SAK je ta prosti konec tedna izkoristil za obisk Južne Tirolske, kjer bo odslej sodeloval z najboljšim južnotirolskim klubom SSV Täufers. Predsednik SAK dr. Roland Grilc je že predložil konkretni načrt za turnir klubov evropskih narodnih skupnosti. (Več na strani 15) Etnologinja dr. Marija Makarovič je na nalog Krščanske kulturne zveze raziskovala slovensko ljudsko nošo. Pri tem se ni omejila le na formalno in vsebinsko podobo noše, ampak je raziskovala tudi vse, kar je v zvezi z oblačilnim videzom. Več o tem lahko preberete na strani 9. naš tednik LETO XLIII. Številka 42 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 18. oktobra 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Naš tednik, Globaški časopis in hranilno društvo „Klub 26“ vabijo na MARTINOVANJE ki bo 9. in 10. novembra 1991 na GORIŠKEM (Goriška Brda) z zanimivim sporedom in ogledom znamenitosti Goriške Prijave možne do 31. oktobra 1991 na uredništvu Našega tednika Kdo nai zastopa narodne manjšine? V Železni Kapli bodo na kongresu Deželne vlade razpravljali o možnostih in oblikah samostojnega zastopstva narodnih manjšin. V Železni Kapli se bo naslednjo sredo, 23. 10., in četrtek, 24. 10., odvijal kongres na temo „Narodne skupnosti v Evropi“, katerega prireja dežela Koroška. Na kongresu bodo v središču razprave o različnih možnostih za samostojno zastopstvo narodnih manjšin. Kdo naj bi zastopal slovensko narodno skupnost v Deželnem zboru? Po kateri poti naj bi volili koroški Slovenci svoje zastopnike v Deželni zbor? To bodo vprašanja, na katera naj bi dal kongres v Železni Kapli odgovore. Na vsak način zanj vlada veliko zanimanje tudi s strani koroške politike. Deželni glavar dr. Christof Zer-natto je na razgovoru v Velikovcu dejal, da ima tudi večina pravico do pogajanj z demokratično izvoljenimi zastopniki slovenske narodne skupnosti. Sicer se deželni gla- var trenutno bolj ogreva za virilni mandat, toda odprt je za vse druge možne oblike. Koroški Slovenci, še posebej samostojno politično gibanje, so se za svoj predlog za spremembo volilnega reda (ki naj bi omogočil tudi manjšinski stranki vstop v Deželni zbor) že jasno opredelili. Več o kongresu in razgovoru v Velikovcu na strani 2/3. Nad 40.000 šilingov za Slovenijo V okviru 5. Primorskih dnevov na Koroškem je nabito polna cerkev sv. lija v Celovcu spremljala dobrodelni koncert „Gallusovo zvočno bogastvo“, kate-rega so izvajali združeni mladinski, dekliški in mešani zbori iz okolice Trsta; poslušalci so darovali nad 40.000 šilingov za od vojne oškodovane Slovence. Koncert Gallusovih motelov, prvi na Koroškem v tem obsegu, je popolnoma navdušil. Slika: E. Herzele Politika STRAN q petek, O 18. oktobra 1991 Politika PISMO IZ SLOVENIJE Vukovarski geto Vsa pričakovanja, da bi se vojna v hrvaški republiki končala, so padla v vodo. Kljub temu, da bi se v Sloveniji radi dokončno posvetili svojim notranjim vprašanjem in se zazrli v prihodnost, nam grmenje topov s slavonskih polj ne pusti pokoja. Največja tragika tega tedna je usoda konvoja štiridesetih tovornjakov s hrano in zdravili, ki so krenili v Vukovar, a do tja niso prišli. Krivec je teroristična jugoarmada in njen zagrebški poveljnik general Rašeta, ki mu je kaj malo mar, da v Vukovarju čaka na pomoč dva tisoč težkih ranjencev in da so tamkaj ljudje začeli umirati od lakote. Mesto Vukovar je porušeno do tal, v plamenih, ljudje živijo v kleteh ter zakloniščih. Kljub obkolitvi, podobni oni iz Varšavskega geta za časa Hitlerjeve okupacije Poljske, se hrvaški branilci ne vdajo in ne vdajo, dasiravno vojska tolče le še po ruševinah. Pomoči ni od nikoder. Tudi veliki Dante si kaj takega ni znal predstavljati v svoji Božanski komediji, ko je opisoval pokol. Armada pa se je morala umakniti iz Zadra; Dubrovniku so pustili pomorsko pot, po kateri prihaja humanitarna pomoč; črnogorski rezervisti v vrstah jugo-armade množično umirajo na tujih, hrvaških tleh, kar je pri titograjski opoziciji dvignilo val protestov in nezadovoljstva ter popolno nezaupanje v „mlado“ črnogorsko oblast. Razmere se naglo zaostrujejo tudi v Bosni, za katero je le samo vprašanje časa, kdaj bo zagorela v vojni. Sarajevska skupščina je z večino glasov sprejela Memorandum o neodvisnosti republike, proti čemer so ostro nastopili srbski poslanci, ki so bili preglasovani. Takoj po sprejetj u tega dokumenta so bosanski Srbi izjavili, da Sara-. jeva ne priznavajo več za svojo legitimno prestolnico in da v Bosni ne želijo živeti kot manjšina. Na tleh te republike so že ustanoviti štiri svoja avtonomna področja, podobno kot na Hrvaškem. Scenarij je na las podoben hrvaškemu in tudi jugo-armada je začela na območju Bosne koncentrirati oklepne in pehotne enote; pripravlja se na spopad s Hrvati in Muslimani. Vse kaže, daje imel dr. Stipe Mešič v našem intervjuju zelo prav, ko je zatrdil, daje končni cilj Velike Srbije pravzaprav Bosna in ne toliko Hrvaška. Slovenija bo priznana v dveh mesecih Prav čuden preobrat se je zgodil v torek v Rimu, ko je italijansko prestolnico obiskal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Povabil ga je Gianni de Michelis osebno. To je bil prvi meddržavniški obisk na ravni zunanjih ministrov. „Beneški trgovec" je pokazal presenetljivo politično pragmatičnost, ko je Ruplu prostodušno priznal, da je Slovenija seveda povsem samostojna in da jo bo Italija priznala v dveh mesecih, najpozneje pa do konca leta. Vrh tega je finančni minister Dušan Šešok v Rimu pospravil v malho že prvih štirideset milijard lir blagovnih kreditov, Italija pa bo v najkrajšem času primaknila še nadaljnjih 94 milijard lir za izgradnjo t. i. osimskih cest. Na rimskem letališču in na mejnih prehodih z Italijo brez težav žigosajo slovenski potni listi, pa tudi slovenski tolar se drži neverjetno dobro, medtem ko je dinar začel v primerjavi z njim vrtoglavo izgubljati svojo vrednost ne le v Sloveniji, ampak še bolj v tujini. Poleg razcepa na slovenski politični sceni, o čemer poročamo v posebnem sestavku, obvladuje javno življenje v naši deželi čedalje večja socialna problematika in revščina ter z njo povezana nezaposlenost. Povprečna plača v naši samostojni državi znaša neto nekaj čez 1300 šilingov mesečno in povsem razumljivo je, da se je začel jesenski čas z valom nezadržnih stavk. Tako traja že teden dni „štrajk“ zdravstvenih delavcev, katerim so se pridružili še lekarnarji. Zdravniki zahtevajo dostojne plače, odstop ministrice za zdravstvo Katje Boh in podpredsednika vlade Matija Malešiča. Zdravstveni sindikat noče popustiti, vlada tudi ne in veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko bo zaradi stavke zdravnikov umrl prvi pacient. Socialne razmere in razcep v najpomembnejši Demosovi stranki utegnejo tako resno ogroziti položaj sedanje vlade. Nemara se ji celo dnevi šteti . . . Bliža se konec oktobra; vsi v političnih opravljalnicah šušljajo, da se bo ta mesec zgodilo nekaj pomembnega. Nočemo biti preroki, a utegne se zgoditi samo eno, česar pa sedaj ne bomo zapisali. Vse ob svojem času . . . Tadej Bratok NARODNOSTI NISO VEČ TABU ZA/ROPO! VSAKEMU NARODU OSNOVNE PRAVICE! Narodnosti — tabu za Evropo? Pred tem vprašanjem po mnenju Karla Smolleja, Huberta Frasnellija in deželnega glavarja dr. Christopfa Zernatta Evropa ne sme več zapirati oči, marveč mora pomagati pri razvoju narodov, ki so za Evropo velika obogatitev. Zvest liniji avstrijskih socialdemokratov pa je mednarodni sekretar SPÖ dr. Schramek zastopal nasprotno mnenje, češ da pomeni novo „prebujanje“ narodov veliko nevarnost za Evropo. V okviru prireditev „Srečanje v oktobru“ so v Velikovcu razpravljali (z leve) Karel Smolle, dr. Karel Schramek, dr. Christof Zernatto in vodja razgovora Wolf In der Maur. Tako je dr. Schramek ob primeru Jugoslavije menil, da je „šlo Slovencem in Hrvatom pod vodstvom Srbov kar dobro". Narodnostno prebujanje pa je povzročilo velik kaos v državi. Enako meni dr. Schramek tudi o državah na Vzhodu. Zato naj bi bile narodnosti za Evropo tabu! Karel Smolle je označil to mnenje za popolnoma napačen začetek reševanja današnjih narodnostnih problemov. Smolle: „Desetletja so bili ti narodi zatirani; živeli pa so podtalno naprej. Danes pa so ti problemi „akutni in jih ne znamo rešiti, ker v Evropi ni primernih instrumentov". „Noben tabu ne rešuje in ni reševal narodnostnih problemov,“ je ugotovil Hubert Frasnelli. Zato je potrebno od vsega začetka vzpostaviti pogoje, ki omogočajo razvoj vsakega posameznega naroda. Kajti narodne skupnosti se šele potem umaknejo, ko se čutijo ogrožene. Zato je potrebno tudi manjšinam dati zadostno mero pravic; potem do tega ne pride nikoli. Enakopravnost je premalo Kar pa se tiče manjšinskih pravic, je Frasnelli ponovil svojo že znano zahtevo, da je za manjšino enakopravnost premalo. „Manjšine potrebujejo izdatno zaščito in dodatne pravice,“ prepričuje Frasnelli. „Evropa ni isto kot EG,“ je dejal koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto. Evropa je danes samo Evropa narodov. Zato je potrebno narodnostna vprašanja odkrito reševati in dati vsakemu narodu vse osnovne pravice. Vprašanje je le, kako priti do sodelovanja. Minimalne pravice narodov Kot minimalno osnovo za manjšinske pravice pa tudi splošne narodnostne pravice je Karel Smolle označil pravico do uporabe jezika (s tem šole, kultura itd.), lasten politični instru-mentarij (ki omogoča narodni skupnosti sodelovanje v splošnem političnem življenju dežele/ države), ter ekonomsko avtonomijo (ki omogoča določeno mero samostojnosti). Lastno demokratično politično zastopstvo narodne skupnosti je tudi želja koroških Slovencev. Tajnik Narodnega sveta mag. Marijan Pipp je to vprašanje označil kot osrednjo točko manjšinske zaščite. Koroški deželni