 in pol. Grenčanski 1 in pol. Zagrebški »Jutrarrji list« poroča v svoji šahovski rubriki, da je Gabrovšek močnejši od vseh tekmovalcev m da je talentirani predstavnik Ljubljane pokazal na turnirju, da iima od vseh naših amaterjev najglobljo koncepcijo. Mogoče je, da se bo banjaluška borba končala z zmago Trifu-novića. toda za poznavalca ostane dejstvo, da ima Gabrovšek največ pogojev za daljni razvoj, ne satno do saveznega, temveč do pravega mojstra. Ljubljanski velesejem »Ljubljana v jeseni« — »Kraljev teden« 29. VHJ. — 9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest — Kmetijstvo (mlekarstvo tn sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji) — Higijena — Novodobno gospodinjstvo — Pohištvo, stanovanjska in hotelska oprema — Industrijski in obrtni oddelek Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev teden«. (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne >Putnika«, velesejmskl urad. 50% popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m2, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena. 10469 Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2286.34—^29318, Bruselj 790.05 — 792.41, Cirrih 1102.65 — 1105.96, Dunaj 796.65 — 799.06, London 275J22 — 276.04, Newyork 5656.60-^5673 60 Pariz 222.13-222.79, Pragra 168.82—163^ Trst 296 33 — 29723. INOZEMSKE BORZE. Curi h. Beograd 9.06, Pariz 20.1475, London 24.97, Newyork 514.12, Bruselj 71.70, Milan 26.885, Madrid 45.50, Amsterdam 207.35, Dunaj 72.25, Sofija 3.725, Praga 15.22, Varšava 57.60, Budimpešta 90.005, Bukarešta 3.065, Stran z >SLOVENSKT NARO D«, dne 24. avgusta 1931 Stev. !QU Ljubljana napreduje gradi in tlakuje Se pred dobrim mesecem je bil podaljiek ene najlepiih cest skrajno zanemarjen, zdaj je pa lepo urejen Ljubljana, 24. avgusta. Kot ni nikdar dovolj graje za našo zaostalost, tako k sreći kmalu ne bo več dovolj hvale za napredek, ki ga v resnici ne moremo več prezreti ter zatajiti. Ljubljana je zadnje Čase vedno mladostnejsa, polna novih življenjskih sil, kot da smo jo povoronovili ter jo vzbudili iz stoletnega spanja. Prvič se je po vojni razmahnila tako 1. 1920, ko se je zidalo na vseh koncih in krajih ter smo začeli otvarjati nove ceste in ulice. Ta razmah je trajal Se nekaj let, nakar se je zdelo, da bo zopet nastopila stagnacija, a zadnja leta, kot rečeno, smo zopet zavihali rokave in zlasti letos se je Ljubljana izkazala kot še nikdar ne. In baš zaradi tega moramo biti previdnejši z grajo, saj napredujemo na vseh koncih in krajih ter je treba marsikaj prezreti in se tolažiti, da bo prišlo sčasoma vse na vrsto. Sila žalosten konec Ljubljane je bil doslej v enem delu kolodvorski okraj. Skoraj v neposredni bližini kolodvora se je razprostirala zanemarjena gmajna kot podaljšek ene najlepših cest — Masarvkove ceste. Ob stari carinarnici, kjer se odcepi od Masarvkove Resljeva cesta je bil kar naenkrat sredi mesta konec sveta. Široka in lepa, tlakovana Masarvkova cesta se je končala, od koder je vodila naprej ob tovornem kolodvoru ozka steza, ob kateri so se vrstile umazane barake, ena grša od druge, na desni se je razprostiral travnik, kjer so stale omenjene barake, nesnažen, s kupi smeti, odpadkov, smrdečimi lužami, obrasel s koprivami. Ta puščoba je segala do Metelkove ulice, od koder je držala naprej do šmartinske ceste neregulirana cesta. Tako je bilo Se pred dobrim mesecem. 'V začetku julija so pa zapeli na tem »gro-biščuc krampi in lopate. Začeli so planirati teren za podaljšano Masarvkovo cesto. Padla je prva baraka ob nji, druge so morale žal še ostati, žal ni vedno enostranski napredek znak splošnega blagostanja ter se mu revščina ne more umakniti tako hitro. Zato so še na 3>gmajnis: ostale tri puščobe, velike barake, ki skoraj prevpijejo ves bližnji napredek. Tod je namreč zdaj že zgrajena lepa, tlakovana cesta s širokimi hodniki, ki jih pa še urejujejo. Na desnem hodniku bo drevored, zdaj kopljejo jame za drevesa. Tako je zdaj že podaljšana Masarvkova cesta, celotna in velemestna od Dunajske do šmar-tinske ceste, šentpeterski okraj in Vod-mat sta dobila z njo najkrajšo in najlepšo zvezo s središčem mesta, odnosno s kolodvorom, dočim sta bila prej zvezana le z ozko Sv. Petra cesto in nekaterimi manj prometnimi in zamotanimi ulicami. Tlakovanje ter gradnja cest v bližini kolodvora je, kot znano, v zvezi z gradnjo velike in moderne carinarnice ob Vilharje-vi cesti. Gradbena cestna dela so bila poverjena Ljubljanski gradbeni družbi, ki je začela najprej graditi Vilharjevo cesto in sicer ob koncu junija, Čez teden dni pa Masarvkovo cesto. Stara Vilharjeva cesta leži tik ob železnici in se precej lomi. Lega objektov nove carinarnice in, ker stara cesta ni ravna zahteva poleg drugih razlogov, da se Vilharjeva cesta preloži. Novo cesto so določili v ravni smeri od projektiranega trga, ki bo zgrajen v dogled-nem času pred podvozom šmartinske ce- ste, do Dunajske ceste, tik Strojnih tovrn in livarn, na njihovi zgornji strani. Ležala bo torej kakšnih 20 m nižje od stare ceste. Smartinska cesta je pri podvozu, kjer se ji priključi Vilharjeva, približno 8 m nižje od Dunajske ceste. Zato mora Vilharjeva cesta padati od Dunajske proti Smartinski cesti. Padala bo v dolžini 900 m 3.6 pro mil (na 1000 m), pred priključkom s šmartinsko cesto bo pa 205 m dolg klanec s padcem 22 m na 1000 m. Dolga Je torej 1105 m, najdaljša izmed cest, ki Jih tu tlakujejo. Masarvkovo so tlakovali v dolžini 605 m, smartinska pa bo tlakovana zaenkrat v dolžini 470 m. Vilharjeva cesta bo široka skupno s hodnikoma 20 m, cestišče 9 m, hodnika pa po 5.50 m. Hodnika sta zato tako široka, ker sta mišljena tudi za kolesarje, za katere bo določena polovica te širine. In kako grade cesto? Meščanom je nekoliko preveč od rok, odnosno od nog, da bi si privoščili to zabavo, večina jih pa sploh ne ve, kako napredujemo Še v celo doslej najbolj zavrženem koncu, Najprej splanirajo svet, kjer je odmerjena cesta in odkopi Je jo toliko zemljo, kolikor je pač treba, da je cesta ravna ter da jo lahko nasipljejo — treba je izkopati cestne temelje. Ko so temelji izkopani, jih morajo dobro utrditi. To opravljajo z mestnim parnim valjarjem, ki tehta 15 ton, ko ga pa obteže, celo 19. Na utrjeno podlago nasipljejo najprej eno, 20 cm debelo plast gramoza, jo utrde z valjarjem, potem pa še drugo, katero posipljejo s finim peskom 3 cm debelo. Ko je ta nasip dobro utrjen in zglajen z valjarjem, je pripravljena podlaga za tlakovanje. Kocke, ki so velike do dm3, polagajo na tanko plast peska. Ako so kocke približno enake debeline, je takšen tlak precej trpežen, kot se je pokazalo na nekaterih naših cestah, ki