Leto IL Poštnina pavšali ra na! V Ljubljani, dne 2. novembra 1920, Štev. 45 GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ^vEZE^. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42"—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K IG‘50, na mesec K 3'50; posamezna številka K 1'—. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas4 in K. D. Z. je frankirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168.-Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Reklamacije so poštnine proste. Česa klerikalci niso naredili? Slovenska klerikalna stranka dobro čuti da li 4eče voda v grlo. da io kmetske množice nuščaio na vsei črti na cedilu, zato sedai bobnalo no vsem časooisiu. kai vse so že onj dobrega storili za naSe liud-stvo. Tudi klerikalnim govornikom, dobro Plačanim avitatoriem kardanom In faimo-štrom naročujeii) nai Drioovediileio na svo-iih shodih liudstvu v ur vi vrsti to. češ. ne-kai bo že zaleglo, zato nasulmo liudstvu beška v oči- Torei s čim se oonašaio naši klerikalci? V 41. številki svoiiega »Lažiliuba« se trkaio na orsi in kriče: Mi smo ustanovili na stotine zadrug, ustanovili smo električno centralo na Završnici, občinske do-sredovalne urade vodonravnl zakon obrtno nosneševalni urad trgovsko šolo lovski zakon zakon o zbolišantu pašnikov In varstvu planin, povzdignili so živino-re,'o in ustanovili gosnodinisko šolo. To ie torei »delo« klerikalne stranke za naše liudstvo! Sedai na pomislimo naslednic. Klerikalci so imeli zadniih 20 let do malega vse slovenske državnozborske mandate. Vladali so absolutno v kraniskem deželnem zhoru in zastopali so Slovence v štaier-skein deželnem zboru. Klerikalci so imeli v državnem in deželnih zborih nad 50 poslancev. Imeli so v rokah skoro vse ob-C:nske odbore. Kai se to nravi? Klerikalci absolutno raznolagali z vsemi slovenskimi iavnimi blavainami klerikalci so po svoii voijj {rospodarili z denariem ki ga ie nanosilo skuoai vse liudstvo v obliki dav- kov. Zakai na nlačuie liudstvo davke? | Zato da se ti davki uoorabliato zooet v nregov nrid. Nobena zasluga klerikalcev tedai ni. če so nodoirali to ali ono stvar, če so ustanovili to ali ono. sai ie bila to nii-liova prokleta dolžnost. Kai ie morda že to zasluga, da niso klerikalni poslanci enostavno pokradli vsega denarla. ki ga ie volačalo liudstvo v obliki davkov in sta nobasal: v svoio žene? Visokodoneča samohvala, s katero krošniariio sedai naši klerikalci okrog ie kai slabo priporočilo za klerikalce, obratno tiste stvari, s katerimi se sedai klerikalci hvalilo so naihuiša obtožnica za nie same. Dvaiset let so imeli klerikalci vso moč v Slovenili v rokah, imeli so v rokan ves liudski denar in kai so naredili z niim? V uvodnih besedah smo povedali vse. s čemur se sami bahaio In vsak pameten človek se bo seda’’ vprašal: Kai. samo to ste naredili v vseh dvaisetih letih in z vsemi mililoni. ki ste iih imeli na razpolago Pa še tega denaria niso klerikalci vpo-rabliali samo'v liudski nrid ampak gospodarili so tako. da so imeli od vseh postav in vseh nanrav korist^ edinole klerikalni voditelii in agitatorii. Živinorelo so podpirali tako. da so zidali z liudskim denariem bogatim klerikalnim gruntariem in agitatorjem hleve in svinlake. za reveža se niso zmenili Zadružništvo so nodoirali tako. da so plačevali izgube klerikalnih zadrug, ki iih ie povzročilo zaoravlianie nezmožnih kanja očkov. Z zadrugami ki so iih podpirali z denariem vsega Itudstva. so vklenali le v verige ubogo liudstvo da ie morajo voliti klerikalce. In tako dalie. Vse delo _ki ga ie izvršila klerikalna stranka z liudskim denariem. ie bilo v prvi vrsti v nrid bogatim, klerikalnim agitatorjem ter — klerikalnim voditeljem. Šušteršič ie oriše! v klerikalno stranko kot berač, zapustil lo ie na kot večkratni graščak in mnogokratni miliionar. Miliionar ie tudi današnji vodra klerikalcev, dr. Breic in nešteto drugih. Kie so dobili ti liudie denar? Ni težko uganiti! Rekli smo. da ie tisto »delo«, s katerim se danes baha klerikalna stranka, naihuiša obtožnica proti niim samim kaiti nove nam naiboli česa klerikalci niso naredili. Kai so napravili n. or. za malega kmeta baitaria in kaižaria ki ie propadal pri n^s na vsei črti in ce moral trumoma seliti v Ameriko za zaslužkom. Kai so naredili za revno kmetsko liudstvo snloh? Niti bolniškega zavaro-vania niso vneliali. ki ga imaio danes že no vseh