glavar Zernatto se je vsebinsko priključil temu, in dejal, da ima tudi večina pravico do pogajanj z demokratično izvoljenimi zastopniki manjšine. Kako bi to lahko na Koroškem zgledalo, naj bi bila stvar razprave. Zernatto daje prednost viril-nemu mandatu, torej avtomatičnemu zastopstvu v Deželnem zboru. Mag. Pipp pa se je bolj zavzemal za spremembo volilnega zakona, ki bi omogočila narodni stranki dosego samostojnega mandata. Južnotirolski model za Evropo Na Južnem Tirolskem so skušali rešiti to vprašanje zgledno. Tisti zastopnik Ladincev, ki ima največ prednostnih glasov, je avtomatično v Deželnem zboru. Hubert Frasnelli je skušal model avtomije Južne Tirolske predstaviti kot model, uporaben za Evropo: „Južna Tirolska je danes regija treh enakopravnih narodov." V tem smislu naj bi tudi Evropa reševala svoja narodnostna vprašanja. Evropa bo morala prispevati k razvoju Vzhoda______________ Odpiranje Vzhoda in prebujanje tamkajšnjih narodov pa bosta prinesla tudi ogromne probleme razviti Evropi. Že danes stojijo pred mejami desettisoči gospodarskih beguncev, še več jih je pričakovati. Kako reševati te probleme, Evropa še danes očitno ne ve. Karel Smolle jedejal, da bo moral vsak Evropejec pri- spevati iz svojega žepa za razvoj teh držav. Temu se je priključil tudi Frasnelli, ki zastopa mnenje, da je to vprašanje rešljivo samo na tak način, da se vsem narodom nudijo taki politični in gospodarski pogoji, da bodo lahko ostali in živeli v svoji domovini. Zamenjava na krmilu dnevnika Slovenec Dnevnik SLOVENEC, ki izhaja v Ljubljani, ima od 9. oktobra naprej novega glavnega urednika. To je dr. Sandi Sitar, strokovnjak zgodovinskih ved in publicist ter časnikar z dolgoletnim novinarskim in uredniškim stažem ter izkušnjami. Za odgovornega urednika pa je bil imenovan Jože Mlakar, dotedanji urednik sobotne priloge, po poklicu profesor, ki ima bogate politične izkušnje. Prejšnjega urednika Andreja Rota, ki ni izpolnil pričakovanj ustanoviteljev, je nadomestila nova ekipa, kateri vsi želimo več uspeha in profesionalnih rezultatov. Krajši razgovor s Sandijem Sitarjem bomo objavili v eni od prihodnjih številk Našega tednika. T. B. Manjšinski kongres v Železni Kapli Korenite politične spremembe v deželah srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope so jasno pokazale, kako pomembno je urejanje manjšinskih problemov. Avstrija razpolaga z razvejenim instrumentarijem za zaščito narodnih skupnosti na svojem ozemlju. Značilno za ta instrumentarij je danost mednarodnih in notranje-državnih pravnih določil za varstvo manjšin. Ne glede na to pa je potrebno prilagoditi pravne in dejanske pogoje za ohranitev in razvoj narodnih skupnosti njihovim trenutnim potrebam. Ta cilj je mogoče doseči le v sodelovanju med pristojnimi državnimi organi in priznanim zastopstvom narodnih skupnosti. V središču razmišljanj in diskusij o prestrukturiranju manjšinskih organizacij koroških Slovencev je trenutno model avtonomnega zastopstva slovenske narodne skupnosti na javnopravni osnovi, ki ga je izdelal univ. prof. dr. Peter Pernthaler. Ta model bodo predstavili in temeljito diskutirali na 2. kongresu „Narodne skupnosti“, ki ga pripravlja' dežela Koroška za 23. in 24. oktober 1991. Poleg tega bo na kongresu tekla razprava tudi o vprašanjih sodelovanja narodnih skupnosti v zakonodaji in upravi ter o modelih vključevanja članov narodnih skupnosti v politične stranke večinskega naroda. Primerjavi z reševanjem konkretnih manjšinskih problemov v drugih demokratičnih deželah naj služijo prispevki predstavnikov nemške narodne skupnosti na Danskem in danske narodne skupnosti v Zvezni republiki Nemčiji. V tem smislu bo 2. kongres o narodnih skupnostih, ki ga prireja dežela Koroška, dobra priložnost za izčrpno razpravljanje o konkretnih ukrepih za izgraditev varstva manjšin na splošno in zlasti o ukrepih v prid slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Prireditelj: Dežela Koroška Vodstvo kongresa: Direktor Urada koroške deželne vlade dr. Ralf Unkart in dr. Pavel Apovnik Narodni svet in Slovenska skupnost ob suverenosti Slovenije___________ „Čimprej odpreti slovenska konzulata v Celovcu in Trstu" V okviru Primorskih dnevov na Koroškem je prišlo ta teden v Celovcu do tradicionalnega srečanja političnih delavcev obeh pokrajin. Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti iz Furlanije-Ju-lijske krajine so svoje razgovore posvetili zlasti položaju po poteku moratorija in dokončni osamosvojitvi Slovenije. Potrdili so svojo popolno podporo rojakom v Sloveniji in demokratično izvoljenemu slovenskemu vodstvu ter ponovno naslovili zahtevo na osrednje oblasti na Dunaju in v Rimu, naj takoj priznajo neodvisno Slovenijo in z njo kar najboljše dobrososedske odnose. Delegaciji sta se tudi zavzeli za čimprejšnje odprtje slovenskih konzulatov v Celovcu in Trstu. Ker prevzema Slovenija na podlagi načela o mednarodnopravnem nasledstvu dosedanje pristojnosti Jugo- slavije, so udeleženci srečanja izrazili pričakovanje, da bo Republika Slovenija dosledno in odločno zahtevala spoštovanje meddržavnih obveznosti do slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji ter da bosta Avstrija in Italija spoštovali mednarodne pristojnosti Slovenije. Pri srečanju, ki so se ga udeležili v imenu NSKS predsednik dr. Matevž Grilc, osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, za Slovensko skupnost pa deželni svetovalec Bojan Brezigar, deželni tajnik Ivo Jevnikar in zastopnik Kanalske doline Salvatore Venosi, so sodelovali tudi prireditelji Primorskih dnevov na Koroškem predsednik in tajnik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer in Nužej Tolmajer, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice dr. Damjan Paulin in predsednik Slovenske prosvete iz Trsta Marij Maver. Politika Konec zadnjega tedna so se predstavniki Enotne liste mudili na delovnem obisku pri predstavnikih SVP na Južnem Tirolskem. Spored sobote je bil posvečen ogledu čistilnih naprav in kanalizacije na Južnem Tirolskem. Skupno s klubskimi vodji in deželnim poslancem dr. Hubertom Frasnellijem so si člani EL ogledali čistilni napravi v Schnalstalu in Naturnsu. V Schnal-stalu so predstavniki delegacijo sprejeli zelo prisrčno. Vodja projekta inž. Zipperle je izrecno poučno obrazložil sistem čistilne naprave. Podžupan Nanti Olip ni izključil, da bi bil model le-te zelo primeren tudi za Sele, kjer imajo skoraj enako število občanov in zelo podobno lego kot Schnalstal. V nedeljo je prišlo do pogovorov z zastopniki izobraževalne sekcije SVP in mladinskih organizacij. Južni Tirolci so izrazili željo, da bi predvsem na ravni Katoliške mladine prišlo do stalnega izmenjavanja mladincev. Na politični ravni pa naj bi Mlada EL v letu 1992 začela konkretno sodelovati z mladinsko organizacijo SVP. V pogovoru je bila izražena tudi želja, Sodelovanje med EL in SVP se vedno bolj širi da naj bi prišlo do konkretnih projektov na ravni šol (trgovska akademija), kot je na primer izmenjava šolarjev in mednarodni šolski projekti. Tudi kulturna ustvarjalnost naj bi dobila v teh kontaktih svoje mesto. Zato naj bi prišlo do stalnega kultur-no-političnega tedna med Južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci. Ta teden naj bi vseboval kulturno in umetniško ustvarjalnost, imel pa naj bi tudi svojo politično težo. Južni Tirolci so že za lansko leto povabili koroške Slovence na prvi Teden koroških Slovencev na Južnem Tirolskem. Zaželeno je, da bi ta projekt dobil težo kot na primer Primorski dnevi na Koroškem. V načrtu je še sodelovanje med raznimi zbori in kmečkimi strukturami. Predstavniki EL in SVP so to delovno zasedanje ocenili kot izredno pomembno v nadaljnjem iskanju globljih kontaktov in kvalitetnem sodelovanju na vseh področjih. Obiska so se s strani EL udeležili Bernard Sadovnik, mag. Marjan Pipp, Nanti Olip in Hanzej Dragaschnig. Ogled čistilnih naprav bo predvsem koristil občinskim odbornikom. Delegacijo je spremljal tudi dr. Hubert Frasnelli. Odprto pismo koroškemu deželnemu glavarju Sehr geehrter Herr Landeshauptmann! Ich fühle mich betrogen und bestohlen, von ihnen und von Ihren beiden Amtskollegen. Nicht nur, daß man unsere Sprache nimmt, man nimmt auch unsere Identität. Wir Kärntner beider Zungen leben in einem gemeinsamen Raum, haben die selbe Mentalität, sind der selben Rasse, haben die selbe Geschichte, die selbe Tradition. Ein einziger Unterschied ist aber: die Slowenen haben ihre Sprache behalten, die Deutschsprachigen haben sich über die Jahrhunderte assimiliert, besonders stark in den letzten 70 Jahren. Es freut mich, daß die offizielle Landespolitik sich bewußt ist unserer gemeinsamen Tradition und Geschichte. Es ist aber nicht verstanden worden die Chance unserer Zeit positiv auszunützen. Anstatt daß unsere gemeinsame Tradition uns bindet, ja verbindet, ist man wieder dem alten Zeitgeist verfallen. Nein, das ist kein Provinzialismus mehr, das ist ein alter Zeitgeist, der in Europa trotz Serbien schon überwunden zu sein scheint. Nicht nur der Nationalsozialismus so auch der Krieg zwischen den Serben und Kroaten, wie auch der Volkskonflikt zwischen den Russen und Ukrainer usw. Allen ist gemeinsam eine gemeinsame verwandte Tradition. Jeder streitet dem anderen seine Identität ab. Daß ein Herr Dr. Haider als Nichtkärntner den Herzogstuhl mit dem Fürstenstein verwechselt ist nicht verwunderlich. Sie kennen aber unsere Kärntner Geschichte. Sie haben sicher im Original gelesen die Schrift vom Picolini, der spätere Pius II., der die Fürsternennung am Zollfeld beschreibt im „ Europa sui tempore“, wo er schreibt, daß sich die ganze Festlichkeit in der „Lingua Slavonica“ abgespielt hatte. Ihnen ist das bekannt, nicht