smo jih tlakovali pred leti. Pri gradnji Vilharjeve ceste je več manjših težkoč. Utrjevanje temeljev je precej težavno, ker je svet skoraj ves nasut ter labilen. Na nekaterih krajih se valjar udre skoraj pol metra globoko. TJdr-tine morajo seveda zasipati ter porabijo zaradi tega mnogo več gramoza. Na to cesto sega še stara železniška baraka, kakršnih je tam ob koncu Pokopališke ulice še mnogo. Stanovalcev ne morejo vreči kar tako meni nič tebi nič na cesto, zato podirajo barako postopoma. Izselile so se zaenkrat 3 družine, kar pa še ni dovolj, v napotje je še kakšnih 10 m barake. Sredi ceste pa tudi stoji skupno barakarsko stranišče, ki ga tudi ne smejo podreti, dokler se barakarji ne izselijo, ali pa ne dobe drugega. Zemljišče ob Dunajski cesti, last tvrdke Ilirije, kjer mora ležati nova cesta do Dunajske, še ni razlaščeno ter zaradi tega zaenkrat ne morejo tod nadaljevati gradnje. Tudi z dobavami materijala so težave. Te dni nimajo kock, ker niso prispele iz neznanega razloga. Ob carinskem skladišču bodo tlakovali tudi 3600 m2 dvorišča, ki bo ležalo na kraju stare ceste, široko 16, dolgo pa 225 metrov. V to svrho so včeraj pričeli planirati teren. Na Smartinski cesti, ki je že tudi utrjena pripravljena za tlakovanje, polagajo robnike. Pri vseh delih je zaposlenih okrog 100 delavcev. Omenjena dela morajo biti gotova do konca oktobra. Deževna, jesenska nedelja Dijaki se vračajo s počitnic — Promenada in ženska moda — Konec počitniške sezone Ljubljana, 24. avgusta. Zopet jo je treba prebaviti. Saj veste, da to ni tako enostavno. In še posebno, ker je bila takšna — kar opisati jo je treba. To je pa strašno vprašanje: kakšna je prav za prav bila? Menda bi niti ŠiŠkarji ne vedeli tega, Čeprav so se pripravljali na njo vse leto ter so vedeli že vnaprej, da bo komarjeva, kajti, niti komarjeva ni bila, ne po čegavosrnem ne po kakovostnem pridevniku. Recimo pa. da je biia komarjeva. Že od ranega jutra je bilo nebo temno kot prepreženo z oblaki komarjev. Bilo je vsekakor lepo jutro in najlepše se je zdelo tistim, ki so ga prespali. Nekega slavnega vojskovodjo so nekoč vprašali, kateri dan svetovne vojne se mu zdi naj znamenite jši in odgovoril je, da tisti, ki ga je mirno prespal. In takšen znamenit dan je preživela včeraj Ljubljana. Prav za prav so vse ljubljanske nedelje znameniti dnevi. Vsaj kar se vremena tiče. Toda včerajšnja je bila še tem znamenite jsa, zaradi preljubega vremena seveda. Vendar je bilo vreme še dokaj pohlevno in ljudje se tudi niso mnogo ozirali nanj. Saj je bila po dolgem času celo promenada zopet živahna in izprebajaki so bili — brez dežnikov. Slabo znamenje! Kadar so Ljubljančani brez dežnikov, se gotovo pripravlja na dež. Kdor je bil včeraj na promenadi, se je moral tudi čuditi množici naše nadebudne mladine, ki se že nekaj časa tako vneto pripravlja na razne pripravne, popravne, pona vi jalne in vrag vedi kakšne izprte. Doslej je bila namreč Ljubljana pusta in prazna kot zemlja peti dan stvarjenja, ker smo pogrešali našo nado in ponos. Letos je mladina med počitnicami resno mislila na bodočnost ter si jih je zaradi nje celo prikrajšala, in tako je bila že včeraj Ljubljana zopet živahna ter mladostna in je bil zato včerajšnji dan še tem bolj znamenit. Izprehajalci so silili po stari navadi zopet na cesto v šelenburgovi ulici, na trotoarjih je pa bila baš tolikšna gneča, da smo se prav po velemestno zaletavali drug v drugega ter si preizkušali rebra s komolci. Vendar nam še ni bilo dovolj tesno ter smo se ustavljali na najprometnejših krajih, zlasti na vogalu Aleksandrove ceste m Selenburgove ulice, kjer smo postajali, kot da smo naprodaj. Seveda »kupčije« ni bilo; naj so se še podjetne dame tako sukale v najhujši gneči. Kar se prelepega spola tiče, je treba priznati, da hoče na vsak način vzbujati pozornost, zato ga pač ne smemo prezreti. Predvsem je zanikati, da ženske niso duhovite. Prosimo vas, kaj je pa Se danes duhovi tejšeg a kot ženska moda, kljub vsem krizam? Moda je duhovitost zadnjega časa in ženske so rij ene predstavnice. In tako se je tudi včeraj reprezentirala ženska duhovitost na nasi promenadi. Sicer bi človek hotel počastiti prenežni spol Se vse drugače, lepše, toda tudi najsmelejši superlativi bi bili prerevni ter preskromni, ie zaTadi tega, ker se ne razumemo niti toliko na modo kot tisti gospod, ki je včeraj opozoril na tramvaju neko damo, da je vožnja prepovedana — uniformiranim po-^robcem. Lahko se zmotiš, saj ni nič tako nemogočega, da bi ne bilo mogoče — kar se mode tiče. Posebno klobuki. Včeraj je salutiral neki gasilec v Zvezdi dami, ki je bila pokrita s čudovito cako, kakršno je nosil včasih gasilski patron — Florijan. Da, lahko se je zmotiti. Tudi Zvezda je včeraj dopoldne oživela. Kakor v starih dobrih časih smo se naslajala s sladkimi zvoki kavarniške godbe — sploh je postala Ljubljana kar naenkrat sentimentalna ter skromna odkar so minili pasji dnevi. Počitniška sezona je pri kraju, ljudje si zopet upajo na svetlo ter se zadovoljijo tudi s kavarniško godbo, čeprav jo uživajo skrivaj za kostanji. Samo kadar J« brenčal mimo tramvaj ter sta se ropot in godba prelila v čudovito simfonijo, smo vselej globoko vzdirtmli. Gasi se spreminjajo . . . Tako krasen dan se je začel včeraj opoldne — pa se je tudi že opoldne končal. Komaj smo vstali ter ugotovili, da ni bilo vredno vstati, so nas začeli obletavati nadležni komarji. Komarjeva nedelja . . . Vse popoldne je tako prijetno deževalo, da je zadremalo v mestu počasi vse, kar leze in gre. Se celo tramvaj je bil prazen, nikomur ni dišala ne ta ne ona zabava. V kavarnah je pa bilo precej ljudi, toda tudi tem se je dremalo, strahovito so zdehaiLi in niti voda jim ni teknila, čeprav so jo vedno čislali ob podobnih datumih. Seveda ni nihče silil včeraj v kopališča, čemu tudi. ko se lahko okopi ješ kjerkoli in konec je kopalne sezone; zdaj bo treba zopet skrbeti za debelo kožo in saj je tudi kopanje le moda. Tako smo napravili tih obračun s pasjimi dnevi. Anton Pustoslemšek Zopet je posegla v vrste starih, zdravili naših korenin smrt in iztrgala enega naj-markan tn ejSih predstavnikov onega poko-lenja, ki je oralo ledino našega narodnega in kulturnega življenja. V Jjucah v gornji Savinjski dolini Je včeraj za vedno zatis-nil svoje blage oči častni občan g. Anton Pustoslemšek, oče ravnatelja r>Ju- tra« in znanega javnega delavca g. Rasta Pust osi emška. Mož je dosegel visoko starost 90 let. Pokojni je bil sin kmečkih starSev, ki so mu bili namenili učiteljski poklic. Učiteljišče je dovršil v Mariboru in že kot dijak je bil zelo marljiv delavec na narodnem in na kulturnem polju. Kot