drugih državah. Kal so napravili za uboge posle? Po 30 ali 40 let garata hlapec in dekla pri klerikalnih grumariih na stara leta morata z beraško palico orositi od hiše do hiše skoriico kruha? Ali fe to pravica? Kai so storili z davki? Ah so iih olai-šali? Da. da. olakšali so iih. a samo bogatašem zato so na voeliavali in pomagali voeliavati indirektne davke ki naiboli tnreio revno liudstvo in ki oodražuieio vse nainuineiše živlienske potrebščine. In tako dalie! Kai bi naštevali! Klerikalci so se izkazali v dvaisetih letih svo-ieva vladanin kot naiboli korumpirana in nr^tiliudska stranka brez časti in sramu, stranka, ki sp ne. straši uvaniatl naivečiih protioastavnosti stranka ki te oriorav- LISTEK. (Dalie.) ie zakon odstranil gospodstvo n;Kj 0Seb0 kmeta, ie moral ure-7.! tud1 lastninske razmere glede zemlle ze ?-n *e T)r'nchiiielno določal, da ie vsa ' fulia last graščakov in ne kmetov. Pri-j)i|.r?' na ie. graščaka, da ie kmete, ki so osvobojeni tlačanstva obskrbl z ’-'at'0 ^at-° mu ’e Da moral krnet plače-Kn’ oovršnino in odkupnino za zemllo. 1 ,e l1*! oproščen tlake: toda tako le fiesti,a graščaku tkzv. površnina. v Zakon ater-e ’e ^lve^ star' »ol’rok« dalie. Droce«: ^ ie pravzaprav posplošil samo izvršil Se ie v nekaterih kraJih Rušile rania 26 nreie l)rez zakopitega primo- Kmetie so mogli s soglaslem graščaka dobiti zemlio v svoio last. V tem slučaiu ie država odkupila graščaku nle-gove pravice glede površnine: Kapital katerega ie država plačevala graščaku ie moral kmet potem državi v 49 šest oroeeotnih obrokih obrestovani in odplačevati. V tem slučaiu ie bilo razmerie med graščakom in kmeti popolnoma prekinjeno: graščaka ne odškodovala država kmet na ie moral znesek odškodnine obrestovati in plačati državi. Tudi v tem slu č p in ni »obrok« zginil: prevzel ie samo obliko obrestovania in odplačevanja državi. Cela oneraciia ie bila dopustna le v soglaslu z graščakom. Samo tam kier so graščaki soglašali in to Šele črez 49 let. bi morali kmetic dohiti svobodno, neobremenjeno lastnino oddanega iim zemljišča. Koliko zemUe so morali graščaki oddati kmetu? Zakon ie določal naivečlo in nmrnanišo mero zemliščnih kosov, ki hi rih morali dati kmetu. Po pravilu bi mora' kmet dobiti toliko zemliišča. kolikor ga ie deiansko užival čred odpravo tlačanstva. Kier ie bil ta zemlliščni delež maniši od zakonite naimaniše mere. hi moral hiti zvišan na to naimanišo mero. Kier ie bil oa večii od zakonite naivečle mere hi moral dobiti kmet naivečlo mero. ostanek bi na odoadel graščaku. Naiveč-ia in naiimaniša mera sta bili za posamezne dele države različno določeni. Pri nlih določitvi ie odločal interes gospode. V gozdni coni kier so že oreie polagali večio važnost na visoko naieraščino ko na na posest zemlle. ie bila naivečia mera razmeroma zelo visoko določena. V črnozemliu nasprotno, čigar zemlia ie da-iala tem večii donos čim večii izvoz pšenice ie bil vsled razvoia prometnih sredstev mogoč ie bila naivečia mera tako nizko odmeriena. da ie zaostaiala za zemli'šČnimi delež', ki so iih kmetic pred odmravo tlačanstva deiausko posedovali. »Osvoboditev kmetov« ie postala strašno izropanje kmečke zemlle. Do naših dni ie rena nrodati vsak trenutek Ljudske koristi le da pomafa sebi do moči svorim voditeljem na do mastnih milijonov Jasno le tedai. da mora slovensko lindstvo. če se hoče vzdržati in ne noool-noma nronasti. nomesti s to stranko. Cez tri tedne bo orišel dan obračuna. Pn ori-hodnJih volitvah mora nastonitl vse revno kmetsko ljudstvo kakor en mož nroti tem brezsramnim verižnikom s koristmi naše-ea kmetskega ljudstva. Nat voliio erun-tarii klerikalne eruntarske kandidate revno liudstvo iih ne bo. Pozor pri volitvah v agrarne odbore! Velikanskega Domena ie da v agrarne odbore soravimo kar nalveč naših liudi. Agrarni odbori bodo sodelovali pri reševanju agrarne reforme, oni bodo nadzirali organe, ki bodo delili zemlio. Oni bodo odločevali kdo ie zemliie potreben kdo ne koliko ie :e ootreben ta. koliko oni. V Vojvodini se nahaiaio velikanska veleposestva večinoma last tuiih plemenitašev. Ker leži Voivodina Beogradu nred nosom so tem nrei pričeli z reševanjem agrarne reforme. Ko so bili Lzvo-Tleni agrarni odbori, so ieli veleposestva deliti in daiati zemlio v nafem. Tu pa se re zgodilo nekai k;v meče čudno luč na tamr-šnič razmere Postopalo se te stranka)': k? Vršile .so se