aber dem allgemeinen Kärntner, vermutlich auch nicht dem Lehrer. In der Schule wird es im Regelfall nicht unterrichtet. Die offizielle Landesgeschichte des 20. Jahrhunderts verschweigt es. Nur der Kundige hat die Möglichkeit sich entsprechend zu informieren. Es soll der Eindruck erweckt werden wie in den 20iger bis 40iger Jahren: „ Der Kärntner spricht Deutsch“ — auch der Urahne. So steht an der Beschreibungstafel am Herzogstuhl über Römer, Karoliner und deutsche Grafen, aber die Slowenen werden verschwiegen. Für den Laien, ob einheimisch oder Tourist, ergibt sich dadurch ein total falsches verklärtes Bild. Letzten Endes bekommt man den Eindruck, daß die Kärntner Slowenen als Fremdlinge aus dem Süden zu gelten sind, im wahrsten Sinne „Fremde in der Heimat“. Bei Ihrem Amtsantritt hatte ich die stille Hoffnung, daß Sie als Landeshauptmann der Versöhnung in die Geschichte ein-gehen werden. Sie hatten diesbezüglich mehrere gute Ansätze. Um aber Wahlen gewinnen zu können, müssen Sie leider im Gleichschritt marschieren „mit den ewig Gestrigen“. Auch den Sozialdemokraten geht es nicht anders (man muß sich als auch „hochrangiger Hitlerpimpf“ deklarieren). Aber eines sage ich Ihnen. Nicht nur die nationalsozialisti- sche Vergangenheit muß bewältigt werden. Auch das Verhältnis zu den Kärntner Slowenen in all den Jahren ab 1918. In die heutige Zeit paßt nicht mehr der Geist von Steinacher. Dieser Zeitgeist hatte versucht unsere slowenische Identität zu verdrängen und verschweigen. Statt Vergangenheitsbewältigung scheint aber wieder ein Rückfall zu sein. Durch die Verwendung des Fürstensteins auf der slowenischen Währung sehen Sie schon Gebietsansprüche Sloweniens an Kärnten. Gehören Sie auch zu jenen, die die Kärntner Urangst schüren? Es ist nicht das erstemal. Sie unterliegen auch dem Gedanken, daß die Slowenen zweimal Österreich überfallen hätten. Sie wissen aber, daß 1918 die Monarchie in Aufteilung war und die Republik Österreich erst gebildet werden mußte und 1945 überhaupt kein Österreich existierte. Sie wissen, wie oft die jetzige slowenische Regierungsmannschaft sich deklariert hatte: keine Gebietsansprüche weder an Italien, Österreich noch Kroatien. Trotzdem schüren Sie die Urangst. Ich weiß, die Wahl steht vor (Nadaljevanje na strani 7) Kmetijstvo 18. oktobra 1991 ZADNJI OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZBORNICE PRED VOLITVAMI Odstopil predsednik Deutschmann Minuli ponedeljek so razrešili odbor Kmetijske zbornice, kateremu je predsedoval v zadnjih petnajstih letih Valentin Deutschmann. Skupno z njim je odstopil iz zdravstvenih razlogov tudi podpredsednik Zbornice Fritz Leitner. Razrešitev odbora je bila po pravilih potrebna, ker bodo ta zbor na novo volili pri kmečko-zborskih volitvah, ki bodo 1. decembra tega leta. Poleg tega je bilo na dnevnem redu glasovanje o novem internem zborničnem redu, katerega sta zbornična svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej odklonila, ker Kmetijska zbornica ni ustregla zahtevi slovenskih mandaterjev, da bi pri okrajnih pisarnah Zbornice na dvojezičnem ozemlju nastavila tudi slovensko govoreče strokovnjake, ki bi lahko svetovali kmetom v obeh deželnih jezikih. Poslavljajoči se predsednik Kmetijske zbornice Valentin Deutschmann skupno z zborničnima svetnikoma SJK Jankom Zwittrom in dipl. inž. Stefanom Dom e je m. Predsednik Kmetijske zbornice ek. sv. Valentin Deutschmann je pri tem občnem zboru oddal svojo funkcijo, katero je opravljal 15 let. Kot pa je sam — očitno ganjen — dejal, je bil v službi koroških kmetov 45 let in se zato s težkim srcem poslavlja od dela v Zbornici. Zbornični svetnik SJK Janko Zwitter je ob tej priložnosti dejal, da se še dobro spominja časov, ko je bil še sam majhen fant in je prišel Deutschmann na njihovo kmetijo pred nekimi kmečkozborski-mi volitvami in je tam, še samoumevno, govoril slovensko! Toda časi se spreminjajo ... Kot je Deutschmann sam priznal, se je vedno z izredno vnemo zavzemal za podeželsko mladino, kajti ne zadostuje le govorjenje, da je mladina naša prihodnost, ampak je potrebno konkretno podpirati njeno prizadevanje in delovanje. S ponosom je Deutschmann v svojem poslovilnem govoru tudi dejal, da v času njegovega predsedništva ni prišlo do zvišanja prispevkov za Zbornico. Svojim naslednikom pa je položil na srce, da bi se Zbornica v času, ko se namerava Avstrija vključiti v Evropsko gospodarsko skupnost, intenzivno prizadevala za kmetijstvo, kajti potrebno bo ustvariti takšne pogoje, da bodo kmetje lahko preživeli na svojih kmetijah tudi v okviru EGS. S tem se je strinjal tudi sedanji agrarni referent, deželni glavar Christof Zematto, ki je obljubil, da se bo kot deželni glavar potrudil za preživetje vsakega posameznega kmeta na Koroškem. To pa ne šele tedaj, ko bo Avstrija vstopila v EGS, ampak da bo tudi že pri oblikovanju prihodnjega proračuna predlagal Deželni vladi, da upošteva težnje kmetov in bistveno zviša podpore za varovanje narave in ohranitev podeželskih poti. Za to ne sme biti odgovoren le kmet, ampak mora vsak član družbe prispevati svoj delež, da se ohrani naravna slika. Glede obveznega članstva kmetov v Zbornici je zbornični svetnik Josef Wiesflecker dejal, da ni to usodno za kmete, ampak da bi bila usodna obvezna razrešitev interesnega zastopstva. Zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej je v zvezi z diskusijo o vstopu Avstrije v EGS dejal, da je SJK tak vstop kot edino interesno zastopstvo kmetov od vsega začetka odklanjalo, ker kaže, da bodo prevladovale ob taki odločitvi neugodnosti za kmete. Obenem je Domej tudi opozoril, da se je Skupnost južnokoroških kmetov izrekla za uvedbo krajevnih kmečkih svetov, ker bi bili tako kmetje bolj povezani s Kmetijsko zbornico. Zbornični svetnik Janko Zwitter pa je v svojem govoru orisal, kako si predstavlja Kmetijsko zbornico, ki bi bila privlačna tudi še v letu 2000. Sprva je Zwitter ugotovil, da bi priključitev Avstrije k EGS pomenila za kmetijstvo: pospeševala bi se večja agrarna podjetja, ki bi pospešila ekološke in socialne probleme na podeželju. V južno-koroškem prostoru bi po takem razmišljanju preostalo le 15 % vseh današnjih kmetij. V prihodnje bo predvsem potrebno gledati, da bo podeželski prostor dobil večjo vrednost, ker bo tudi od tega odvisno, ali bo v EGS uspešna industrija, kar bo lahko izenačila le ugodna podeželska struktura. Doseči bo potrebno pozitivno razmerje med mestom in podeželskimi regijami. Kmetijstvo bo imelo torej v prihodnje naslednje naloge: proizvajati je potrebno kvalitativne kmečke proizvode, ohraniti zdrava tla in s tem tudi užitno pitno vodo, „producirati" naravo, energijo in poskrbeti za mrežo med kmetijstvom in turizmom. Agrarna politika in Kmetijska zbornica bosta imeli pri tem pomembne naloge, kot je osnovna pomoč kmetom pri vstopu v gospodarstvo kroženja (Kreislaufwirtschaft), podpora kmetom pri novih produkcijskih panogah, predstavitev kmečkih interesov porabnikom, pomoč pri ustvarjanju novih oblik sodelovanja med kmeti in gastronomijo, ustvarjanje novih razmer med manjšino in večino ter krepljenje kulturne samozavesti etničnih manjšin, nenazadnje pa je naloga Kmetijske zbornice tudi, da poskrbi, da nastavi svetovalce, ki bodo kmetom lahko stregli v obeh deželnih jezikih. Predvsem bi to veljalo za okraje Velikovec, Beljak in Celovec. Če se bo Kmetijska zbornica priznala h kulturni pokrajini, se bo morala priznati tudi k jeziku in kulturi ljudi, ki to kulturno pokrajino oblikujejo. Heidi Stingler Pomoč Hrvaški Zakonca Ulf in Irena Komposch organizirata akcijo za pomoč Hrvaški. Častno pokroviteljstvo je prevzel celovški župan Leopold Guggenberger. Zbirališče je v Celovcu, Linsengasse 5—7 (tel. 51 19 72) Zbirajo: otroško hrano, obleko (predvsem spodnje perilo, otroške obleke, suknje), pakete s hrano in denar za morebitne transportne stroške. S preostalim denarjem bosta organizatorja še dodatno nakupila pakete s hrano. Za denarne podpore je bil odprt poseben konto: 0701-016073 Die Kärntner, BLZ 20706. Omeniti je še potrebno, da sta ÖBB in Hrvaške železnice obljubila, da bosta prevažali pakete brezplačno. Srečanje pred 26. oktobrom Tudi letos bo na predvečer 26. oktobra že tradicionalno „Srečanje na Koroškem / Begegnung in Kärnten“. S to obliko srečanja med nemško in slovensko govorečimi Korošci je pričel nekdanji državnozborski poslanec Karel Smolle. Letos vabita na srečanje predsednik.Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in predsednik deželne Enotne liste Andrej Wakounig. Na srečanje, ki se bo pričelo 25. oktobra ob 17. uri v Modestovem domu v Celovcu, je vabljenih 600 oseb iz koroškega javnega življenja. Razpad Slovenske demokratične zveze (SDZ) Na sobotnem kongresu Slovenske demokratične zveze je prišlo do končnega razkola med narodnjaškim in liberalnim delom SDZ. Pravosodni minister dr. Rajko Pirnat je prešel v svojo frakcijo in udejanil Narodno demokratsko stranko, dr. Dimitrij Rupel, dotedanji šef SDZ, pa je s svojimi somišljeniki odvihral v sosednjo dvorano Cankarjevega doma, kjer so nadaljevali delo. Janez Janša je pristopil k Pirnatovim narodnjakom s pripombo, da ne prevzema nobene strankarske funkcije. Ruplu se je pridružila dobra tretjina članov prejšnje stranke in zunanji minister tako ni izgubil stolčka strankarskega šefa. Igor Bavčar je izjavil, da ustanavlja novo sredinsko stranko, ki naj bi z njim na čelu kot koordinatorjem znotraj Sveta Demosa igrala nekakšen jeziček na tehtnici. Tadej Bratok Rož — Podjuna — Zilja Št. Jakob v Rožu Zapustila nas je Lipijeva Trezi Za nas vse iznenada se je raznesla vest, da nas je 9. oktobra 1991 vse prezgodaj, šele v 68. letu starosti, za vedno zapustila Lipijeva Trezi — Obiltschnig iz Leš. Rajna Trezi je svojo mladost preživela na kmetiji pri starših. Šele po njihovi smrti je šla v tujino delat v gostinstvo. Tam se je priučila poklica kuharice. Po letih dela v gostinstvu je morala predčasno iti v pokoj in opustiti ta poklic, ker je obolela na kosteh. Rajna Trezi je bila veselega značaja in se je kljub hudim bolečinam še rada nasmejala. Rajna je bila gostoljubna, dobra po srcu in je bila pripravljena pomagati, kjer je bila pomoč potrebna. Zaradi hudih bolečin je iskala pomoč v bolnišnicah in raznih zdraviliščih, a na žalost vse brez uspeha. Kelih, ki ga je Vsemogočni postavil pred njo, je izpila do zadnje grenke kaplje. Rajna je bila zvesta članica naše narodne skupnosti. V soboto, 12. oktobra 1991, smo rajno Trezijo spremljali k njenemu zadnjemu počitku na pokopališče v Št. Jakobu. Pogrebne obrede je opravil njen bratranec gospod dr. mon-signor Andrej Kajžnik in v pogrebni pridigi orisal njen lik. Draga Trezi, odpočij se v domači zemlji, kjer ni več bolečin in tegob. Sorodnikom tem potom izrekamo naše iskreno sožalje! Mi. Mirno in jesensko Ob razstavi Roswithe Wulz v galeriji Rožek Korošica Roswitha Wulz, ki živi v Saalfeldnu na Solnogra-škem, je razstavljala že v različnih avstrijskih deželah, od tega trikrat v Celovcu, pa tudi v Italiji (Gorica, Bari, Trst, Civitella, Ber-gramo) in v Nemčiji (Nürnberg). Njena razstava v rožeški galeriji (Marija in Zvonko Šikoronja) izžareva — tak vsaj je bil vtis obiskovalca, ki je te vrste napisal — jesenski mir. Tehnika (tempera na lesu) je temu prav primerna. Slike so decentne, rahle, v njih je statičnost, umirjenost, urejenost. Plesalka, tako se zdi, se ne giblje ne vrti, marveč stoji. Samo sebe odmakne umetnica v avtoportretu radovednemu opazovalčevemu očesu; vidi jo samo od zadaj, s tem pa mu je odprto seveda vse, kar mu fantazija daje. Črna žena prav močno spominja na ikono, tako strmo, pa tudi mirno in nepremično gleda v svet. Razstava je odprta do nedelje, 27. oktobra 1991. Letos nameravajo v Rožeku prirediti še dve razstavi. -o-a- • HIŠA NAJVEČJE IZBIRE« ••• • «HIŠA NAJCENEJŠEGA NAKUPA • ••HIŠA PRIJAZNE POSTREŽBE Hočete živeti zdravo? Kljub temu pa belite z umetnimi barvami! Apno je naravna in kakovostna barva, ki jo dandanes spet vedno bolj uporabljajo. Da boste živeli med zdravimi štirimi stenami, SE OBRNITE NA: Jote Blažej, Letina 8, 9143 Šmihel, tel. (0 42 35) 25 48 V Bilčovsu sta obhajala rojstni dan Rupi Reichmann in Marija Gasser. Pevci mešanega in moškega zbora „Bilka“ jima ob tej priložnosti iskreno čestitajo. Vse najboljše! Osebni praznik obhajata tudi Vivodova Rezi in Stani Podpre-gar. Obema iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebne sreče! Jutri bosta stopila pred poročni oltar Kati Bučovnik in Kristijan Korotaj iz Železne Kaple. Na skupni življenjski poti jima želimo mnogo sreče, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja! V Kotmari vasi je obhajal osebni praznik župnik Max Mihor. Vse najboljše, trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva mu želijo farani! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na Letini pri Šmihelu je obhajal osebni praznik Karel Je-nič. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja. Čestitkam se pridružuje EL Bistrica-Šmihel. V Sinči vasi je slavila 50. jubilejni rojstni dan Elizabeta Hribar Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Rojstni dan je praznovala Marija Mochar iz Št. Primoža. Vse najboljše! 60-letnico življenja je slavila Uršula Štefaner Slavljenki želimo mnogo srečnih, zadovoljnih in še posebej zdravih let! V Celovcu slavi 85. življenjski jubilej Terezija Pauscher. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva! 84. rojstni dan pa je praznovala Terezija Čebul iz Male vasi pri Globasnici. Tudi njej iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in srečna leta! V Sinči vasi je obhajala 67. rojstni dan Ursula Weisenbacher. Vse najboljše! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Karlu Wutteju in Simonu Pauliču. Obema slavljencema iskrene čestitke in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! V Selah na Kotu praznujeta srebrni poročni jubilej Cilka in Otto Kelich. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo obema mnogo zdravja in medsebojnega razumevanja! 80-letnico življenja bo slavil Franc Urban iz Gorič. Slavljencu želimo vse najboljše! V Spodnjih Libučah praznuje rojstni dan in god Slavka Štrop-nik. Za dvojni praznik ji želimo vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Zakonsko zvestobo sta si obljubila Miha Pack, Krznarjev s Plešivca nad Kotmaro vasjo, in Silvia Schellander z Vrdi. Mlademu paru želimo vso srečo! V Mežnarjevi družini na Metlovi obhajajo v oktobru kar tri okrogle rojstne dneve: bratranec Seppi Butej ml., mizarski mojster v Šmihelu pri Pliberku, obhaja 30. rojstni dan; stric Fridl Butej, mesar v Wolfs-bergu, obhaja 50. rojstni dan; „gotej“ Josef Butej sen. pa 60. rojstni dan. Slavljencem želimo vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in sreče ter osebnega zadovoljstva. Na sliki z leve: stric Fridl, teta Tilej, stric Jokej, bratranec Seppi, stric Franc in „bota" Liza (že umrla). VJ!!J petek, I U 18. oktobra 1991 STRAN -i -< petek, I 18. oktobra 1991 Ze nekaj let je v Selah navada, da mladinska igralska skupina odpre jesensko sezono KRD „Planina“. Letos je skupina v polet-j nih mesecih pripravila dramo Jeannine Worms „TRGOVINA“ in [se je z njo publiki predstavila v soboto, 5. oktobra. z gladkim branjem besedila, vzgojil igralce, ki so na odrskih deskah doma in pri katerih je vsaka kretnja in beseda utrjena. K temu je gotovo levji delež prispevala tudi lektorica Ana Mlakar, ki ji je Bog dal, da govori, „kot bi rož’ce sadila“ in na jesen svojega življenja opravlja pomembno poslanstvo (do svoje upokojitve je poučevala izreko na Akademiji za gledališče, film in televizijo, bila je tudi napovedovalka Ljubljanskega radia), da to nauči še druge. In kdo je tega bolj potreben kot ravno igralci. Za sceno in kostume je naredil osnutek Saša Kum p, tudi že dolgoletni prijatelj Selanov in koroških gledaliških skupin; sceno so izdelali Franci Mak, Hanzi Roblek, Repi Čertov in Martin Dovjak; da je luč vedno posvetila ob pravem času in telefon pozvonil, kadar je bilo potrebno, sta poskrbela Heli Juch in Dani Dovjak. Da pa so bili vsi ti ljudje vedno ob pravem času na pravem mestu, je poskrbela voditeljica skupine Milka Olip. Do zdaj je bilo naštetih že precej ljudi, ki so nekaj prispevali, da smo lahko sedeli v dvorani in uživali; pa nobenega od njih ni bilo videti na odru! Pa naj bodo kljub temu našteti, saj je pogosto tako, da tisti, ki so vedno v ozadju, zelo veliko naredijo. Bog ne daj, da bi zaradi tega podcenjevali delo igralcev in igralk, ki so žrtvovali zelo veliko prostega časa za uprizoritev te drame. Torej k igralcem in k igri: najprej je potrebno omeniti Silvijo Male, nosilko glavne vloge Louise, ki je v svoji trgovini z možem prodajala gumbe in vezalke in bi bila najraje skočila iz svoje kože od samega nezadovoljstva nad preprosto trgovino in pičlim dobičkom. Pa še tak mož zraven, da noč in dan samo „knofe“ šteje. Če si to Louiso gledal na odru, bi skoraj verjel v to, da je mogoče vse prodati, kar ti pride na misel, tudi to, česar niti nimaš — tako prepričljivo je odigrala svojo vlogo, in to v takem tempu, da bi počasen šepetalec gotovo ne utegnil prišepetavati. Saj ga tudi ni med osebami, ki so naštete za kulisami! Nič slabši ni bil v svoji vlogi Martin Dovjak kot mož Louise in trgovec Leopold. Čisto pod copato njegove žene gre njegova pokorščina tako dolgo, da ukrepa šele, ko se je vključila v kupčijo z atomsko bombo. Njegova žena je namreč v svoji večni želji po bogastvu spre- vezalkami v nekakšno posredovalno agencijo. Vse, razen ptičjega mleka, je prodala in posredovala za neverjetne cene in njena pot navzgor je bila nezadržna. Celo moža je prodala; nazadnje je prišla do spoznanja, da je najboljša kupčija z orožjem — in že se je znašla pri atomski „bombici“. Na tej „poti navzgor“ je potrebno omeniti stranke, ki jih je pošteno nabrila — Martino Oraže (stranko), Danija Dovjaka (turist), Magdo Dovjak (stranko v črnem), ki so nastopali sicer kratko, a posrečeno; poskrbeli so tudi za nekaj smešnih scen. Pa saj ne škodi, če se človek kljub resni vsebini vmes malo nasmeji! Aleksander Mak (policaj), Toni Stern (zastopnik boja proti lakoti), Mario Oraže (gospod x) in Herman Oraže (cezar) so že s svojimi kostumi nakazali, da vsi trobijo v skupni rog tega pokvarjenega sveta, čeprav so zastopali različne sloje in interesne skupine in skušali delati še tako dober vtis. Dobri so bili v svojih vlogah, vprašanje njihovih kostumov pa bi se verjetno dalo še bolje rešiti. Čeprav ne zveni verjetno, da bi kdo od prodajanja „knofov" prišel do atomske bombe, pa je ta drama zanimiva ravno zato, ker nam nakaže, kako daleč lahko pride človek, ki je pozabil na eno najosnovnejših vrlin, na poštenost. Z KO Glasbena šola: cilj je javno priznanje V letnem poročilu društva „Glasbena šola“, ki je izšlo pred kratkim, predsednik Urh Kassl ugotavlja, da tudi v 13. letu obstoja slovenska Glasbena šola še vedno nima javnega statusa. Kassl obsoja, da predlogov vodstva Glasbene šole vlada ni uslišala in da je bil novi zakon, ki zadeva glasbene šole na Koroškem, sprejet brez ozira na koroške Slovence. Bolj optimistično poročilo je lahko podal pedagoški vodja Lovro Sodja, ki je v tem letu pozdravil v Glasbeni šoli nov oddelek, namreč v Slovenjem Plajberku. „Glavnina učencev prihaja iz Celovca,“ pravi Sodja in odprto graja tudi podeželske funkcionarje, ki premalo „agitirajo“ za Glasbeno šolo. Cilj Glasbene šole naj bi bila v prihodnje tudi izgradnja sodelovanja z matično državo, s Slovenci v Italiji ter z uradno Koroško in z Dunajem. „S koncem šolskega leta je zapustilo Glasbeno šolo pet pedagogov, ker so jim bili verjetno pogoji pretežki,“ ugotavlja Sodja in poziva, da se morajo razmere okoli Glasbene šole — tudi finančne — končno urediti. Glasbeno šolo je v šolskem letu 1990/91 obiskova- Predsednik Glasbene šole Urh Kassl obsoja postopanje vlade. lo 330 učencev, ki so nastopili na skupno 42 javnih prireditvah. MoPZ „Kralj Matjaž“, folklorna skupina KD ,.Globasnica" in ansambel Korenika“ so ob lanskem avstrijskem državnem prazniku obiskali pevce MGV „Bad Fischau“ (Nižja Avstrija). Nastop naših kulturnikov je bilo enkratno doživetje. Za letošnji državni praznik bodo nižjeav-strijski kulturniki vrnili obisk Libu-čanom in Globa-šanom. Prepričani smo, da bodo 26. oktobra naši ljudje v čim večjem številu obiskali koncert v Scharzlnovi dvorani v Pliberku. 