učitelj Je služboval v Jarenini, na Gomilskem in nazadnje v Luč ah. Bil je med redkimi Se živečimi učitelji stare Sole. Neprecenljive so njegove zasluge za domačo občino. Občinske posle je vodil spretno in v splošno zadovoljstvo celih 40 let, pošto pa 30 let. Bil je med ustanovitelji zveze občinskih tajnikov gornjegrajskega okraja, ustanovljene pred dobrimi 50 leti, in v srditem boju z nemškimi oblastvi na Štajerskem je izvo-jeval slovensko uradovanje v vsem okraju. Tudi na narodnem polju si Je pridobil pokojni neveni ji vih zaslug. Občina Luče Je njegove zasluge priznala s tem, da mu je predlanskim v Juniju poklonila diplomo častnega občanstva. Z Antonom Piistoslemskom odhaja v večnost eden najstarejših mož gornje Savinjske doline. Poleg sina Rasta zapušča Se sina Franja, ki Je višji železniški uradnik, in hčerko Marijo. Njegove zemske ostanke polože k večnemu počitku Jutri na pokopališču v Lučah, kamor spremijo pokojnega premnogi njegovi prijatelji in znanci. Bodi mu lahka zemlja za katero Je tako vneto delal, žalujočim naSe iskreno sožalje! Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 — Brezplačno propagandno točenje ape-ritfvov v torek 25. t. m. od 5. do 7. ure popoldan v Elitnem avtomatičnem buffetu »WO«, družba z o. z., Šdeaburgova uflea. — Naš mlzer Vas bo s svojo spretnostjo in profinjenim okusom zadivit Iz policijske kronike Posebnih dogodkov ni. Policija zasleduje zasebno uradnico Olgo K. iz Ljubljane, ki je neki svoji znamki ukradla ženski pisač in klobuk v skupni vrednosti 7200 Din. — Iz Maribora je prejela policija dopis, da je brez sledu izginila 5Šletna služkinja Eliza Roškar. Odšla je 21. t. m. z doma in se še ni vrnila. Oblasti domnevajo, da je najbrž izvršila samomor. Iz veže hiše štev. 8 v GledalSki ulici je bilo te dm odpeljano damsko kolo, last Kristine Muset. Kolo je znamke »Viktorija«, skoraj novo in vredno 2500 Din. — Na jezu na Bokav-cih je bilo pri kopanju ukradeno kolo Ivami Tom eru iz Rožne dol me. Kolo je znamke »Zajec« tn vredno 1600 Din. Nedelja v znamenju sporta Kljub slabemu vremenu so se vršile vse napovedane prireditve Ljubljana, 24. avgusta. Včerajšnja nedelja je bila v Ljubljani, pa tudi v mnogih drugih krajih Slovenije v znamenju športnih prireditev. Čeprav je bilo vreme neugodno in je povsod nagajal dež, so se vršile vse napovedane prireditve, v Ljubljani so se vršile nogometne tekme in lahkoatletske prireditve, v Kamniku in Rimskih Toplicah propagandne plavalne tekme, na Ljubelju mednarodne motocikli-stične dirke, važno in zanimivo je bilo pa tudi srečanje teniških sekcij mariborskega Rapida, prvaka Slovenije in Ilirije v Ljubljani. Včerajšnji dan je pokazal, da pri nas sport krepko napreduje, tako v kvantiteti kakor v kvaliteti. Nekateri rezultati so bili že objavljeni v današnjem >Jutru<, priobču-jemo pa še rezultate drugih prireditev. Plavalne tekme v Rimskih Toplicah V Rimskih Toplicah je lastnik termalnega kopališča dr. Uhlich po načrtih i ni. Stanka Bloudka zgradil ob Savinji moderno 33.333 metra dolgo športno kopališče, ki odgovarja športnim in tekmovalnim zahtevam. Kopališče napaja topli vrelec in znaša toplota vode 28 stopinj C. Da vzbudi v Širši javnosti zanimanje za plavalni sport, je povabil g. dr. Uhlich za včeraj plavalno sekcijo Ilirije v Rimske Toplice, kjer so ae vršile plavalne tekme. Organizacija prireditve je bila prav dobra, kljoib slabemu vremenu m dežju je mnogo občinstva prisostvovalo plavalnim tekmam, posebno pozornost so pa vzbujal* skoki. Nekateri rezultati so bili prav dobri, nekaterim ljubljanskim plava-čem pa m* prijala pretopla voda. Rezultati so bili: S3 metrov dame prosto: 1. Bradač 22, 9. Fettich Majda, 3. Grošelj (vse Ilirija). V druga skupini so plavale Celjanke, od katerih je prva prispela Stuhlafiova v času 30 sekund, 2. Pertinač Vanda, 3. Pertinač Lina Štafeta Škrat 33 metrov (skupaj 100 m) t Ihrija je postavila tri statete. Eno so tvorili izraziti sprinterji, drugo plavači na dolg« proge, tretjo skakači. Zmagali so sprinterji v postavi Svetek, Lavrenčič, Fritsch. 100 metrov prsno dame: 1. Sever Mara 1:46, 2. Sever Zlata, 3. VVohlfart. Zelo steb čas. Tudi Celjanke so plavale na 100 m prsno. Stuhlikova v 1.56. 100 m hrbtno: Zirovndk v 1:22, 2. Lavrenčič. 100 prosto dame: 1. Bradač v 1:26.4, Z. Fettich Majda, 3. Grošelj. 100 prosto gospodje: 1. Fritsch v 1.11, Ziherl, 3. Svetek. Razmeroma šibak rezultat __ KUUC Naval turistov na Triglav Zanimanje za naše planine je vedno večje m turistika se pri nas zelo lepo razvija. Posebno ugodno je za turistiko letošnje leto, irvzemši zadnje dni, ko je dež planincem preveč nagajal. Najbolj seveda mika domače m tuje planince Triglavsko pogorje, kamor romajo posebno ob sobotah cele trume turistov. Tako velikega po-seta, kakor letos, triglavske koče menda že davno niso imele. Največ turistov se ustavi seveda na Kredarici, ki je nekakšno središče turistike v Triglavskem pogorju. Kredarica je imela letos že okrog 3300 pose tnrkov, v primeri z lanskim letom že 500 več. Sezona pa še ni končana in če bo vreme v septembru lepo, bo poset koče še znatno večji. Nekoliko manj je bilo seveda planincev v Aleksandrovem domu, ki je bolj od rok in pride v poštev samo za tiste, ki se spuste z vrha Triglava na južno stran, odnosno ki nadaljujejo turo proti Sedmerim jezerom. Najmanjši poset je imela Staničeva koča, v kateri se je ustavilo doslej nekaj nad 800 turistov. Ta koča stoji preveč od rok, v njej se ustavljajo samo tisti, ki pridejo na Triglav čez Kot ali pa ki se po tej poti vračajo. Za zimski sport je pa nasprotno Staničeva koča zelo prikladna. Glede poseta planinskih koč je pa treba še vpoštevati, da se mnogi turisti v knjigo ne vpišejo tako, da točna statistika ni mogoča. Zadnje dni je Triglav skoraj neprestano pokrit s svežo snežno odejo. V noči od sobote na nedeljo je močno snežilo in turisti, ki so jo mahali v nedeljo zjutraj iz Vrat na Kredarico, so morali napraviti precej dolgo pot po svežem snegu m plundn, kakršno imamo v Ljubljani v začetku in ob koncu zime, ko se sneg močno taja. Včeraj je bil očak Triglav ves dan v gosti megli. Kijtrb temu je bila pa Staničeva koča nabito polna. Samo po Tominškovi poti je plezalo na Triglav v dopoldanskih urah istočasno nad 20 turistov. Včeraj dopoldne je priplezal na vrh Triglava tuda znani polkovnik g. Ljuba Novakovič, ki je imel na planince lep patriotični nagovor, v katerem je poveličeval veličastvo naših planin na meji. S postrežbo v kočah so planinci za- 100 prosto sta plavala z Jesihom (Ilirija) tudi Celjana Pečevnik in Vodenik. Prvi je bil Jesih v času 1:15. Potem sta plavali dve mešani ino^kl