sleparile. Uradni organi so bili podkupljeni. Tako se le zgodilo. da so dobivali zemlio oni. ki io imaio že itak dovoli oziroma preveč a oni ki so upravičeni zemlio dobiti, so ostali lepo brez nie. Kdo se bo oziral na nemaniče! Dalie so morali nekateri upravičenci na to zemlio plačati za svoie deleže veliko previsoko najemnino dobičke so spravili seveda uradniki v svoie žene. Različni beogtaiski agrarni poverieniki so znali tudi ukreniti, da se nekateri deli veleposestev sploh niso razdelili Kako so to napravili ie njihova stvar. Liudstvo ki ie bilo zopet vezano ie silno razburjeno. y visoke varalice stoie nod okriliem bajonetov in se ne boie stiskajočih se kmetskih nesti. Zato dragi kmetic, pozor! Napnite vse sile da nrideio v agrarne odbore naši liudie da se ne ho tu tako godilo, kakor doli v Voivodini! Pomislite, da Je od rešitve agrarne reforme odvisno bodoče gospodarsko žMienie vse države. živel v kmetstvu črnozemlia spomin na to. da so Hh graščaki pred 60imi leti oropali širnih ploskev kmečke zemlje. Končni uspeh reforme ie bila revna preskrba kmeta z zemlio. Povprečno so dobili v državi državni kmetle 6.7. apa-nažni kmetle 4.9 gosposki kmetic pa že samo 3.2 desiatini zemlje (1 desiatlna = 1.09 ba.) V črnozemliu so dali gosposkim kmetom iKvvorečno samo 2.2 desiatini: v posameznih guberniiah še mani: tako v podolski guberniji 1.9. v guberniiah Pol-tava in Kiiev celo samo 1.2 desiatine. — Kmečko gospodarstvo v Rušili rabi za prebrano družine naimani 5. v .kraiih ekstenzivnega gospodarstva naimani deset desiatin zemlie. Toda samo v IStih letih od 50 gubernij evropske Rušile so dobili kmetle novorečno več od 5 desiatin. V 15 guberniiah so bili zemliiščni deleži na 4 do 5. v 12 guberniiah na 3—4. v 4 guberniiah m .mani ko 3 desiatine odmerterd. Kmetle so dobili torei veliko premalo zemlie. da bi Hh mogla ta rediti. To ie odgovarjalo namenu carske vlade. Za časa kmečke osvoboditve še ni bilo na deželi razreda dninariev. Ako so hoteli Zmaga K. D. Z. Volitve v agrarne odbore. Ubogo kmečko liudstvo ie iznregle-dalo. To se že povsod kaže zlasti na tam kler so se kmetic in viničarti snloh vsi ubogi liudie. združili v Kmečko-delavski z\ ezi. V Slovenjegraškemu okraiu so se vršile volitve v agrarne odbore. Klerikalci so na vse načine delali za svolo zmago, goljufali in lagali kot so nač navaieni. Ali vse to ni nič pomagalo Naši možje so šli ponosno in tiho v boi za svoie nravice. v boi za kmečko- delavsko zvezo in so zmagali v nrvl in druei skupini in sicer v občinah Razbor. Stari trg Podgorie. St Primož in Mislinie. V Razboru smo dobili tudi enega odbornika v tretii skunini. Tako se bo zgodilo tudi nrl prihod-niih volitvah in 23. novembra 1920. Žiyela Kmečko-delavska zveza, živeli socnalizem. oravica in resnica! Agrarna poverjeništva — agitacijske trdnjave naših nasprotnikov. lasno ie da ie od izvedbe agrarne refi.rrne odvisna usoda našega kmetskega liudstva. Kmetic si lahko pribore svoio »staro pravdo«1 za katero se bore že sto-letia luhko na io tudi nokonlielo. Vse te odvisno le od zavednosti oreudarnosti in poštenosti. Kakor povzemamo iz klerikalnih časopisov iih agrarna reforma prav resno skrbi. Kaj bi iih ne! Sai vemo. kakšni tiči imaio dovoli zemlie. za katero se boie. Očitalo da ^ta Hrvatska zajednica in Radičeva kmetska stranka prepustili ta-koi no nrevratu reševanie agrarne reforme in sploh vseh kmetskih vnrašani demokratom. Ti sn baie delili zemlio le svotim pristašem pri čemer so bili .seveda oškodovani oni ki so zemlio resnično no-trebovaii iu ki so bili upravičeni, da io dobč. Enake pritožbe čitamo v liberalnih listih le s to razliko da tu liberalci klerikalno gospodo napadalo in iim vse ob-dolžitve vračaio. Mi v tem slučaiu obema strankama verujemo in vemo. da so obdolžitve resnične. Nikomur od obeh ne gre za to da bi se reforma pravično rešila, temveč, da graščaki kliub temu vzdrževati svoje gospodarstvo. so morali kmete prisiliti, da tudi po odpravi tlačanstva obdelujejo do-snosko zemliio. To so dosegli s skooo do-delitvilo zemlie: ker ni mogla kmetov prehraniti kmečka zemlia so bili prlsilieni kot delavci ali kot nalemniki obdelovati polie graščaka. Cilj reforme ie bil ta: obdržati gospodarsko nesvobodo kmetov nnh dolžnost do tlake na gosposki zernlli kliub odpravi nravne nesvobode kmetov. Istemu ciliu ie služila tudi odmera površine, ki so io morali kmetic plačevati