26, OKTOBER 1991 KULTURNI VEČER KULTURABEND m 26.10./ 20.00 SAMSTAG dvorana gostilne SCHWARZL PLIBERK-BLEIBURG NASTOPAJO/ES WIRKEN MIT: MoPZ „KRAU MATJAŽ" MGV „BAD FISCHAU" (Nižja Avstrija / Niederösterreich) MoPZ „VALENTIN POLANŠEK" (Obirsko) MLADA PODJUNA VSI PRISRČNO VABLJENI! UM IHREN GESCHÄTZTEN BESUCH WIRD GEBETEN! (Brane Gradišnik in njegove nove knjige) Roman NEKDO DRUG iz peresa leta 1951 v Ljubljani rojenega Braneta Gradišnika je več kot primer psihološko dobro utemeljene in literarno spretno oblikovane slovenske kriminalke. Avtor, ki sodi med predstavnike tako imenovane nove slovenske proze, je opozoril nase že v sedemdesetih letih z vrsto satiričnih in fantastičnih proz ter z romanom o oblastništvu KERUBINI (skupajssoavtorjem Emilom Filipčičem). Najpozneje po objavi knjige „prezrte proze“ MISTIFIKCIJE (založba Borec, Ljubljana-Lance-ster, 1987) bi moralo biti jasno, da je Brane Gradišnik suveren stilist in večsmeren izumitelj najrazličnejših zgodb, ki bi lahko bilo resnične, če ne bi sodile na področje fantastičnih ironizacij najrazlič-. nejših sižejev in motivov, znanih iz svetovne in domače literature. Prav na podlagi Gradišnikovih Ml-STIFIKCIJ lahko začnemo razmišljati o problemu razmerja med literaturo in tako imenovanimi ideja- LEV DETELA da glavna oseba, ki si domišlja, da je morda morilec, to ni, ker je ženske ubil NEKDO DRUG. Pač pa je ista oseba, ki ima probleme z lastnim očetom in ženskami, morilec svojega umirajočega očeta v bolnišnici, ki ga odreši mukzevta-nazijo. Jasno je, da je Gradišnik napisal dovolj zanimivo in izzivalno knjigo. Dejanje izgleda na trenutke sicer nekoliko skonstruirano, taki pa so tudi značaji glavnih protagonistov. A to ne moti napetega in spretnega podajanja snovi. Po avtorjevem scenariju so posneli tudi drugi Gradišnikov celovečerni film (prvi se je imenoval Leta odlo- Nekonvencionalni vstop v hram slovenske literature mi, ki razgibavajo njo samo kot tudi svet, njegovo politiko in njegovo zgodovino. Ko Gradišnik s pomočjo psevdonimov Jožef Faganel, Janko Glavar ali Konrad Gribaškin ironizira in mistificira problem samega avtorstva in ko najrazličnejše iz literarne zgodovine znane zgodbe in fakte spne v fantastiko, ki zraste v novo literarno avtentičnost, se razkriva kot slovenski pisatelj, ustvarjajoč v skladu z intencijami zdaj mednarodno uveljavljenega postmodernizma. V MISTIFIKCIJAH je Gradišnik objavil tudi noveleto Krik in nepredvidljivost, ki je pravzaprav že zametek njegovega kriminalnega romana NEKDO DRUG (Ljubljana, 1990). Gre za zgodbo o tako imenovanem Razparaču, morilcu, ki je pred leti vznemirjal ljubljansko javnost. Seveda je primer znan tudi iz mednarodne kriminalistike in morda je značilno, da je slovenski tekst o Razparaču nastal v Veliki Britaniji, kjer je pravi Razparač (Jack The Ripper) tudi zares ubijal in kjer se je Gradišnik dalj časa mudil. V romanu, ki je razdeljen na osem poglavij (dnevov), sta v ospredju avtorjeva skrb za psihološko motivacijo in stilistično učinkovitost. Gradišnik uvaja v tekst značilno obarvano konverzacijo v izrazitem ljubljanskem narečju, kar napolni roman s svojevrstnim čarom avtentičnosti in dokumentarne svežine. Podoba pa je, da je omenjeni roman kljub temu tudi meta-fikcija ideje o kriminalnem romanu. Avtorju očitno služi za vzorec psihološko motivirana filmska grozljivka ter študije patološko razdvojenih storilk in storilcev, kot jih je v svojih najboljših delih prepričljivo ponujala Patricia Highsmith. Izkaže se, čitve), kipasigažal zaradi mojega tedanjega eksila nisem mogel ogledati, a se baje ni posebno posrečil. Knjiga je zato bistveno boljša in jo je vredno prebrati. Napeto čtivo! Pri snemanju filma po pravkar opisanem romanu je prišlo zaradi neupoštevanja avtorjevih intenci) do spora med Gradišnikom ter režiserjem, oziroma producentom. Zapleti okrog filma so avtorja tako vznemirili, da je v zagovor svojega scenarija napisal posebno knjigo NEKAJ DRUGEGA (Ljubljana 1990), ki je prava šolska knjiga o slovenski filmski sceni ter o napakah in težavah slovenskega filma, poleg tega pa Gradišnik ponuja zanimive teoretične poglede na probleme filmske umetnosti v Sloveniji in po svetu. Brane Gradišnik je nedavno stopil tudi med nove slovenske založnike. V njegovi založbi BG je v zbirki EKSILtakožeizšlazanimiva literarna dokumentacija Branka Šomna METULJEV EFEKT o češkem pisatelju in sedanjem predsedniku češkoslovaške republike Vaclavu Havelu ter o češkoslovaški kulturni sceni zadnjih tridesetih let v boju proti komunističnemu dogmatizmu in sovjetski vojaški okupaciji. V knjigi so v prevodih objavljeni različni teksti čeških pesnikov in pisateljev ter številni (tudi) politični dokumenti, ki so še danes po zmagi demokracije v vzhodnoevropskih državah zanimivi. Ta izdaja založbe BG (Ljubljana 1991) je v sedanjem vojnem in kriznem obdobju, ki je zajelo tudi Slovence, odšla preveč neopazno mimo javnosti. Prepričan sem, da bi tudi v nemškem, italijanskem ali angleškem prevodu zaradi svoje informativne vrednosti in objektivnega pristopa našla številne bralce. Radio/TV/Prireditve T PETEK, 18. oktobra Zvočno pismo. A SOBOTA, 19. oktobra „Od pesmi do pesmi — T od srca do srca.“ E NEDELJA, 20. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (p. Mihael Žužek). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. D F L. KI P0NED., 21. oktobra N Po sledovih naših prednikov: Etnografska razstava. V TOREK, 22. oktobra Partnerski magazin. R A SREDA, 23. oktobra Glasbena sreda. 21.05-22.00 „Koroška A : identiteta — poseben evropski problem“. D i ’ 1 ČETRTEK, 24. okt. Rož — Podjuna — Žila. U „Koroška identiteta — poseben evropski problem?“ Sreda, 23. 10., večerna oddaja slovenskega radijskega sporeda, predava univ. prof. dr. Antona Pelinka Spričo velikega preobrata v državah nekdanjega vzhodnjega bloka in novega oblikovanja Evrope je dobil tolikokrat izrečeni pojem „IDENTITETA“ nove razsežnosti. — Lahko — izhajajoč iz novih meril — sploh govorimo o „koroški identiteti“- In če, gre za poseben evropski problem? Vprašanje, ki ga je skušal osvetliti univ. prot. dr. Anton Pelinka na prvem predavanju v okviru niza prireditev v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. — Na osnovi sedmih tez se je dr. Pelinka konec koncev dokopal do zaključne pozitivne utopije, kakor je dejal. — Ob uresničitvi določenih pogojev bi Koroška lahko bila v zgled Evropi. — Sicer na Koroškem ne gre za posebnost, vendar je po predavanju univ. prof. dr. Antona Pe-linke spet enkrat pošteno završalo v nekaterih koroških dnevnikih, celo tako močno, da je dr. Pelinka v pismu bralcev branil svojo čast. — Na letošnjem srečanju na tako imenovani „sveti gori“ Korošcev — na Uršlji gori — pa so celo javno podvomili, da bi bil dr. Pelinka sposoben vzgajati današnjo mladino. Naš tednik, Narodni svet, Enotna lista in Kršč. kulturna zveza v novih prostorih Zgoraj navedene ustanove so se preselile v skupne prostore v 3. nadstropje bivšega Slomškovega doma, 10,-Oktober-Str. 25. Vse ustanove bodo zdaj v enem nadstropju, tako da bodo seveda tudi znatno lažje dosegljive. Telefonske številke: NT: 0463/512528* 21—27 (faks: *22) NSKS: 0463/512528* 23, 28 EL: 0463/512528* 29, 30 KKZ: 0463/516243* 0 CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU Otroška prireditev „SANJE O DIŠEČEM SVETU“ Nastopajo: Lutkarji iz Šmihela nad Pliberkom Čas: v nedeljo, 27. 10., ob 16. uri Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladinski dom SŠD vabita na mladinsko gledališko predstavo RAZBOJNIK ROGOVILEŽ Petek, 18. 10. ob 19. uri: Mladinski dom SŠD, Miksch-allee 4 Sobota, 19. 10. ob 15. uri: Farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ Gost: Poklicna gledališka skupina „Moje gledališče" iz Ljubljane BILČOVS BENEFIČNI KONCERT ZA SLOVENIJO Čas: v soboto, 19. 10., ob 20. uri Kraj: avla ljudske šole v Bilčovsu Nastopajo: MePZ in MoPZ SRD „Bilka", Bilčovs; Kvintet bratov Zupan, Tržič; Sing-kreis Vocalitas, Kriva Vrba Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu SJG-Socialdemokratična mladina vabi na „Srečanje v Bilčovsu“ z oktetom „SUHA“ in z Barbaro Stromberger v soboto, 26. oktobra, ob 19.30 uri v gostilni pri Miklavžu v Bilčovsu Razstava slik Zorke Loiskandl-Weiss in Gustava Januša Soprirediteij: Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPČT Pokroviteljstvo: LH-Stv. Dr. Peter Am-brozy, Bgm. Stefanie Quantschnig, GR Christian Gamsler LAbg. Mag. Peter Kaiser ŠMIHEL Otroški popoldan pod geslom SPOZNAVAJMO MISIJONSKE DEŽELE Kraj: farna dvorana v Šmihelu Čas: v nedeljo, 27. 10., ob 14. uri RADIŠE DISKO-VEČER Čas: v soboto, 19. 10., ob 20. uri Kraj: v klubski sobi kulturnega doma na Radišah Prireditelj: Mladinska skupina SPD „Radiše" „DOBER VEČER, SOSED! — GUTEN ABEND, NACHBAR!