štafeti in nato dve mešani damski štafeti, skoke so pa izvajali Ziherl, CerČek in drugi. Prireditev je propagandnem oziru uspela. G. Uhlich je vso plavalno ekipo dobro pogostil in ji izrazil svoje priznanje. Teniški dvoboj Ilirija — Rapid. Teniški prvak Slovenije, mariborski Rapid, se je včeraj odzval vabilu Ilirije in gostoval s svojo najmočnejšo ekipo na njenih igriščih pod Cekinovim gradom. Za Rapida so nastopili Hitzl — prvak Slovenije, Holzln-ger, Wissiagg, Hofer, Kerbautz, gdč. Lir-zer in Holzinger ter ga. Talmanova, dočim so barve Ilirije zastopali gg. Truden, Kmet, Novak, Gorup, Zaje in Stojan ter dame: Premelč-Dacarjeva, gdč. Svobodova in Flor-jančičeva. Ilirija je nepričakovano dobro odrezala Posrečilo se ji je kljub temu, da sta manjkali sestri Saplja, poraziti močno Ra-pidovo ekipo v skupnem razultatu 7:4. Trt partije se niso odigrale zaradi dežja. Najlepša je bila partija Hitzl—Truden, v katen je mladi in ambicijozni Hitzl v treh setih s težavo odpravil odličnega Trudna. Ogorčena je bila tudi borba med Premelč-Dacarjevo ter Lirzerjevo, katero je Premelčeva odločila v svojo korisl Od Ihrijanov so zmagali Novak, Gorup, Zaje mL in Stojan ter Premelčeva in Svobodova. Ilirija je gostom tz-roČila klubsko zastavico. V splošnem je imela nirija včeraj »rečen dan. Poslala je na pet front svoje ljudi, plavače v Kamnik in Rimske Toplice, teniška sekcija je igrala doma, lahkoatleti so se se bonih' s primorskimi in zmagali z razliko 36 točk, važno je pa bilo tudi prvenstveno nogometno srečanje v liginem tekmovanju, kjer je Ilirija tudi odpravila Primorje «2:1. Njena rezerva je premagala vojaško reprezentanco s 75. Zvečer je Ilirija lahkoatlete in nogometaše pogostila v hotelu Tivoli, kjer je priredila družabni večer. Predsednik dr. Dular je imel kratek nagovor, bodreč članstvo k na daljnemu delu in uspeh«, obenem je pa izročil Doberletu za 200 tekmo diplomo ter lično darilo, enako je bil pa nagrajen tudi Dekleva za 100. tekmo. Med športnimi prireditvami včerajšnjega dne je omeniti še dirko na Ljubelj, kjer je bil junak dneva Zagrebčan Uroič, ki Je zmagal v treh kategorijah, najboljši čas dneva je pa dosegel Celovčan Honel Fredy na Sunbeamu. Moto kolesarska Ilirija je prireditev vzorno organizirala in zasluži vso pohvalo. dovoljni, saj j« hrana zelo dobra in cene tudi niso pretirane. Zanrmivo je, da je bflo letos na Triglavu zelo mnogo Angležev, pa tudi far drugih držav je v Triglavskem pogorju vedno več turistov, kar priča da sega sloves naših planin tudi vedno bolj v zunanji svet. KOLEDAR. Danes, ponedeljek, 21 avg-nsta, katoličani: Jernej; imavoeJaarai H. avgusta, Bo-ftvnt DANAŠNJE PRSREDTTVE. JTJno Matica: Gospodična tahrica. Rjkfto Ideal: Ijooezen Renate Langen. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mir. Sušnik, Marijin trs. ki mr. Kura It, Gosposvetska cesta Ml Kraljev teden v Ljubljani Dne 6. septembra 1931 ob pol 11. uri dopoldne bo v Ljubljani svečano odkritje spomenika Kralju Petru L Osvoboditelja. Povodom te »Javnosti se vrše v Ljubljani sledeče prireditve: 5. septembra zvečer ob 8. uri: FanfaTe na ljubljanskem Gradu. Izvaja nar. žel. glasb, društvo »Sloga«. Zvečer ob pol 9. Bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo m pred magistratom. Sodelujejo godbe »Zarja« m sokolska godba ter »Hubadova pevska župa«. Zvečer ob pol 10. (po sprevodu) zopet fanfare na ljubljanskem Gradu. 6. septembra ob pod 5. uri popoldan: Predstava »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli; ob 8. uri zvečer: Monstre koncert godbe »Sloge« m »Eha ve« na Kongresnem trgu (100 godcev na pihala). Po koncertu vrtni koncerti ljubljanskih zborov v restavracijah in hotelih. 7. septembra ob 11. uri dopoldne,- Cerkveni koncert v stalnici: izvajata mg. St. Premrl (orgle) m g. Mirko Rupelj (viođina), ob 7. uri zvečer: Predstava Hoffmanns-thalovega misterija »Slehernik* na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. 8. septembra dopoldne ob 11. uri: Pro-menadna koncerta »Sloge« in »Zarje« v Zvezdi in v Tivoliju, ob 10. uri dopoldne: Otvoritev restavriranega magistratnega poslopja, ob pol 3. popoldne: Veliki koncert združenih pevskih zborov »Pevske zveze« pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu (2500 pevcev in pevk), ob pol 5. uri popoldne: »Opera »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli. Od 29. avgusta do 8. septembra se bo predvajal v veliki dvorani hotela Union prvi jugoslovanski atpinski film »V kraljestvu Zlatoroga«, delo T. K. Skale. K odkritju spomenika bo razposlal Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru L posebna vabHa. Za gledališke prireditve in koncert »Pevske zveze« se bodo razprodajale vstopnice v predprodaji in tik pred predstavami. . 100 SLOVENSKI NAROD«, dne 24. avgusta lftSl Stran 3 Dnevne vesti — I sprememb© t naši rajski. Imenovani so: za vršilca dolžnosti komandanta L bataljona 55. pešpolka dosedanji komandir mitraljeske Čete L bat. 13. pešpolka kapetan I. klase Andrej G rum, za vršilca dolžnosti pomočnika upravnika dravske stalne vojne bolnice dosedanji komandant I. bat. 46. peŠpolka major Nastas Mitrovič in za vršilca dolžnosti komandanta 201. pe&polka zrakoplovne skupine 7. zrakoplovnoga polka dosedanji vršilec dolžnosti komandanta aerodroma 4. zrakoplovnoga polka kapetan I. klase Pavel Cenčič. — Iz državne sluibe. V višjo skupino je pomaknjen pomožni referent v prosvetnem ministrstvu Pavel Flere. — Razpisane sluibe. Oddelek za rudarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike razpisuje natečaj za dva profesorja in enega rudarskega inženjerja na državni rudarski šoli v Knjaževcu. Prošnje je treba vložiti do 2. septembra. Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje vardarske banovine razpisuje mesto zdravstvenega referenta za prespanski srez. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. Banska uprava drinske banovine razpisuje natečaj za zdravnika-pripravnika udružene zdravstvene občine Bobota v vu-kovarskem srezu. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. Kmetijski oddelek banske uprave vrbaske banovine potrebuje tri kmetijske referente. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra. OUZD v Nisu potrebuje pogodbenega zdravnika splošne medicine s sedežem v Vranju. Prošnje je treba vložiti do 20. septembra. Zadruga za regu-pulacijo potokov KaraŠice in Vučice v Donjem Miholjcu v savski banovini potrebuje inžerjerja. Prošnje je treba vložiti do 25, septembra. — Zahvala Zveze bojevnikov. Osrednji odbor ZB objavlja: Naš mogočni deveti tabor na Brezjah ie dokazal, da se misel in smernice zveze boievnikov vedno boli Sirijo med tovariši bolevnrki. obenem oa uveljavljajo rudi sološno med narodom. Tovariši bojevniki, za vašo nepričakovano veliko udeležbo iz vseh delov dravske banovi-ne vam izrekamo Drtsrčno bratsko zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo ze. banu n pomočniku bana, komandantu dravske divizijske oblasti. Savezu Sokola K. J., sreske-mu načelniku v Radovljici, oblastnemu odboru Narodne odbrane v Mariboru. Udruženju dobrovoljcev. Dredsedntku oblastnega odbora UV1 v Ljubljani, vsem ljubljanskim dnevnikom za Driobčevanje reklamnih notic, zastopniku ameriških Slovencev e. Grdimi, ki ie. videč plodno zvezino delovanje, nodaril 1000 Din. Vsi ti so osebno, ali no svoiih odposlancih nočastili naš tabor. Vsem skupaj na: Na svidenje na našem desetem taboru klerkoli bo! — Zagreb se pripravlja ia ustoličenje evangeljskega Škofa Zagreb postane sedež novoustanovljene evan^eljske škofije m prvi evangeljski škof dr. Filip Popp bo 22. <«eptembra svečano ustoličen. Ustoličenja se udeleže dostojanstveniki k vseh evropskih držav. Priglasili so se že predstavniki evangelike cerkve iz Švedske, Norveške, Danske, Nizozemske, Anglije, Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške itd. Istočasno se bo vršil v Zagrebu evangeljski kongres. — Stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma bo tudi ob jesenskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi poseto-iki veselejma, kateri žele prenočišča, naj se obrnejo pri prihodu v Ljubljano na ta odsek. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da ae pre-gieai za mrtvega posestnik ▼ Kuršincih Anton San ti, ki je odšel pred 45 teti v tujino m se je leta 1917 za nekaj dni vrnil, potem je pa brez sledu izgindL — Prepoved nahajanja v kreme. Okrožna sodišče v Novem mestu je prepovedalo delavcu v Bučni vasi Jožetu Željkotu zah a Janje v krčme za eno leto. Okrajno sodišče v Šoštanju je pa prepovedalo delavcu v Topol-šcici Josipu Skruba zahajanje v krčme tudi za eno leto. — Dunajski jesenski velesejem. Za letošnji jesenski velesejem na Dunaju, ki bo od 6. do 13. septembra vlada veliko zanimanje. Razen običajnih razstav bodo letos še posebne razstave, kakor ona najnovejših potrebščin za kuho 8 plinom, najmodernejše električne naprave v gospodinjstvu, podobna razstava foto in reklama, velika razstava aparatov za zvočni film in pojačeval-cev v okviru radia. Poleg avstrijske industrije, ki bo zastopana s svojim najboljšimi izdelki, razstavi še 18 držav. Posetnikd dunajskega velesejma imajo znaten popust na železnicah v Avstriji in tudi v sosednih državah. — Posetnikom jesenskega ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30.—. Taka legitimacija daje pravico do znižane vozni-ne za polovično ceno. Legitimacije se dob-3 v vsph večjih krajih cele države, lahko pa se na roče z dopisnico direktno pri velesejni-skem uradu. Navodil tiskanih v legitimaciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zasigurana. .— KonkurzJ m prisilne poravnave. Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do incl. 20. t m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nUpomiki<. — Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali za Aleksander Hudo vernik a sklad: Inž. K'. Arh 400 Din, Viktor Rohrman (po šentp. podružnici) 300 Din, ravnatelj Mirko Gruden 150 Din, dr. Rado KuŠej 100 Din. Lepa hvate! 4171n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme še nestanovitno. Čas bi pa že bil, da dobimo malo lepše vreme, saj je dežja za konec poletja že več kot preveč. Včeraj je bilo jasno samo v Skoplju. drugod pa oblačno, v dravski in savski banovini deževno. Tudi v Beogradu je nekoliko deževalo. Največ dežja smo imeli v dravski banovini, saj so znašale v Ljubljani padavine do davi 29.3 mm. Najvišja temperatura je znašata včeraj v Skoplju 84, v Splitu 31, v Sarajevu 29.2, v Beogradu 24.6, v Zagrebu 20.1, v Ljubljani 19, v Mariboru 18.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.4, temperatura je znašala 14 stopinj. — Teika avtomobilska nesreča. V petek se je pripetila blizu Splita težka avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil sanitetni inspektor dr. Vlaho Arneri desno roko. _ Samomor bivšega velikega lupana, V Vršcu se je ustrelil bivši veliki župan mesta Temišvara dr. Boleansu. Vzrok samomora ni znan. v najsljajnejšL film skl ppitađjL Ucmiuut Thuuig JeUx Bre&scur/ Krasen dopolnilni spored: »Najnovejši Paramountov tednik« Predprodaja vstopnic od 11. do 12. „Elitni kino Matica44 Telefon 2124 — Grozna usoda 14-letne deklice. Pri Sremskih Karlovcih so odkrili v soboto strašen zločin. 14-letno Anico Fischer, hčerko kmetovalca Stevana Fischerja iz Sremskiti Karlovcev, so našli v vinogradu zaklano. Zdravnik je ugotovil, da je morilec svojo žrtev pred zločinom oskrunil. — Brat nehote ustrelil brata. V vasi Gornji Kuntovsčak blizu Čakovca se je igral Peter Smrecnjak z revolverjem. Pri njem je stal njegov brat, revolver se je nenadoma sprožil in krogla je zadela brata v prsa, tako da je kmalu umrl. — Pretresljiva ljubavna tragedija. V Zagrebu se je odigrala v soboto pretresljiva ljubavna tragedija. Mehanik Ivan Bulic, že od malih nog vnet za razne pustolovščine, je ustrelil Štefico Brčič, potem si je pa pognal kroglo v glavo in obležal mrtev. Štefica je stanovala zadnje čase v stanovanju svoje matere, ki je na počitnicah pri svoji omo-ženi hčerki v Sloveniji. Bulic je zapubtil pismo, v katerem pravi, da zapušča v primeru samomora svojo delavnico z vsem inventarjem sinčku ljubice, štefica Brčdč je bila namreč poročena s kavarnarjem Kinči-čem v Sarajevu, pa se je ločila. — Obledele obleke barva v različn h barvah in plisira tovarna JOS. REICH Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje Doživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kr.t važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Iz LJubljane —lj Smrt matere urednika g. Podriaja, Našega tovariša urednika g. Ivana Podr-žaja je zadel hud udarec. V soboto mu je umrla mati gospa Ana Poderžajeva. Njene zemske ostanke polože k večnemu počitku danes popoldne. Pogreb bo ob 14. izpred biše žalosti Resljeva cesta 11. — V mrtvaškem listu, ki je bil objavljen v »Slovenskem Narodu« v soboto, je pomotoma izpadlo ime brata pokojne, Janeza. —lj Angleški dijaki v Ljubljani. V soboto je prispelo preko Trsta iz Londona v Ljubljano 2*2 angleških srednješolcev pod vodstvom svojih profesorjev M. Rabsona tn A. Meuxa. Mladi Angleži so na ekskurziji, ki jo je organiziralo preko >Putnika« jugo-slovenska agencija v Londonu. Potovali so preko Pariza in Milana v Trst. V Ljubljani so se nastanili v hotelu g. Slavka Dolničar-ja v Tivoliju, kjer so prenočili v soboto in včeraj, davi ob 9. so se pa odpeljali v Zagreb, odkoder odpotujejo v Sarajevo, Beograd in Dubrovnik. Angleži, zlasti njihovi voditelji, so se zelo laskavo izrazili o Ljubljani, ugajal jim je zlasti Tivoli. —lj Češki izletniki na poti skozi Ljubljano. Z velikim avtobusom »Pragac je prispelo snon iz Kotora 22 češkoslovaških izletnikov, ki so bili na izletniški turneji Praga-Kotor. Čehi so prenočili v hotelu Mi kl i 5, davi so se pa vozili po mestu in si ogledali razne zanimivosti. Iz Ljubljane odpotujejo na Bled in v Bohinj. —lj Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-mannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 24. avgusta do vključno 14. septembra vsled prireditve velesejma zaprt. —lj Trebljenje obcestnih jarkov. Mestno naČelstvo v Ljubljana bo oddalo na javni zmanjševalni dražbi, v nedeljo dne 90. avgusta 1931 v trebljenje sledeče obcestne Jarke na Ljubljanskem barju. 