za zemlio ki iim ie bila prepuščena v tratimo uživanje. Površina ie bila višie od-meriena kot ie bil čisti donos zemlie. da ie ne bi mogli kmetle prigospodariti na lastni zemUi in bi bili tako prisiljeni prislužiti io na gosposki zemili. Tako zemljiška nnsest za kmete mi nostala koristna nravica. temveč nadležno breme Kmetje »so objokovali zemljo«, branili so se. snreieti io nod tako težkimi pognii. To ie dalo graščakom priložnost do novega strašnega izronania zemlie. Po zakonu sta se mogla namreč graščak in kmet pogoditi da podari graščak kmetu eno Če- hi si vsak od obeh pridržal kar naiveč svetfa. — Od raznih strani nam prihajalo pritožbe, kako nri razdelievaniu zemlie odloča le pripadnost k tel ali oni stranki. Veha načelo: Ce nisi naš ne dobiš ničesar! Ker imalo naši politični nasprotniki, to ie klerikalni in liberalni mogočneži ori agrarnih odborih veliko besedo, ie iasno. da 'io izkoriščalo v svoio korist in našo škodo nerazumljivo ie da so ti odbori močne trdniave nroti delavnemu kmetskemu Hudstvu. ki zahteva svoiih pravic. Ker se rešitev agrarne reforme za-vlačnie. kar se le da in ni upati da se reformg izvede še nred konstltuanto — uradna not ie dolga in negotova — se mo-! ramo pripraviti na boi zoner te trdniave. Te trdniave si moramo osvojiti in obdržati. Da nam bo na to mogoče, le odvisno od našega nastona dne 28. nov. ko bomo voliii konstituanfo. Naj stori ta dan vsak naš član svoio dolžnost in sicer s tem da glasine za stranko ki ščiti revno liudstvo to ie za socialno demokratsko stianko! Iz Kmetsko delavske zveze. Člani K. D. Z., ki želiio nemški list ; so lahko nri nas kot družinski člani po-j sebe5 na naročniki »Volksstimme«. ki iz-haia dvakrat na teden in stane mesečno ' samo K 8.-----Upravništvo le v Mart- I boru Ruška cesta 4. Dne 31. okt. se ie vršilo v Celju povodom strankinega zbora JSDS. tudi dele-gaciisko zborovanie KDZ. Delegaciia ie v živahnih debatah sklepala o povišanju članarine o razmeriu KDZ. do JST)S. ter o gospodarskih in strokovnih vprašanjih. — Poudarialo se ie razveseljivo dejstvo da se KDZ. no deželi zelo razširla. Izvoljeno ie bilo načelstvo in imenovani kandidati KDZ.. ki bodo izvoljeni v ustavotvorno skupščino nod zastavo JSDS. — Ker ie bil list /e v tisku, smo se omeiili na te vrste, obširnejše poročilo prinesemo orlhodnilč Clam K. D. Z. 2. okrožia pri Mariboru se naprošajo od 2. okrožnega tajništva nai nlačuieio svoie članske prispevke redno po sledečem redu: Člani krai. org. K. D. Z. v sv. Petru nivo nedeljo v mesecu v gostilni Senekovič’ člani krai. org. K. D. Z. LaUersnerk' drugo nedelio v mesecu v gostilni Marek. Karčevina: IX.. . n ------------- ----- vrtino zakonitega deleža kmet na se odpove vsem nadallnim pravicam. Ker ie Kila površina tako visoko odmerjena so mnogi kmetic raie brezplačno vzdi te Če-trtinke »beraške deleže«, kakor da bi or*' vzeli 4kratne zemLiiščne deleže proti odplačilu. Odpovedati so se na morali 5 tem trem četrtinam zemlie. ki so io z* stoletia obdelovali, na korist graščakoro-Velikost teh »beraških deležev« le znašala 0.9—1.1 desiatine t. j. koma! ena Ve' tina tega. kar je potreovalo življem! zmožno kmečko gospodarstvo. Kjer se O niso kmatie zadovoljili z c c raškimi delez^ temveč so prevzeli zakonito fhn nrist ' "eče deleže nroti dolžnosti odplačevan novršnine tam je povzročila višina ten vršnine svojevrstno obliko zemliisč ^ posestnih razmer. Državni davki In ^ vršnina ki so obremenjevali zemh'5^ so znašali skupno v guborniHl četro^1^ 128—150%. v guberniji Moskva ^ v Smolensk 220 %. Tver 252%. 276 % zemelinega donosa. (Dalie Drih.) člani kr ortr. K. D. Z. v Karčevini: nri sodrueu Antonu Voprinu v Karčevini vsoa kamor orihaia zloglasni Žebot. _ Bočna pri Gorniem gradu. Dne 24. t. m. se ie vršil v Bočni pri Gorniem gradu iaven ljudski shod. na katerem ie noročal s. Martinčič iz Celja. — IzvaiarJem govornika o sedaniem političnem ooložaiu in o potrebnosti enotnega delovania tovarniškega proletarca s kmetskim delavcem, malim kmetom in kočarjem za skunne interese nroti vedno naraščajočemu kapitalizmu ie liudstvo burno mitrievalo. Videlo ce ie iz, obrazov poslušalcev, da so zavedni kar bodo iavno pokazali dne 28. novembra. Ustanovila se ie tudi podružnica Kmetske delavske zveze. GornU erad. Brez vsake nređririorave in agitaciie se ie vršil v Gorniem gradu dne 24. t. m. iaven shod na katerem sta