“ dvojezična kulturna prireditev ob avstrijskem državnem prazniku Čas: v četrtek, 24. 10., ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu na Radišah Sodelujejo: Pevske skupine SPD „Radiše", Moški pevski zbor Arbeitergesangsverein „Alepnrose“ Vordernberg iz Štajerske, Bernhard Bunker C. Bunker, Melitta Trunk, poslanka v deželnem zboru ŽELEZNA KAPLA Slovensko prosvetno društvo ZARJA vabi ob avstrijskem državnem prazniku na kulturno prireditev „DOBER VEČER, SOSED! — GUTEN ABEND, NACHBAR!“ Čas: v petek, 25. 10., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Š KOCI J AN PREMIERA PRAVLJIČNE IGRE „MUCIN DOM“ (Samuel Maršak) Čas: v soboto, 26. 10., ob 19. uri Kraj: v dvorani KASSL v Škocijanu Nastopa: Otroška gledališka skupina iz Škooijana VELIKOVEC Vabilo na odprtje razstave slik STANKA SADJAKA Čas: sreda, 23. okt., ob 19.30 Kraj: poslovni prostori Posojilnice-Bank Podjuna v Velikovcu, 2.-Maistraße 10. V pozdrav bo zapel Dješki oktet. Razstava bo odprta do konca novembra v poslovnih urah Posojilnice. Prireditelj: Posojilnica-Bank Podjuna v Velikovcu ŠT. PAVEL v L. TEDEN KNJIGE Kraj: Št. Pavel v Labotski dolini Čas: od 18. do 27. oktobra Odprtje: 18. 10. ob 20.30 (bereta Manfred Chobot in Sigrun Krampi) Glavna prireditev v petek, 25. 10., ob 19.30: „Sprahha" umetnost kot komunikacijsko sredstvo preko meja. Berejo pisatelji iz Furlanije, Slovenije (Marjan Strojan, Mohorjeva založba) in Koroške. NA TELEVIZIJI „Dober dan, Koroška“ — 20. 10., ob 13. uri, TV 2 predvidoma z naslednjimi prispevki: Peč za kurjenje sekancev — nova perspektiva Od sončnic do domačega olja Etnografska razstava Slovenske prosvetne zveze Primorski dnevi: Gallusovo zvočno bogastvo Kmetijska zbornica Narodnosti: tabu za Evropo? — diskusija v Velikovcu Šport: SV Trg/Feldkirchen — SAK SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 9121 Tinje v ponedeljek, 21. oktobra, ob 19.30 Iz serije: ZAŠČITA OKOUA V VSAKDANJOSTI — KAKO ODSTRANJEVATI ODPADKE?, nem Predavateljici: mag. Margit Dotter in dipl. inž. Elisabeth Sornig v torek, 22. oktobra, ob 18. uri TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE, 1. del Vodi: ravn. Mirko Srienc v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri TEČAJ SLOVENŠČINE ZA NAPREDUJOČE, 1. del Vodi: ravn. Mirko Srienc v torek, 22. oktobra, ob 19.30 Forum za starše: PRITISK DO UČENJA IN PRIPRAVLJENOST ZA UČENJE, nem. Predavateljica: Christi Turnow-sky od petka, 25. okt., ob 15. uri do sobote, 26. okt., do 16. ure DNEVI ZA MINISTRANTE OD 8. DO 10. LETA, nem. Spremlja: kpl. Janko Krištof s skupino sodelavcev v ponedeljek,'28. okt., ob 19.30 Iz serije: ZAŠČITA OKOLJA V VSAKDANJOSTI GOSPODINJSTVA BREZ TRDE KEMIJE, nem. Predavateljici: mag. Margit Dotter in dipl. inž. Doris Lassnig v torek, 29. oktobra, ob 19.30 ZAČETEK UVAJANJA DUHOVNIH VAJ V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Spremljevalec: Jože Kopeinig od ponedeljka, 4. novembra, od 18. ure do ponedeljka, 25. novembra, do 12. ure TRITEDENSKI DOPUSTNIŠKI DNEVI V TINJAH Spremlja: Majdi Blüml GALERIJA TINJE Razstava slik BARE REMEC iz Argentine. Razstava je odprta do 5. novembra 1991 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Pisma bralcev/Oglas , PISMA BRALCEV Offener Brief an Karel Smolle T Lieber Karel, ich weiß nicht, ob Du Dich an mich erinnerst: wir waren schon oft gemeinsam für die Kärntner Slowenen auf der Straße und in Sitzungen, wenn wir auch unterschiedlich be-I feuchtet waren (ich stand gewöhn-' Uch im Schatten). Ich schreibe Dir in . meiner deutschen Muttersprache, da tu ich mich leichter. Und es paßt heute auch besser. Es geht um das slowenische Geld, das die Kärntner Politiker so aufregt (die Grenze ist bedroht!) und das auch Du, hoffentlich als Privatmann and nicht als slowenischer Regie-rungsbevollmächtigter, für eine Ungeschicklichkeit hältst, da der Fürsten stein ein Symbol sei, das „stark mit Kärnten verbunden ist“ (Standard, 11. 10. 91, S. 7). Nun, als der Fürstenstein für den slowenischen Freibauern aufgestellt wurde und dieser „in windischer Sprach“ seine Fragen an den dieser Sprache wohl auch mächtigen, deutschen Herrscher stellte, hieß das Land Karantanien und reichte vom Semmering bis Istrien, von der Isel dis zur Raab und vom Enns- bis ins Sanntal (Savinjska dolina), umfaßte slso ein etwa vier mal so großes Gebiet wie das heutige Kärnten. Dazu gehörte auch bis zum Beginn des 11. dahrhunderts, das gesamte, heute von Slowenen bewohnte Territorium (mit Ausnahme des Isonzo-Gebie-fes), wobei die damalige slawische Besiedelung viel weiter als heute reichte, sodaß Karantanien, vor elfem bis 1040, der Abtrennung Drains, als zu einem überwiegenden feil von Slawen bewohntes Land bezeichnet werden kann. Es ist also nur verständlich, daß sfeh heute die von der Geschichte ohnehin nicht verwöhnten Slowenen mit diesem Land identifizieren und eich an den Fürstenstein, diese verkehrt aufgestellte ionische Säufen-basis, als Symbol klammern, ist es doch der erste historische Ort, an dem nachweislich slowenisch gesprochen wurde. VJas ist also „ungeschickt“ an ihrem Entschluß, ihre Geldscheine damit zu zieren? Sind bfe Slowenen daran schuld, daß Kärnten heute viel kleiner ist als Ka-rantanien und daß einige Ewiggestrige Kärntner auch heute noch mit Neid über die Grenze(n) blicken und bie eigenen Wünsche auf ihre Nachbarn projizieren? Daß Haider, Zer-oatto und Ambrozy Mithilfe von Halbbildung auf Stimmenfang sind? Und mit welchem Recht monopolisiert Kärnten die Nachfolge des Karanta-oerstaates, dessen Zentrum sich zufällig auf dem Gebiet des heutigen Kärnten befand? Vergleiche hinken, aber Fragen, wie etwa, ob Beethoven ein Deutscher oder ein Österreicher war, Ko-Pernikus ein Pole oder Deutscher, sind falsch gestellt und zeugen von mangelndem Geschichisverständ-ois. Wer waren die Prager Dichter Kafka und Rilke? Und auch für Jaco-bus Gallus war es vermutlich weniger wichtig, Slowene, als vielmehr oin guter Christ zu sein. Und wenn wir heute den Bogen von Carnuntum oder den Römerstein von Maria Saal auf österreichischen Marken abbilden, brauchen wir mit gutem Recht keinen italienischen Protest zu erwarten. So seien wir doch großzügig und lassen den Slowenen gerade jetzt eines ihrer ohnehin nicht zahlreichen historischen Symbole, das viele Kärntner obendrein bis vor kurzem ständig mit dem Herzogstuhl verwechselten. Niemand hindert einen Kärntner, egal welcher Zunge, auf den Fürstenstein auch weiterhin stolz zu sein, wenn er dies für nötig hält. Viele Grüße Heinz Pfandl, Graz „Glejte ga, ta je tisti! — pa ja ne lepotec? Ne, grešni kozel. NT. štev. 41, petek, 11. 10. 91 Masten naslov: „V Selah SPÖ in ÖVP preprečili dodatnega nastav-Ijenca v občini“. Franci Kropivnik, eden izmed odbornikov, ki se je izrekel proti „dvojezičnosti". Ogroža, ogroža, kaj se je zgodilo? Ja, na žalost se marsikaj lahko zgodi, če se pri obveščanju javnosti namenoma uporablja le „polresnica“! Mislim pa, da bi bralci NT radi izvedeli „resnico", zato dovolite, da pojasnim potek dogodkov. Na občinski seji, dne 4. 10. 91, je EL k dnevnemu redu dodala še dva nujnostna predloga. 1. nujnostni predlog EL se je nanašal na „takojšnjo" nastavitev dodatnega nastavljenca za delo v občinskem uradu. Razlog, da ta predlog ni dobil potrebne podpore, je bil, da trenutno v občinski hiši za tretjo osebo sploh ni primernega delovnega prostora. Župan Berti Wassner pa je občinski odbor seznanil, da bo občinska hiša generalno obnovljena. Poskrbljeno bo za izolacijo, centralno kurjavo in novo razdelitev pisarniških prostorov. Za izdelavo potrebnih načrtov je že zadolžen arhitekt. Računati je s tem, da se bo lahko z delom pričelo že v najkrajšem času. Takoj ko bi bili gotovi pisarniški prostori, bi zaposlili še tretjo pisarniško moč. Odborniki EL tega dejstva, da trenutno ni na razpolago primernega prostora, niso hoteli razumeti, čeprav sta jim to pojasnjevala tudi občinska tajnica in vodja urada. 2. nujnostni predlog EL se je glasil, da se od „današnje seje naprej" zapisujejo tudi vsi zapisniki v obeh deželnih jezikih. Kratka razprava je pokazala, da ni logično po eni strani zahtevati dodatno pisarniško moč, ki bi razbremenila sedanja nastavljenca, po drugi strani pa jih obremeniti z dodatnim pisanjem dvojezičnih zapisnikov. Vse to naj bi se uredilo po končani sanaciji občinskega urada. Trditev, da so odborniki SPÖ glasovali proti dvojezičnemu zapisniku, je precej zgrešena. Glasovali smo proti „takojšnji" nastavitvi in pa proti „od današnje seje naprej“. Da socialisti niso znali utemeljiti svojega negativnega stališča, je kaj čudna trditev, da ne bom rekel laž! O osebnem napadu name pa moram reči, da je nesramnost brez primere. Vrstice ob moji sliki: „On je eden izmed odbornikov, ki se je na seji izrekel proti dvojezičnosti", je metoda s posebnimi nameni. „Polresnice“ v javnih občilih nikakor ne bodo služile dobremu ozračju v občinski hiši — to mi lahko verjamete. Vsem „anonimnim" fuj, fuj telefonistom pa želim več korajže. Če ima kdo kakšne kritične pripombe, se brez skrbi lahko predstavi. Vedno sem pripravljen dati potrebna pojasnila. Da na Balkanu še zmeraj teče kri, se od danes naprej ne čudim več! Franci Kropivnik Sele-Zvrhnji Kot Spoštovani občinski odbornik! V našem poročilu nismo zapisali ničesar drugega, kar tudi Vi sami v pismu potrjujete: namreč da ste tudi Vi glasovali proti dvojezičnemu zapisniku. Če bi Vi, gospod Kropivnik in SPÖ, glasovala „ZA", potem bi bil danes zapisnik občinskih sej že dvojezičen — to je dejstvo in ne polresnica. Kaj so bili Vaši motivi, da ste glasovali proti dvojezičnemu zapisniku, je druga stvar. Vaša utemeljitev, da je nelogično s slovenščino obremenjevati občinska nastavljenca/ce, pa