1. Jarek ob Ižanski cesti, od posest™ka Vidmarja do Volarja, v približni dolžini 100 m. 2. Jarek ob Ižanski cesti od Cumovea do Tšce v približni dolžini 9660 m. 3. Jarek ob poti na Rakovo Jelšo, med Curnovcem in Lahovim grabnom v pribl. dolžini 450 m. 4. Jarek ob Lah o vem št radonu, med Peruzzijevo potjo in Potjo na Požaru v približni dolžini 860 m. 5. Jarek ob Zeleni poti od Ceste v mestni log do Malega grabna v približni dolžini 690 m. 6. Jarek na vzhodni strani Ižanske pot) med Preprošco in potjo ob Šob* v približni dolžini 100 m. 7. Jarek v Cemivkah na obeh straneh Ceste na Rakovo jelšo v približni dolžini 800. m. 8. Jarek na obeh straneh Ceste v Hauptmanco v približni dolžini 900 metrov. Tozadevna zmanjševalna draž- ba se bo obdržala določenega dne ob 14. uri v gostilni >Pri koscu« na Poti v Rakovo jelšo. Interesenti se vabijo, da se dražbe udeleže. —lj Javna dela. Pri tromostovju je zbe-tonirano v celoti desno krilo; v soboto so ^betonirali ploščad med starim in desnim mostom. Desni most bo lahko že uporaben za osebni promet, čim dobi provizorično ograjo. Pri levem mostu delajo opaž za zgornjo konstrukcijo, nosilke in moetiče, pod Prešernom pa kopljejo temelje za obrežni zidovje. — Tudi gradnja trnovskega mostu dobro napreduje, v soboto so zbe toni rali že drugi, desni opornik ter so že začeli pripravljati opaž za mostni lok. Oetatih regu-lačnih del pri Ljubljanici in GradaŠčiei slabo vreme ni mnogo oviralo. V zgornjem delu Ljubljanice so obrežja že regulirana razen Gallusovega nabrežja, kjer je obrežno zidovje izredno močno zaradi bližnjih hiš, katerim bi sicer posedali temelji zaradi labilnega nabrežja. Pri Gradaščici bo obrežno zidovje kmalu zbetoni rano od za tvornice do mostu pred cerkvijo. —odo tlakovali. Zaenkrat tlakujejo samo tramvajsko progo, drugi del ceste pa pride na vrsto najbrž spomladi. —4i Člane odseka Gostilničarske zadni-ge ljubljanske za proslavo postavitve odkritja spomenika NJ. V. kralju Petru T. Osvoboditelju opozarjamo poleg že poslanih vabil še tem potom, da se jutrišnje seje pri načelniku Kavčiču ob 3. popoldne zanesljivo udeležite. 416n ZOBOZDRAVNIK Dr. Mirko Kambič zopet redao ordinira —lj Umrli so v Ljubljani od 16. do J3. avgusta: Bastolc Ivan, mizar, pomoč., 62 let, Japljeva 2; Foršek Marija, hči delaven i mesece, Vodovodna c jama; Sterk Antsestmka, MiŽičeva 2L "otroški ~z!d r~a v n i k DR« DRAGA« se je preselil v Beethovnovo ulico št. 4 (pri Kranjski hranilnici. Telefon 3336) Abd el Krim Zadnje dni se je razbirala vest, da je pobegnil glavni kotovodtfa arabske vstaje proti Špancem in Francozom Abd el Krim. Vojma je trajala od leta 1923 do 1&26, ko je bil s pomočjo Francozov Abd ena njegovih žen, ki ga je spremljala na bojišču, j2 bila že ubita. In Abd el Krim je napadel s svojimi 600 konjeniki nasprotnike, ki je imel 40.000 vojakov. Zapele so strojne puške in od Abd el Krimovih konjenikov je ostalo živih samo 8. Abd el Krim sam je bil ranjen v koleno. Bil je ujet in malo je manjkalo, da ga niso linčali. Iz Celja Srečke državne razredne loterije naj dvignejo lastniki do 30. avgusta v celjski podružniai »Jutra«. Žrebanje bo že 4. septembra in se na poznejše prijavljence sploh ne bo mogoče ozirati. —c Mestni kino v Celju predvaja danes, jutri, v sredo in četrtek zvočni film »Dvoje zaljubljenih«. Začetek ob pol 21. —c Prijet slepar. Celjska policija je predvčerajšnjim aretirala 261etnega brezposelnega brivskega pomočnika Albina M., ki se je izdajal v Celju za krojaškega pomočnika in je kot tak iskal pri raznih mojstrih podporo. Naposled je ogoljufa' mo*-stra F. M. za obleko, vredno 1950 Din, in io zastavil za 200 Din pri nekem mesarskem pomočniku. Zvečer pred odhodom zagrebškega vlaka ga je policija aretirala in ga izročila okro-žnemu sodišču. —c Ker se Je zoperstavljal policiji, je bil predvčerajšnjim aretiran 2Sletni čevljarski mojster Bflaž M. iz okolic« Sv. Jurija ob juž. žel. Zaradi le prehudih poskusov osvoboditve so ga spravili v zapor in ga včeraj izročili sodišču. Čitaite ilnstrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Stran 1 >SL0VEN8KI NARO D«, dne 24. avgusta 1931 8tev. 190 Emile Gaboriau* 16 velemesta Roman VH. Ko se je bil poslovil od Mascarota, svojega novega pokrovitelja, je odhajal Paul Violaine ves osupel po urnaza-'nih stopnicah posredovalčevega doma. Nenadna, nepričakovana sreča je bUa vsega zmedla. Cim je pa stopil na cesto, mu m* prišlo na misel hiteti v hotel »Pri Peruami«, da bi sporočil Rozi to veselo novico. Pomislil tudi ni na to, da ga Roza že težko pričakuje. Toda kam kreniti? »Prijateljev« ni imel, da bi jih dražH in žalostil s svojim uspehom. Ko je pa malo premislil, se je sporrmfl, da si je bil prve dni svojega bednega življenja izposodil v Parizu nekaj denarja. Oh! Zdo mak>, S dvajset frankov, od nekega mladeniča j svojih let. Imenoval se je Andre in gotovo ni bil bogatejši od njega. Od bankovca, ki mu ga je bdi dal stari sodni eiksekutor, je Mla ostala še dobra polovica, in čutil je bogatega, kot da ima pome žepe tisočakov. Ah' iri bila že zdaj ugodna priklka, da ta dolg poravna in pokaže, kako je bogat? Tisti mladenič je stanoval zek> daleč v rue de la Tour - d' Auvergne. Toda Paul se tega ni ustrašil. Miimo je pridrdrala baš prazna kočija. Skočil je v njo m povedal izrvoščku naslov. Ko }e prispel v omenjeno ulico, je skočil Paul iz kočije, plačal žzvoščlku in stopi] v bližnjo hišo. Debela, stara ženica i je snažila medeninaste kljuke vrai, vodećih na dvorišče. Bila je hišnica. — Kje stanuje gospod Andre? — jo je vprašal Paul. — Četrto nadstropje... vrata na desni strani, — se je glasil odgovor. Paul je odhiftel po stopnicah. Na vratih v četrtem nadstropju je bila