poročala ss. Tekavc in Čepin iz Celia. Liudstvo, katero ie do takrat živelo .nezavedno le no izvaianiih govornikov uvidelo kako milno ie notrebna organizacija, in ustanovila se ie podružnica Kmetske-delavske zveze v katero se ie leno število navzočih vpisalo. V nedelio. dne 7. prihodnjega meseca se zonet vrši v istem kraiu shod na katerem Ivi poročal s. Koren iz Celia. Širite naš list! Shodi K. D. Z. Vse člane K. D. Z. v Ježici pri Liub-'ianl ooozariamo. da se bo vršil redno vsako prvo nedelio v mesecu ob 15. uri pri sodrucu Kjinsteliu na Stožicah št. 59 Sestanek k;er se bo obenem pobirala članarina. Odbor. Pred volitvami. Nuien poziv vsem zaupnikom! Po volilnem redu za konstituanto ima vsaka stranka, ki se udeleži volitev z lastno listo pravico, da imenuie v volilni odbor vsake občine oziroma v velikih občinah v volilni odbor vsakega volišča oo eneva strankinega predstavnika in po enega namestnika Volilni red daie strankinemu ored-stavniku važne pravice. On nna zlasti pravico opozariati vsakega volilca. katera volilna skriniica nrinada jiievovi stranki. Ako ua se pojavi dvxmi o identičnosti kakega volilca sme vsak strankini predstavnik predlagati, da se glasute o tem. ali se nai dotičnik pripusti k volitvl. Tudi naša stranka bo imenovala v Volilne odbore svoie predstavnike in namestnike. Predstavnike in namestnike ie treba z niih imenom priimkom poklicem in sianovaniern. natančno tako kakor so voisani v imenik volilcev predložiti sodišču zaledno s kandidatno listo. Vsi naši zaupniki se v to svrtio nuino naprošalo ako tega dosedai še niso storili. da nemudoma vsai do 3. novembra t. 1 .snoročiio na naslov: Centralni voIHnl odbor v Liubliani Knafljeva ulica št. 4 za vsako občino niihoveva avitačneva okrain oziroma za vsako volišče op dva naša zanesljiva in ugledna somičiienika in sicer z natančnim imenom, nrpmkom poklicem in stanovaniem ravno tako kakor so vpisani v volilni imenik. sss Po svetu, zss V Ameriki se biieta za premoč poleg sociialistov predvsem dve meščanski stranki, demokratska in republikanska. Prva ie boli na-klomena Jugoslovanom, druga Italiii. Bližalo se volove predsednika ki se bodo vršile dne 2. novembra. Kakor pri nas. izdaiaio stranke volilne manifeste in ob-liubliaio svoiim volilcem nebesa že na zemiii. WilsQn ie stopil zonot na noge in iznregovoril o /vezi aarodov ki mora obstojati in obsegati vse narode ako hočemo imeti na zemiii mir. Svaril ie tudi ored mneniem. da ie samo Nemčiia Iniperiiali-stična država. Mj se z niegovimi besedami striniamo sai moramo težko čutiti Im-nerralizem »zaveznikov« na lastni koži. AngHla. Stavka rudariev se bliža svoiemu koncu. Rudarii začno delati naibrže že 1 novembra Vlada ie delavskim zahtevam do zvišamu mezd ugodila. Naša bi nemara nc imela toliko srca. — Na Irskem te umrl žunan mesta Cork (Kork). ki se le proslavil po vsem svetu s tem. da le nad dva meseca stradal, v protest da ga te angleška vlada zaprla. Irsko n/ebivalstvo ie zelo razburieno. Francila. Fraticiia se hoče dvignit! na račun drugih držav. Ni dovoli, da li mora odšteti Nemčiia ogromno odškodnino in da ii izvršuieio obnovitvena deja nemški delavci. sedaj zahteva celo od svooe zavez-n;ce Italiie nai ii plača 30 milijonov za stvari, ki iih ie porooal D’Annunzio iz francoskih skladišč na Reki. Itallia. Italiia pogaiania o jadranskem vprašanju le zavlačuie. tako da ii ie morala naša vlada izreči obžalovanje. Zdi se nam da bi Italiia rada počakala da se skliče ituliianski parlament in da se izvrše v Jugoslaviji volitve za konstituanto. Sicer pa oovdaria. da mora dobili strategične mejo. da nas bo lahko vsak hio napadla. V notranjosti države so neprestani nemiri. Češkoslovaška republika ie praznovala 28. t. m. drugo obletnico svoie ustanovitve. Po vsei republiki so se vršile velikanske slavnosti. — Drugače država ne preživlja ravno ual-leošili časov, iroi vsled slabega orehra-nievalnega stania Zlasti se nntožuieio Nemci. Poljska. Tu se ie ooiavil drugi D’Annunzio. Neki ooliski general zaseda kratkomalo mesta tulih držav, Vlada proti memu nima muči ali oa noče nastaniti. Izvršile so se /.e volitve v državni zbor. ki se te že sestal in zboruje, izdal se ie zakon o prisilnem državnem oosoiilu. Sedai razorav-liaio o ustavi, ki io bo imela država. Rušila. Iz Rušile priharaio čudna poročila. Ker vemo. da gredo skozi roke proletarskih sovražnikov, ki iih no