je milo rečeno nerazumljiva. Če ste v občinski sobi s tem utemeljevali Vaše odklonilno stališče, potem ni čuda, da Vas občinstvo ne more razumeti. Uredništvo Še nekaj pripomb na temo: Peter Handke kot problem Prav predi priprav in prizadevanj na konstituiranje slovenskega naroda kot osebka mednarodno pravnih in političnih odnosov v evropski skupnosti smo bili nepričakovano prizadeti prav s strani tistega, od katerega ni nihče pričakoval. Gre za pisanje znanega avstrijskega pisatelja in dramatika P. Handkeja v Süddeutsche Zeitung, ki je izredno neugodno odmeval pri številnih javnih in kulturnih delavcih znotraj slovenskega kulturnega prostora. Med temi bi omenil le B. Pahorja in L. Detelo, udeleženca Vilenice 1991 (6. srečanje evropskih književnikov), kjer sta kritizirala in komentirala omenjeni zapis (P. H.) in njegovo obsodbo slovenskega osamosvajanja. V tem zapisu je P. H. dal vedeti, da ne vidi niti enega samega razloga — tudi t. i. velikosrbskega tankovskega komunizma ne — za državo Slovenijo: enako da velja tudi za druge južnoslovanske narode, ki ne potrebujejo samodržavnosti, temveč le veliko enotnost, ki jo pogojujejo geografski in zgodovinski razlogi. Meni, da sta kar dve letnici tega stoletja združili različne jug. narode: neprisiljeno in entuziastično snidenje leta 1918, prvič v lastni državi, in potem, v drugi svetovni vojni v skupnem boju jug. narodov proti Veliki Nemčiji. Pisec poudarja, da je bilo vse to pozabljeno, vedno bolj pa se je širila nova zgodovina, prenovljene sage o Srednji Evropi, ideje, ki ni prišla iz sebe, temveč od zunaj, odkoder so širili neresnico o Jugoslaviji kot o ječi narodov, obenem pa izpostavili harmonično sožitje med narodoma na Koroškem. P. Handke tudi obsoja enostransko izstopanje Slovenije iz tiste države, ki so jo vendarle ustanovili prav vsi južnoslovanski narodi, ter meni, da se ni nihče v Jugoslaviji (tudi ne Srbi) tako pregrešil nad Slovenci, da bi bilo upravičeno zgodovinski sporazum med narodi uničiti, in se na hitro in domišljavo odpovedati še zmeraj širšem nebu nad Jugoslavijo, kot deželo resničnosti, ki bolj kot drugega omogoča občutek prisrčnosti in domačnosti. Pisatelj meni, da je vse to v popolnem nasprotju z Nemčijo in sploh z zahodnim svetom, kjer so že čez ves svet potegnili milje inicijiranega betona, polne trgovin in bank — in s tem zadušili vsakršen okus po zemlji, okolju, kraju in resničnosti. Vsa ta izvajanja P. H. pričajo, da se spušča v področja, ki jih ne obvlada in so le plod njegove umetniške subjektivnosti in želje, da bi bil drugačen, ker pa segajo v temeljna vprašanja zgodovine slovenskega naroda, ki mu ideološko zgodovinopisje, tako vele-nemško kot unitaristično jugoslovansko, odrekajo državniško zgodovino, žene vodo na mlin teh nam sovražnih sil. Če bi P. Handke upošteval naša izročila in zgodovino, bi spoznal pomen Knežjega kamna, Vojvodskega stola, ustoličevanja in slovenskega prava (institutio Sclave-nica), na katerem temelji ne le slovenska temveč tudi avstrijska državnost, potem bi dobil popolnoma drugačno sliko naše preteklosti. Prof. Željko Komar IUENNA Produktions- und Handelsgesellschaft m. b. H. IŠČE tajnico, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — končana trgovska akademija — znanje nemškega in slovenskega jezika — dobro obvladanje strojepisja — nekaj prakse Kandidatke naj se oglasijo na naslednji naslov: Völkermarkter Str. 1 9150 Pliberk/Bleiburg Tel. (0 42 35) 20 75 od 8. do 16. ure Šport KRATKE ŠPORTNE NOVICE • ODBOJKA — Dobljani v 2. kolu Prvo kolo avstrijskega odbojkarskega pokala so Dobljani zlahka prekoračili. Na domačih tleh so jasno premagali UNION iz Graza s 3:0 (15:7, 15:12, 15:7), čeprav je dal trener Golob vsem kadrskim igralcem možnost do igranja. V drugem nizu je celo zamenjal oba legionarja, tako da so igrali samo domači igralci in brez večjih težav dobili niz s 15:12. V drugem kolu je nasprotnik Dobljanov ekipa z Dunaja (DTJ-Du-naj), ki je lansko sezono izpadla iz prve lige. Proti istemu moštvu tekmujejo tudi na prvenstvu (v soboto na Dunaju), dan navrh pa proti Aspernu. Obe ekipi sodita med favorite za 1. mesto, kar je razvidno iz tega, da sta prvi prvenstveni tekmi jasno zmagali. Zato so pričakovanja s strani Dobljanov kar precej skromna. • AVSTRIJSKI POKAL — Pliberk izpadel Kot zadnji koroški klub je Pliberk v tekmi proti prvoligašu iz Linza izpadel iz tekmovanj za avstrijski pokal. Ekipa FC Stahl iz Linza Pliber-čanov ni podcenjevala ter je zanesljivo zmagala s 3:0. Kljub slabemu vremenu se je zbralo nad 1000 gledalcev, ki so do konca glasno podpirali domače moštvo. • ŠAH SŠZ Carimpex I proti Bekštanju Šahiste SŠZ Carimpex čaka v drugem kolu avstrijskega pokala, v nedeljo dopoldan (ob 9. uri pri Miklavžu v Bil-čovsu), skorajda nepremagljiv nasprotnik iz Bekštanja. Čeprav bo SŠZ nastopila v najmočnejši postavi, bi bila zmaga velika senzacija. Četrti poraz zapovrstjo Železna Kapla — Vetrinj 0:2 (0:1) Železna Kapla: Rus 5, Rozman 4, Kukovnica 3, Köck 4, Grubelnik 3, Germadnik 5, Reinwald 4, Baloh 3, Šporn 4, Jenschatz 3 (46. Kuchar 3), Wi-cher 3 (78. Ošina 0) Železna Kapla: 300 gledalcev sodnik: Wulz (izredno slab) Tokrat je bil najboljši igralec Kapelčanov — Gostje iz Vetrinja so bili predvsem Beno Germadnik v 1. polčasu boljše moštvo, a so kljub siike/Ni Fera temu zadeli prvi gol kar s precej sreče. Tik pred polčasom je vratar Rus z nogo izbil žogo, ki pa je zadela nasprotnega napadalca: le-ta je žogo porinil v prazen gol. V 2. polčasu je trener Fera nekoliko spremenil postavo (Kuchar je zamenjal Jenschatza, Rozman pa je šel v napad), kar je igro Kapelčanov znatno izboljšalo, a na žalost gola niso zadeli. Vrhu tega iz nerazumljivih vzrokov sodnik Wulz Kapelčanom ni prisodil dveh jasnih 11-metrovk. V zadnji minuti, ko se je igra odvijala samo še pred vrati Vetrinjčanov, pa so gostje v hitrem protinapadu zadeli še drugi gol. Čudovitemu začetku je sledil srečen konec tekme Bilčovs — ASV 4:3 (3:0) Bilčovs: Katnik 3, Partl 3, Rauter 3, Schellander 4, Ouantschnig 4, Schlemitz 4, G. Schaunig 3, W. Kuess 3, Weichboth 3, Fischer 3 (65. Ogris 0), Krainer 3 Bilčovs: 150 gledalcev. Sodnik: Kreuz (dober). Strelci: Pöck (2. autogol), Schlemitz (9.), Ouantschnig (12.), Krainer (68.) Že v drugi minuti so si gostje sami dali gol, kar je seveda slabo vplivalo na njihovo nadaljnjo igro. Tako so domačini po 12. minutah vodil že s 3:0 (Schlemitz, Quant-sehnig). Nato se je tekma nekoliko umirila, čeprav so gostje zapravili lepo priložnost, ko so zadeli le prečko. V 2. polovici se je značaj igre popolnoma spremenil. Domačini so deloma popustili, gostje pa so svojo igro znatno izboljšali. Vrhu tega je sodnik Kreuz izključil Krainerja (kritiziral), tako da so z desetimi igralci le nekoliko srečno branili vodstvo z enim golom prednosti. V bilčovški ekipi je prvič srednjega napadalca igral Schlemitz ter po devetih minutah že zadel gol. Samo 9 minut je potreboval za svoj prvi zadetek — napadalec Alexander Schlemitz. Prekiniti moramo serijo porazov! V naslednjem kolu igrajo Kapelčani proti moštvu iz Ober-glana, ki je na zadnjih tekmah igralo izredno uspešno. Trener Fera: „Vsaka serija se nekoč prekine, zato mislim in upam, da bomo tokrat v Oberglanu osvojili točko!" Trenerja Hobla skrbijo poškodovani igralci Ta konec tedna morajo Bilčovščani v Vetrinj, ki je Železno Kaplo premagal z 2:0. Vendar ima Flobel trenutno druge skrbi: kar štirje igralci so poškodovani (Katnik, Ogris, Hartl in Hobel sam), tako da še ne ve, kdo bo sploh igral. Lepa, a neuspešna igra Šmihelčanov Šteben/L. — Šmihel 4:0 (2:0) Šmihel: Leitgeb 4, Buchwald 2, Schein 2, Möller 2 (52. Krewalder), Juri 2, Klančnik 2, Gros 2, Rup 2 (39. Figoutz 2), Motschilnik 2, Wriesnik 2, W. Berchtold 2 Šteben/L.: 200 gledalcev Sodnik: Valentinitsch Šmihelčani so tokrat „umirali“ v lepoti igre. Tako so sicer igrali za oko lep nogomet, a neuspešen. Vse gole so prejeli po hudih osebnih napakah branilcev. Trener Gostenčnik: „Prejeli smo take gole, da jih ne bi ubranil niti Sepp Maier!“ Očividno se igralci niso držali navodil trenerja, ki jim je naložil, naj igrajo iz okrepljene obrambe. Vendar so to „taktiko" bolje obvladali Globasnica — Dobrla vas 0:1 (0:0) Globasnica: Preitenegger 4, Fera 4, Wautsche 3, Zanki 3, G. Sadjak 3, P. Sadjak 4, Hren 4, Ch. Micheu 3, Kordesch 2 (60. Schatz 3), Silan 2, Pajančič 3 Dobrla vas: Hofstätter 3, Jörg 2, Wegscheider 3, Mišic 4, Nemetz 3, Širnik 4, Opietnik 0 (5. Schip-pel 4), Appe 4, Marin 4, Štucin 4, Pichler 3 Globasnica: 200 gledalcev Sodnik: Kuri (zelo dober) Strelci: Marin (58.) Globašani so začeli tekmo zelo borbeno, a kljub temu previdno. V 5. minuti pa je bil žrtev trde in borbene igre Dobrolčan Opietnik, ki si je v dvoboju strgal stranske vezi ter moral v bolnišnico. V 1. polčasu so bile priložnosti za gol zelo redke: Globašani so zapravili dve (Pajančič, Silan), gostje pa niso imeli nobene dobre priložnosti. V drugi polovici so si Dobrol-čani priigrali terensko premoč ter v 58. minuti povedli z 1:0. Robert Marin je namreč iz prostega strela s strani krasno prelisičil domačega vratarja Preiteneggerja. Zadetek je bil povod, da so Globašani naenkrat zaigrali bolj „ofenzivno", toda brez uspeha. Tako so Dobrolčani utrdili 2. mesto na tabeli, domačini ter kar zasluženo visoko zmagali. Včeraj je Gostenčnik poklical vse igralce in tudi odbor na „krizno sejo", kjer so razčistili nekatere nerazumljivosti. „Puške ne bomo vrgli v koruzo!