pritrjena vizitka. Paul je stopil k vratom in črtal: Andre. Potrkal je torej. Takoj je nekdo zaMcal: Prosto! Mascarotov varovanec je odprfl vrata in stopil v atelje s širokim otoorn v stropu; atelje je bil dokaj velik in izredno snažen. Paula je to presenetilo, ker je poznal ateljeje od druge strani Sredi ateljeja je stal Andre s paleto v roki. Bil je mladenič visoke postave, izredno lepo rašcen, čednega, simpatičnega obraza, kratko pristriženih las z lepo, mehko kodrasto črno brado; Paul je bil v primeri z njim nedvomno manj izrazit, imel je čisto poseben obraz, ki si ga človek ne more izbrisati iz spomina, tudi če bi hotel. široko in ponosno čelo, lepo zaokrožena usta, njegov smehljaj in ža- reča črne oči — vse to je izdajalo že na prvi pogled njegov možati m odkriti značaj, njegovo inteligenco, dobro srce io železno voljo. Buo je pa Čudno — in Paul je to takoj opazil — da Andre, ki je baš nekaj slikal, ni imel na sebi delovne oblike, temveč je bfl oblečen izredno skrbno po najnovejši modi. Videč Paula je odložil paleto in čopiče ter mu stopil naproti. — Ah! Končno ste Is prišli! — je vzkHkndl s svojim simpatičnim glasom. — Kaj ste pa počeli, odkar se nisva videla? Prisrčni sprejem je spravil Masca-rota nekam v zadrego — Doživel sem bridko razočaranje. — Kaj pa Roza? — je vprašal Andre. — Je še vedno tako tepa? — Še vedno, — je odgovoril Paul. — Toda oprostite, — je pripomnil botro, — da se nisem tako dolgo oglasu. Prihajam zahvalit se vam in poravnat sv*;j dolg. Mladi slikar je zamahnil dobrodušne z .oko. — Eh, to je malenkost! Toda Če bi vas spravilo kakorkoh v zadrego ... Te besde so neprijetno zadele Paula. Še nikoli ni imel tako ugodne prilike pokazati svojo premoč. — Oh! Nikakor ns! Takrat sem bdi reven ko cerkvena miš, to moram priznati, zdaj pa zaslužim na leto dvanajst tisoč frankov. In zdelo se rrra Je primerno pripomniti: — Za moja leta je to lepa plača. — Ne samo lepa, temveč naravnost sijajna! Kakšno službo pa imate, če smem vprašati? Na to vprašanje Paul ni mogel odgovoriti, ker tudi sam ni vedel, kakšno delo ga čaka. — Delam, — je odgovoril v zadregi. In vedel se je tako čudno, da je bil Andre presenečen. — Meni s2 redko kdaj pripeti, da bi pasefl lenobo, — je prfrx>mnil. — Da, toda jaz moram delati več nego kdo drugi, ker ni nikogar, ki bi skrbel za mojo bodočnost, ki bi me ščitil. Nehvaležnež je že pozabljal na vrlega Mascarota, Toda to najpSmjeno govoričenje je slikarja menda zabavalo. — In vi mislite, da preskrbuje uprava najdenisnic sprejetim otrokom varuhe? Paul ga je debelo pogledal. — Kaj? — je vprašal presenečeno, — Vi ste bili. — Seveda! Ih tega nikomur ne tajim. Vsi moji tovariši vedo to in prav zares se čudim, da vam to še ni znano. Jaz sem čisto navaden varovanec vendon-ske najdenisnioe in ostal sem celo na glasu nehvaležneža... — Vi? Suhi, normalni in debeli ljudje Zanimiva statistika ameriških zavarovalnic — Umrljivost največja pri debelih ljudeh Ce bi hoteli odgovoriti na vprašanje, kdo delj živi, debeli, normalni ali suhi ljudje, bi se morali lotiti obširnega statističnega dela. V Ameriki, kjer statistiko sploh visoko cenijo, se je lotilo tega dela 43 zavarovalnic, ki so 24 let zasledovale usodo 615.687 zavarovancev in prišle do zanimivih zaključkov. Izmed 100.000 zavarovancev je zadela kap 112 suhih, 212 normalnih in 397 debelih, srčnim hibam je podleglo 128 suhih, 199 normalnih in 384 debelih. Bolezni jeter so pobrale 12 suhih, 33 normalnih in 66 debelih, bolezni ledvic 97 suhih, 179 normalnih in 374 debeKh, sladkorna bolezen 6 suhih, 28 normalnih in 136 debelih. V odstotkih izraženo znaša torej umrljivost pri suhih 100, pri normalnih 183, pri debelih pa 383. Tifus je pobral 40 suhih, 37 normalnih Ln 45 debelih, pljučnica 201 suhega, 158 normalnih m 151 debelih, rak pa 120 suhih, 144 normalnih in 156 debelih. Tu znaša število v procentih pri suhih 100, pri normanlih 94, pri debeKh pa 98. Vse bolezni, izvzemši tuberkulozo, so pobrale 1449 suhih, 1786 normalnih in 2 tisoč 576 debelih. V odstotkih odpade na Ženske hi španska revolucija Z izpremembo režima na Španskem je stopila ta država takoj med one, kjer je ženski pokret deležen vsestranske podpore in propagande. Še nedavno so odrekala na Španskem ženskam vse pravice, zdaj je pa republikanska vlada odprla ženskemu pokretu vrata na ste-žaj. V parlament, ki se je sestal, da pripravi novo ustavo, so takoj poklicali dve ženi, odvetnico Viktorijo Kentovo in Cl. Campoamorovo. Veliko število glasov, s katerimi sta bili izvoljeni obe članici parlamenta, je tem bolj presenetljivo, ker so ju volili samo moški, kajti španskim ženam volilna pravica takrat še ni bila priznana. Z novo ustavo, ki je bila te dni potrjena, so pa dobile tudi ženske volilno pravico. Viktorija Kentova je bila imenovana poleg tega za ravnateljico madridske jetnišnice, kar je zelo odgovorna služba. Kako častno je to imenovanje, priča dejstvo, da so bile doslej vpisane v madridsko odvetniško zbornico samo 4 odvetnice, V sodstvu je bilo ženskam zagotovljeno še večje sodelovanje s suhe 100, na normalne 123, na debele pa 177. Kot suhi so navedeni v statistiko tisti, ki tehtajo najmanj 12 kg pod nor-maol, kot debeli pa oni, čijih teža presega za 25 kg normalno težo. Da je umrljivost pri debelih največja, je splošno znano. Zanimivo je pa, da je umrljivost pri ljudeh normalne teže za dobrih 14 odstotkov večja, kakor pri suhih ljudeh. Zanimivo je tudi, da je sladkorna bolezen skoraj izključno bolezen debelih ljudi. Pri suhih ljudeh se skoraj sploh ne pojavlja. To se je potrdilo med vojno v Nemčiji, ko so ljudje gladovali. Do-čim je umrljivost pri večini bolezni na-rastla, je pri sladkorni bolezni skoraj za polovico padla. Glavni razlog, zakaj mnogi ljudje nalašč dobro in obilo jedo. da bi se zredili, je strah pred tuberkulozo. In ameriška statistika res priča, da je umrljivost tu mnogo večja pri suhih, nego pri debelih ljudeh. Ce pa odštejemo to vprašanje, velja pravilo, da bi moral biti vsak človek po svojem 30. letu, ko mu ne preti več tuberkuloza, čim bolj suh. tem, da je bHa izdana odredba, po kateri morajo biti ženske zastopane med porotniki v vseh primerih, ko gre za zločin, storjen v razburjenosti. Na špansko poslaništvo na Hoiandskem je bila poklicana članica Društva narodov in predsednica španske ženske zveze Isa-bella Palencijeva. Kdo dobi milijone? Med policijskimi stražniki, ki nadzorujejo v Parizu v okolici rue Rovale avtomobilski promet, je tudi Henri Miin-zer, ki je postal zadnje čase predmet pozornosti pariške javnosti. Murazer je živel do 19. leta pri svoji materi, ki se je pisala v drugem zakonu Montier