svoie pobarvalo. ne moremo vsega verieti in tudi ne moremo izreči končne sodbe. Gotovo pa ie. da troi država vsled oomanikania živil. Rumuniia. Bolgarski ministrski predsednik Take Jonescu roma po svetu in obiskuie ministre raznih držav. Pride tudi v Beograd. Medtem ie izbruhnila doma stavka železničarjev. Dobra vlada ie takoi poklicala neposlušne železničarje k voiaKom. in domovina ie rešena! Grško. Umrl ie grški krali, in sicer na precet čuden način. Ugriznila ga ie opica. Seual gre za to. kdo nai zasede prestol. Ministr-SKi Predsednik Venizelos ie baie iziavil-da država še ni zrela za republiko in da ie bo že sam izvedel iz vrtinca in ii poisKal vladaria. Te dni oduotuie v Atene naš prestolonaslednik. To ie vzbudilo misel, da se pripravila takozvana personalna uniia obeh držav, to se nravi, da bosta obstoiali obe državi a bosta imeli istega vladaria. Menda ie to prav tudi ententi. Poprei se morata seveda prestolu odpovedati oreiš-nii krali Konstantin in brat ookoinega kra-lia. Pavel. Praviio. da se kralii neradi od-poveduieio svoiim kronam. Bolgarlia. Tudi v BolgarLii so odredili prisilno državno Dosolilo. Poleg tega so uvedli prisilno delo to ie. vsak odrastel državllan bo moral gotovo dobo delati za državo id iavne naprave. Avstriia. Avstriice vedno boli žela do monarhi' ii in silno Um ie dolgčas dq Habsburžanih-pod katerimi so se tako dobro imeli. Prl tem iim oomaga bivši nekronani voivod^ kranjske dežele. Šušteršič ki se mudi Celovcu, odkoder vodi habsburško proP^' gando. ____ Sleparske volilne metode. 1. Po deželi sleoariio »san,ost(!!jfo kmetic liudstvo. da se ie naša delavska zveza« združila s »SamosSjaI1j kmetsko stranko« Jn da morato »Kmetsko-delavske zveze« voliti s stoineži. To le grda laž! KDZ. vol ialno demokratično! 2. Na Štajerskem agitirajo komunisti da so se sociia'lni demokratie ž niimi združili in da nai torei delavstvo voli komuniste. To je grda laž! Delavstvo bo volilo socijalno demokratično! Komunisti delaio zdraho na želio in na korist 'Kaoitalističnih strank. 3. Klerikalci vodiio oo svoiih shodih neke »socijaliste« ^ katerimi notem lavno Doierhizira'o tako. da »socijalist« grdo oo-p'on in osramočen odide. To ie grd klerikalni manever! Tj »sociialisti« so olačani klerikalni agitatorji ki se v k ranih, kjer iih nihče ne nožna izdaiaio za »sociialiste« in se nrav grdo in neumno vedelo. S to novo metodo hočeio klerikalci sociialnim demokratom vzeti ori ljudstvu ugled Primite te sleoarie in hm izorašaite vest! S Iz naše države, ss Parlament životari in pošilja proti nebu svoje zadnje vzdihe. Imel bo najbrže le še eno samo sejo, nakar bo za vekomaj zaspal. Voljo ljudstva bo izrazila dne 28. nov. izvoljena ustavodajna skup-šina. Prestolonaslednik je odpotoval v Atene, da se udeleži pogreba rajnega grškega kralja. Preden se je odpeljal, je podpisal državni proračun* Ministri potujejo, namreč v agitacijske svrhe, PC' vsej državi. Vozijo se seveda v razkošnih avtomobilih in ekspresnih vlakih. Pri tem obljub liajo revnemu ljudstvu vse blagre sveta. Dr. Korošec je podpisal proračunski hi finančni zakon, seveda brez vseh pridržkov. Doma bo Pa zatrjeval svojim backom, da je dosegel te in J one ugodnosti za naše ljudstvo. Invalidi dobe menda kredit 30 milijonov, če le res, kar nam pravijo vesti iz Beograda. Dobrovoljci bodo zahtevali, da jim odstopijo stranke gotovo število poslanskih mest za njihove kandidate. Pogajajo se s političnimi klubi. Češkoslovaški državljani v Ljubljani so proslavili drugo obletnico ustanovitve svobodne republike na slovesen način. Doktor Brejc se silno jezi, ker ga je naš zastopnik v Beogradu dr. Korun tako skrtačil. — Mi mu prav privoščimo, čeprav jeza ni Zdrava. Časopisi se norčujejo, da sta Brejc in Šušteršič zamenjala svoji vladarski mesti. Poprej je »regi-ral« Šušteršič v Ljubljani, Brejc v Celovcu, sedaj ie narobe. V Ljubljani kandidira za demokrate dr. Tav čar, župan ljubljanski. Če bo skrbel za svoje vodice tako, kakor za mesto Ljubljano, se jim ne bo dobro godilo. Narodni socialcl v Mariboru bodo volili dr ®ytara iz Trsta, ki ga tržaški delavci dobro poznajo, ipa ne z njegove solnčne strani. Vpoklic vojaških novincev. Iz Beograda po-r°čajo, da bodo rekruti poklicani v kadersko službo ki sicer za konjico in topništvo v januarju* v Pehoto pa v februarju 1921. Predsed. glavnih volilnih odborov moralo iti člani najvišjih sodišč. Kot taki so bili izžreba-nl za Ljubljano Ivan Ivkovič, predsednik apelacij-' ^ega sodišča v Beogradu; za kranjsko volilno ®*rož]e Fran Dukič, dvorni svetnik pri višjem eželnem sodišču v Ljubljani; za štajersko volil-00 okrožje Sava Cepovič, sodnik velikega sodišča v Podgorici (Črna gora). Statistični podatki prebivalstva v Sloveniji. 