“ — je dejal trener Gostenčnik. Zato se bodo Šmihelčani v naslednjem kolu proti Globasnici borili za dve točki do zadnje minute. Ker ima vsak derbi svoje zakonitosti, je tokrat mogoč vsak rezultat. Za Šmihel je nekaj vredna dobra serija tekem na domačih tleh (še brez poraza), slabost ekipe pa tiči v psihični ravni igralcev. Globašani pa so se spustili za mesto navzdol (11. mesto). Opaziti je bilo, da globaški napadalci tičijo v mali nogometni krizi. Tako le redkokdaj zadenejo gol, vrhu tega pa tudi izredno slabo igrajo . . . Zopet derbi za Globašane V nedeljo so Globašani v gosteh v Šmihelu. Derbi obeta zanimivo in borbeno tekmo, kajti ekipa iz Šmihela pričakuje zmago, Globašani pa najmanj točko. Še posebej bodo pazili na nevarnega Motschilnika in legionarja Klančnika. Dobrolčane čaka nevaren nasprotnik Zelo pomembno in zanimivo tekmo bodo odigrali Dobrolčani v naslednjem kolu. Nasprotnik iz Šmihela/L. sodi namreč med najmočnejše ekipe v tem razredu, kar pa Dobrolčanov ne skrbi preveč. Na domačih tleh se ne bojijo nobene ekipe . . . Podliga vzhod: 1. Velikovec 11 7 2 2 15:7 16 2. Vetrinj 11 6 4 1 17:10 16 3. Žrelec 11 5 5 1 18:7 15 4. Borovlje 11 6 2 3 21:11 14 5. Mostič 11 4 4 3 17:13 12 6. Bilčovs 11 4 4 3 13:15 12 7. Železna K. 11 4 3 4 18:13 11 8. Kotmara v. 11 4 2 5 18:17 10 9. Št. Andraž 11 3 4 4 13:12 10 10. ASV 11 2 5 4 20:27 9 11. St. Leonhard 11 3 3 5 10:19 9 12. Oberglan 11 2 4 5 12:18 8 13. Žitara vas 11 2 3 6 10:17 7 14. Liebenfels 11 1 3 7 8:24 5 Naslednje kolo: Oberglan — Železna Kapla; Vetrinj — Bilčovs 1. razred D: 1. Metlova 11 7 3 1 30:9 17 2. Dobrla vas 11 6 4 1 27:14 16 3. Ruda 11 7 2 2 21:9 16 4. St. Michael/L 11 6 3 2 ' 26:8 15 5. Smarjeta 11 4 5 2 13:12 13 6. Šmihel/Pl. 11 4 4 3 20:20 12 7. Št. Štefan/L. 10 3 5 2 13:11 11 8. Št. Pavel 11 3 5 3 14:17 11 9. Frantschach 11 3 4 4 17:19 10 10. Grebinj 10 2 5 3 16:19 9 11. Globasnica 11 3 3 5 14:20 9 12. Reichenfels 11 1 3 7 12:28 5 13. Galicija 11 0 4 7 6:18 4 14. Labot 11 0 4 7 13:38 4 Naslednje kolo: Šmihel — Globasnica: Dobrla vas — Šmihel 2. razred E: 1. Post-SV 11 8 1 2 35:12 17 2. Sele 11 7 3 1 25:14 17 3. Kriva Vrba 11 7 2 2 27:12 16 4. Žihpolje 11 7 2 2 22:12 16 5. H SV 11 6 2 3 23:14 14 6. Borovlje 11 5 4 2 20:11 14 7. Poreče 10 4 3 3 17:10 11 8. Wölfnitz 11 3 4 4 17:14 10 9. Donau 10 4 2 4 20:22 10 10. Techelsberg 11 4 1 6 14:21 9 11. Ulrichsberg 11 1 5 5 14:29 7 12. Bistrica 11 2 2 7 13:17 6 13. Grafenstein 11 1 2 8 11:29 4 14. Welzenegg 11 0 1 10 9:50 1 Naslednje kolo: Seie — Ulrichsberg Prosti strel je odločil derbi Šport SSV Täufers partner SAK na Južnem Tirolskem SAK je ta prosti konec tedna izkoristil za obisk Južne Tirolske, kjer bo odslej sodeloval z najboljšim južnotirolskim klubom SSV Täufers. SSV Täufers igra v Oberligi, ki je najvišja liga na Južnem Tirolskem. SSV Täufers je po šestih tekmah prvi na lestvici in je ostal tudi po zadnji tekmi proti Boznu, katere se je udeležil tudi SAK. V ekipi SSV Täufers igrajo izključno nemško govoreči Južni Tirolci. V ligi pa so tudi ekipe, kot ie Bozen, katero sestavljajo skoraj v celoti italijanski igralci. Narodna zavest tesno veže igralce na klub; tako iz kluba v zadnjih 10 letih ni odšel niti en igralec! Šef kluba Partl utemeljuje to s tem, da klub ni pripravljen oddajati svojih igralcev klubom na jug Italije; igralcev pa to tudi ne zanima. 1992 bo SSV Täufers praznoval svojo 30-letnico in je nanjo povabil tudi SAK. 1993 naj bi prišel SSV Täufers na Koroško, kjer bo odigral tekmo, ali pa sodeloval na kakem turnirju. SAK, katerega sta zastopala predsed- nik dr. Roland Grilc in tajnik Silvo Kumer, je predložil tudi konkretni načrt za turnir klubov evropskih narodnih skupnosti. Po predstavah SAK naj bi sprva prišlo do turnirja narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran, dolgoročni cilj pa je evropski pokal narodnih skupnosti. Prvi korak je bil na vsak način storjen pretekli konec tedna. Dr. Roland Grilc je zastopal SAK na Južnem Tirolskem, kjer ima SAK odslej partnerski klub. Kurti Hribernik odrešil Selane Med Austrio in SAK ni bilo razlike Žihpolje — Sele 2:2 (1:1) ®e|e: E. Draže 5, Božič 4 (75. F. Oraže 0), P. ^ertov 3, N. Hribernik 5, A. Mak 4, M. Mak 4, Radosavljevič 3, Travnik 3, Z. Oraže 3 (58. K. ^ribernik 5), A. Oraže 4, M. Oraže 4 2'hpolje: 300 gledalcev ^°dnik: Janesch (povprečen) Strelci: M. Oraže (28.), K. Hribernik (88.) Selani so v prvih 20 minutah zapravili priložnost, da bi tekmo predčasno odločili v svojo prid. Dveh stoodstotnih priložnosti namreč niso iz-rabili. To se je maščevalo, kajti domačini so po napaki branilcev zadeli Prvi gol. M. Oraže pa je rezultat takoj 'zenačil. Tudi v drugem delu tekme značaj ni spremenil (Selani tehnično boljše moštvo, Žihpoljčani pa izredno borbeni). Tako so domačini Ponovno prevzeli vodstvo (11 -met-rovka), v predzadnji minuti pa je K. Hribernik z glavo rešil Selanom ‘očko. Dve minuti pred koncem je rešil Selanom točko -Kurti Hribernik. Travnik zahteva zmago V primeru zmage imajo Selani možnost povzpeti se na 1. mesto na tabeli: Pošta (prva na tabeli) ima namreč zelo močnega nasprotnika (DSG Borovlje), proti kateremu bo le težko zmagala. Na vsak način zahteva trener Travnik dve točki, ki bi bili za nadaljnji potek prvenstva zelo pomembni. Austria — SAK 2:0 (0:0) AUSTRIA: Krassnitzer; D. Hrstic (78. Fischer); Künast, A. Sadjak; Reiter, J. Hrstic (46. Haderer), Penava, Stromberger, Ziehaus; Terzič (50. Frank, 55. Huber), Baranauskas. — SAK: Pre-schern (Wastian); Savič, Čertov, F. Sadjak, Kreutz (Wieser); M. Sadjak, Ramšak, Brdžanovič, Galo; Urschitz (H. Lippusch), Blažej. Strelci: Baranauskas (49., 63.). Med SAK in Austrio dejansko v tej tekmi ni bilo razlike. SAK je bil deloma celo boljši in je imel več od igre. Ker je pri Austrii sedel prvič na trenerski klopi Zlatko Kranjčar, so se Miha Kreutz je bil najboljši igralec na igrišču, legionar Austrie Terčič je redko videl žogo. TRG - SAK v soboto, 19. oktobra 1991 ob 15. uri __________v Trgu_____________ Lienz — Breže, Treibach — Lendorf, Wolfsberg — Wietersdorf, Pliberk — ASK, Mölltal — VSV, Št. Vid — WAC, Klopinj — Matrei. Koroška liga: 1. SAK 11 6 5 0 26:7 17 2. Wietersdorf 12 7 2 3 21:14 16 3. Treibach 12 6 4 2 19:13 16 4. Lienz 12 6 2 4 15:14 14 5. WAC 12 5 3 4 19:12 13 6. Matrei 12 3 7 2 14:10 13 7. Št. Vid 12 6 1 5 16:13 13 8. Trg 12 5 3 4 13:12 13 9. Pliberk 11 4 4 .3 13:11 12 10. Wolfsberg 12 3 6 3 17:19 12 11. Breže 12 5 1 6 25:23 11 12. ASK 12 2 6 4 10:15 10 13. Mölltal 12 3 3 6 10:16 9 14. Lendorf 12 4 1 7 13:26 9 15. VSV 12 2 3 7 7:21 7 16. Klopinj 12 0 5 7 8:20 5 Naslednje kolo: TRG — SAK Celovčani borili do zadnjega, in to v pravem smislu besede, saj je legionar Terčič celo izgubil živce in hudo udaril kapetana Kreutza, ki je Hrvatu poprej kar dvakrat porinil žogo skozi noge. Kapetan Kreutz pa je bil sploh najboljši igralec na igrišču; če bi igrala še Pappler in Hober in če bi SAK v II. polčasu igral taktično bolj pametno, bi verjetno celo zmagal, saj sta imela Urschitz in Blažej odlične priložnosti. Zadetka Austrie pa sta padla bolj slučajno. Zdaj čakajo Oblak, Roseano & Co. V soboto mora SAK v Trg/ Feldkirchen, kjer jih čakajo Branko Oblak & Co.' Preteklo kolo je Trg visoko zmagal proti VSV in s tem postal bolj samozavesten. Po dolgem času je zopet igral napadalec Roseano, ki je branilcem SAK že pogosto delal preglavice. Pri SAK tokrat manjkata Čertov (2 tekmi zaprt) in dr. Ramšak (4. rumeni karton). Zato pa bo zopet v ekipi Franc Sadjak. Branko Oblak UPOKOJENCI IZ ROZA IN PODJUNE SMO BILI NA MADŽARSKEM „Še večkrat se moramo srečati!“ Dne 8. oktobra 1991 smo se upokojenci vseh treh društev navsezgodaj zjutraj odpeljali na Madžarsko. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je vso pot lilo kot iz škafa. Pot nas je vodila v Zalakaros. Kraj leži jugozahodno v komitatu (okraju) Zala na glavni cesti E 71. Šele v poznih 60. letih se je razvil v turistični kraj. Ko so naftni vrelci usahnili, se je pojavila topla voda (vrelci tople vode). Zdravniški izvedenci so nato ugotovili, da ta voda zdravilno deluje predvsem proti revmi, živčnim obolenjem in ženskim boleznim. Zalakaros ima bazen s 3500 m2 vodne površine, ki je na razpolago gostom za kopanje; mogoče so tudi razne terapije. Ko smo se nastanili po sobah, nas je avtobus peljal 14 km daleč na večerjo, kjer smo ob hrani in pijači uživali tudi v prelepi madžarski folklori; tudi mi, upokojenci, smo zapeli. Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeno mesto, kjer smo imeli cel dopoldan prosto za ogled mesta in predvsem za nakupovanje. Vsi smo bili iznenadeni nad nizkimi cenami. Po vrnitvi v Zalakaros so popoldan nekateri izrabili za kopanje v bazenu in terapijo, drugi pa so se sprehajali po mestu. Zvečer smo imeli .večerjo v Art hotelu. Cel večer nam je igrala ciganska glasba in seveda ni manjkalo plesa in pesmi. Tudi rojstni dan tajnice Slovenskega društva upokojencev Pliberk smo ta večer obhajali ob dobri kapljici. Na tem potovanju smo odkrili tudi našo „Jazz Gitti“, ki je skrbela za veliko smeha in dobre volje. Tretji dan smo se odpravili iz Madžarske; seveda smo se pred mejo še enkrat ustavili in zapravili še preostale forinte. Z vremenom smo imeli toliko sreče, da sta bila zadnja dva dneva sončna; tako smo na poti proti madžarski meji lahko občudovali pokrajino. V Avstriji smo se še ustavili na vinski cesti — Steinberg in si tam privoščili še štajerskega vinčka. Ugotoviti moram, da smo preživeli v skupnosti tri lepe dneve. Smisel tega izleta je bil, da se člani posameznih društev pobliže spoznamo in zbližamo, kar je po mojem mnenju tudi uspelo. Odgovorni vseh treh društev so ob koncu izrazili željo, da bi se na skupnih izletih še večkrat srečali. Naša zahvala velja organizatorju „Našemu tedniku“, turističnemu uradu Sommereg-ger in posebno še šoferju podjetja Sienčnik, ki nas je srečno pripeljal domov. Zahvala velja seveda tudi mlademu Karliju Sadjaku, ki se je tako vživel v našo družbo. Mi.