de Boros. Njegova mati je bila zelo bogata, v Parizu je imela palačo, na francoski rivijeri pa več vil. Henri je Študiral v Lausaoni in ko je dovršil študije, se je vrnil v Pariz, kjer je živel življenje bodočega milijonarja. Nekega dne mu je pa gospa Monteir povedala, da ni njen san, temveč da je bila njegova mati delavka, ki je umrla v Buenos Airesu. — Po njeni smrti sem te vzela za svojega, mu je pravila. Zdaj pa hočem izpremeniti način svojega življenja, potovati hočem še več, kakor do- slej in ne vem, kaj bi počela s teboj. Najbolje je, če me zapustiš. Čeprav nimaš do mene nobenih zahtev, ti dam skromno rento, da ti ne bo treba stradati. Henri je pa denar odklonil, odpotoval je v Marseilles in se dal odpeljati v; tujsko legijo. Pet let je zvesto služil v tujski legiji, potem je pa izstopil iz nje in ker je znal več jezikov, je bil sprejet v francosko policijo. Nekaj let ni slišal o Monteirovi nič. Končno je pa dobil slučajno v roke južnoameriške novine ki zvedel, da je umrl Monteiro, kmalu za njim pa tudi njegova žena. Ker je vedel, da Monteirova nista imela direktnih potomcev, temveč samo oddaljene sorodnike, se je obrnil na slavnega pariškega odvetnika Terresa in se začel potegovati za milijonsko dedščino po zakoncih Monteir. Odvetnik zahteva sodno zaplembo vseh listin po umrlih zakoncih, češ, da so dokaz, da je Munzer nezakonski sin Monteirove m torej njen zakoniti dedič. Pariška javnost zdaj napeto pričakuje, komu bo sodišče prisodilo ogromno premoženje. Usodne posledice iate morgane Posadka švedskega parnika »Quest«, poslanega v severno polarno morje iskat ostanke Andreeve ekspedicije, je doživela nekaj, kar meče novo luč na tragičen konec ekspedicije slavnega raziskovalca Andrea in njegovih tovarišev. Švedska ekspedicija je prispela do pustega arktičnega otoka Vito, na katerem je bil Andree s svojimi tovariši najden. Ta otok obdaja skoraj vedno tako gosta megla, da se nikamor ne vidi. Nekega dne se je pa megla razpršila ni posadka pamika je zagledala faito morgano — dolg, krasen pas severovzhodne obale na obzorju. Nastala je seveda takoj misel, da je imel tudi Andree podobno vizijo na ledu. Takoj je sedel s svojimi tovariši v čohrBČ, ka ga je imela ekspedicija s seboj, in skušal doseči obalo, ki se mu je zdela tako blizu. Plima in ledene gore so pa prisilile brodolomce k povrartku in vngte vse izmučene na breg. Po tej naporni m brezuspešni vožnji polarni junaki niso imeli več moči boriti se proti smrti. Ta misel nam odgovarja tudi na vprašanje, zakaj so našli čez 33 Vet trupla udeležencev Andreeve ekspedicije na najpustejšem kraju otoka blizu obale, ne pa na otoku samem, kjer bi bali brodolomci bolj varni pred snežnimi meteži in mrazom. Ledena fata morga-na jih je zapeljala, da so žrtvovali zadnje svoje moči, m ona je neposredno zakrivila njihovo smrt. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! POZOR! POZOR! Pleskarska in ličarska dela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana, IGRIŠKA ULICA 8T. 10 Postrežba točna! Cene solidne! Vsa pleskarska in soboslikarska dela tavrSu je točno, solidno tn po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEB& dražba ■ o* a> pleskarstvo in soboslikarstve Ljubljana, Sv. Petra e. 33. Zvočni kino „IDEAL" Danes ob 4«, Vz ln 9« uri zvočni film »LJUBEZEN RENATE LANGEN" Borba matere med ljubeznijo do otroka m ljubavnika. Moderna zakonska drama! Monden ost in razkošje! V glavnih vlogah Mady Christians — Franz Lederer — Alfred Abel — Hermann Picha Zvočni film poln očarljivih in opojnih pesmi in Hagerjev. M11 tHk«, in pesmi: Rudolf Nehon — Friedrich HolLander. Naš dobri ln blagi oče, ded m tast, gospod Anton Pustoslemšek bivši učitelj in poštar je danes v 90. letu svojega, svoji ded in bližnjikom posvečenega življenja izdihnil svojo plemenito dušo. Zemske ostanke njegove izročimo materi zemlji na zripnenl pokopališču v Lučah v torek dopoldne. Ljubljana-Loče, 23, avgusta 1933« KASTO in FRANJO PUSTOSLEMŠEK, sinova; MARIJA PUSTOSLEMŠEK, hčerka; F ANKA PUSTOSLEMŠEK, snaha; RASTISLAV, BURA tn TATJANA nečak in nečakinj. GOSTILNIŠKO POSESTVO v bližini Rogaške Slatine, na križišču cest na Boč, fare in šole, tik železniške postaje, pošta v hiši, z dvonadstropno hišo, velikimi hlevi in lepo aron-drranim, 19 oralov velikim posestvom, z vsem fundus ki pohištvom za 6 oseb, zaradi družinskih razmer zelo ugodno proda Uprava kr. vrelcev, Ko-strivnica - Podplat 2371 Malinovec pristen, naraven, na malo ln veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL PRODAJA HOTELA V DUBROVNIKU na najlepšem mestu poleg glavnega morskega kopališča (zaradi družinskih razmer) iz proste roke, odlično renomirani hotel - penzion »Natalija« (14 sob, 27 posteij, 2100 kv. met. zemlje) s hipoteko od 450.000; gotovine je potrebno 360 do 650 tisoč. Pisati posestniku na gornji naslov. 2372 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 HRANO dobro domaČo nudim dvema gospodoma ali gospodičnama celodnevno za Din 400.— mesečno. Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 2323 JUGOGRAD izvršuje solidno in najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Post. — Inž. ar h. Bogomir Pust. — Streliška 33, tel 2025. 8SL ZASTOPNIKA za mlinske proizvode m žfto, dobro uvedenega, iščemo. Ponudbe pod: Paromlin 1931/2375 o a upr. »Slov. Naroda«. PISARNIŠKA MOČ) Začetnica, abeolven tinja meščanske sole in trgovskega tečaja, išče namescenje v kaki pisarni ali trgovini. Razume vsa pisarniška dela. Gre event. nekaj časa tudi brezplačno. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Vestna 2341«. LEVANTSKI VELESEJEM Fiera del Levante BARI (Italija) 6. do ti. septembra 19J1 Olajšave na Železnicah in parobrodi h. Zastopnik v Ljubljani: Cosulich ino v gostilni jaimošler" SE JE POCENILO črno opolo liter Din 10.— Belo namizno Rizling Cviček Silvanec liter Din IO.— liter Din 14.— liter Din 14.— liter Din 18.— MODROCE vrsne Ia afrik, močno blago a Din 340.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri _Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg st. 2 od 10. avgusta do S. septembra ±tt± Vaoreni sejem v 40 sejmskih palačah* v notranjosti mesta} Sejem stavbnih, hišnih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1« 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora« Pregledno in bogato urejena ponudba! . Zahtevajte pojasnila in podrobnosti, kakor tudi ugodnosti hi potne olajšave od W. ERKEN-A, ZAGREB, Starcevicev trg 671, telef. 75—91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od POKLICNEGA BIROA LAJPCIŠKEGA SEJMA, Beograd, Knez MIha jI ova ulica 33. Urejajo Jojfe ZnpanJHft, Vsi v Ljubljani