0 izkazu zdravstvenih statističnih razmerah v ovoniji za leto 1919 je štela Slovenija brez okra-ev Velikovec, Logatec in Postojna 995.440 prebi-alcev. v tem letu je bilo rojenih 22.636, umrlih nf 15-356. Ponesrečilo se je v tem času v Slove-‘n 474 °seb, umorjenih in ubitih je bilo 112, sa-°mor pa je izvršilo 111 oseb. da ,0oreillskl kot In Italija. Govorice In mnenja, jj(0 >0 Pn'lja sedaj po izidu plebiscita na Koro-blg”!/'"'Pamirala zase takozvani gorenjski ali da bo 80 brcz vsake Podlage.Verjetno pa je, Mejske l>ri, prc^st°lečlh pogajanjih zahtevala, da htevala^t T*a 116 smeni° utrjevati, in da bode za-Proge U * garancije glede železniške Naše središče na Koroškem je Guštanj. Ker nam vsled nesrečnega plebiscita ostane le majhen del južne Koroške, se ustanove v Guštanju okrajno sodišče, davkarija in ekspozitura okrajnega glavarstva slovenjgraškega. Občina Jezersko se prideli v sodnijskem in upravnem oziru Kranju, kar je za prebivalstvo dosti ugodnejše, kakor je bilo do sedaj, ko je pripadalo Velikovcu, oziroma Železni Kapli. V Bosni je bil imenovan predsednikom vlade radikalec Vojislav Šola, ker je odstopil do zdajni predsednik dr. Srskič, tudi radikalec. Vprašanje obrtnega poslovnega davka. Minister financ je glede finančnega zakona predložil spremembe prvotnega zakonskega načrta. Obrtni poslovni davek je v sporazumu z interesenti spremenil, tako, da ga bodo plačevale le banke in velika industrija v obliki posebnih doklad na uvozne in izvozne carine, glede malih obratov pa se ta davek izrazi v obliki, da bo obrtnik plačal dvojni dozdajni pridobninski davek. Žena umorila svojega moža, 19. m. m. se zgodila strahovita tragedija na Rogatnicl obč. Čermožiše v hiši posestnika Kitaka. Ko je baje prišel zvečer mož iz svoje vinske kleti maio vinjen domov, je začela žena po njem udrihati vv prepiru) z lesenim kijem po glavi, ter ga na mestu ubila. Navzlic njegovi prošnji »ljuba Treza, pusti me, prizadela mu je mnogo udarcev, ter mu tudi roko zlomila. Poročena sta bila šele kakih 8 mesecev. Značilno je, da je bila ta morilka članica III. reda (tkzv. tercijalka). Izročili so jo sodišču. Centralna vlada odklonila Izročitev monitorjev. Posebni ministrski odbor je sklepal o ukrepih mednarodne podonavske konference, ki je bila te dni v Parizu. Ministrski odsek je v glavnem pristal na one odloke podonavske konference, ki se nanašajo na način plačevanja carine in na rečno policijo. Kar se tiče pred'oga konference glede razdelitve monitorjev bivše Avstrije, vlada na njo ne bo pristala, ker je nepravična. Naša država ima trikrat daljšo obalo Donave kakor druge države. Njej so potrebni vsi ti monitorji, da more izvrševati rečno policijsko službo. Vlada je naznanila zaveznikom, da je nepotrebno, poslati v Beograd komisijo, ki bi imela prevzeti monitorje. V kratkem bo imednarodna podonavska konferenca izdala odlok o razdelitvi trgovskih rečnih ladij. * Pojasnilo, kako se vrše volilni shodi in sestanki. Deželna vlada je glede shodov odredila to-le: »Shodi volilcev, ki se vrše samo zaradi dogovorov za volitve v ustavotvorno skupščino, se smejo prirejati brez prehodne prijave pri pristojnem političnem oblastvu, ako se ne vrše pod milim nebom.« Taki shodi tedaj ne spadajo med določbe shodnega zakona. Tako na pr. za take shode ne velja, da bi prihajali nanje zastopniki političnih oblasti. Shod.se lahko skliče: 1. Kot javen in vsakomur dostopen; 2. kot javen a omejen na somišljenike ene stranke ali na člane ene organizacije; 3. kot omejen le na vabljene goste. Kdor se neupravičeno udeleži zborovanja, ki le omejeno na vabljene ali na določeno skupino volile e v, In ga vkljub pozivu ne zapusti, se kaznuje z globo do 200 kron. Kdor pa prepreči zborovanje volilcev (bodisi javno ali ne), s tem, da vanj vdere da izrine na-vzočne ali da se s silo upira formalnim zauka-zom rediteljev, n. pr. da ima iti ven, se kaznuje od sodnije z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Če pa se je to zgodilo po dogovoru več oseb, ga zadene strog zapor do šestih mesecev. Od sklicatelja zavisi, če hoče. da se voli predsedstvo. Sklicatelj določi reditelje. On daje ukaze glede reda na zborovanju, če pa se je volil predsednik, jih daje ta. Kdor se upre sklicatelju, predsedniku ali reditelju, zagreši prestopek, za katerega ga glavarstvo kaznuje z globo do 200 kron. Novi vinski zakon. Ministrstvo za poljedelstvo pripravlja novi vinski zakon, ki bo veljal za vso državo, kjer se prideluje vino. Pozvalo je pokrajinsko vlado v Dalmaciji, naj poda svoje mnenje, kakšen naj bo novi vinski zakon, oziroma kaj bi se lahko prevzelo iz starega, doslej veljavnega avstrijskega vinskega zakona. Vlada je nato sklicala enketo strokovnjakov in interesentov, da izreko svoje nazore o tem vprašanju, ki je zlasti za Dalmacijo življenskega pomena. Na enketi so govorili.o raznih vprašanjih vinskega zakona, med drugim tudi o pridelovanju »malega vina«' (petijota itd.) Večina se je izjavila za to, da se sme »malo vino« — pridelovati le v omejeni množini, pridelovati ga smejo le vinogradniki in vinogradniški delavci za lastno porabo. Etiketa je izročila svoje poročilo pokrajinski vladi, katera ga pošlje poljedelskemu ministrstvu. Hkrati je prosila, naj jo poljedelsko ministrstvo obvesti tudi o mišljenju ostalih pokrajinskih vlad. Ko bodo vse pokrajinske vlade poučene o stanju v raznih deželah, bo sklicalo poljedelsko ministrstvo v Beograd enketo iz vse države, ki bo korič-neveljavno uredila vprašanje vinskega zakona. Ker kličejo pokrajinske vlade k tem etiketam razne zastopnike, tudi vinogradne delavce, male posestnike itd., opozarjamo naše ljudi, da se en-kete udeleže in tam neustrašeno zastopajo svojv interese, da si bogatini ne prirede zakona v svojo korist. Gospodarske vesti. Nemški delavci pripravljeni. Predsednik zveze nemških rudarjev poslanec Hosemann je izjavil na nekem shodu v Boehumu, da silijo levičarski krogi delavstvo k simpatijski stavki v prilog angleškim rudarjem, toda angleški tovariši' take podpore za sedaj niti ne želijo. Ustava mednarodne zveze strokovnih organizacij zahteva, da stojijo druge organizacije toliko časa pripravljene, dokler se ne zaprosi stavkajoča organizacija internacijonalo, da ji priskoči na pomoč. Tega se nemške strokovne zveze držijo, toda pazile bodo. da ne pride nemški premog, ki ga morajo oddati Francoski po ovinkih na Angleško, če bi se to zgodilo, bodo našle tudi sredstva, da to zabrant-jo. Tudi v tem slučaju ni gotovo, če bi stopite nemške rudarske organizacije v akcijo, ker je ta ka akcija v prvi vrsti odvisna od železničarjev in prevoznih delavcev, sicer pa so nemški rudais-ji pripravljeni na vse možnosti in četudi nočejo prelomiti svojih dolžnosti do antante, vendarle ne postanejo z ozirom na angleške rudarje stavkokazi in izdajalci. Izdelovanje modre galice za državno potrebo. Gospodarsko-finančni odsek se je sporazumel v tem, da je treba pri barskem rudniku ustanovi« še posebno podjetje, ki bo izdelovalo modro galico za državne potrebe. Podjetje se ustanovi prihodnjo pomlad. Komisija, ki je bila nalašč za to imenovana, izdeluje priprave. Naše žito za Nemčijo. Zadnji čas so prišli trgovci iz Nemčije v našo državo, da kupujejo zlasti v Banatu žito za Nemčijo, kjer je v tem oziru veliko pomanjkanje in bodo morali do prihodnje žetve uvoziti vsaj dva milijona ton žita (200.0OO vagonov). Finančni polom Avstrije. Proračun za leto 1920-1921 izkazuje 12 milijard primanjkljaja. Državni izdatki so narasli za 16 miliard, prejemki pa le za 14. Torej polovica državnih izdatkov se porabi za plače uradnikov, ki jih je 263.417. Državni dolg znaša že 54 milijard. Dasi vsa vojska Avstrije ni vredna počenega groša, se izda za vojsko vendar letno tisoč milijonov. Vsa državna podjetja, med njimi tudi železnice, so pasivna. In za tako deželo so glasovali nekateri zaslepljenci! Cena pšenici bo padla. V Indiji in Avstraliji prično z žetvijo prihodnji mesec. Dovoljeno je, da se sme iz Indije izvoziti 400.000 ton pšenice. Avstralsko žito se spravi na trg meseca decembra. Tudi v Kanadi so pridelali pšenice skoraj 100 milijonov bušelnov več kot lani. Prisilno posojilo na Bolgarskem. Finančni minister Bolgarske je v pisarni sobranja predložil zakonski načrt glede izdaj prisilnega posojila v znesku 2 milijard levov za delno kritje neza loženih državnih dolgov. Trgovina z volno, lanom in kožami je v naši državi prosta. Uvoz luksuznih predmetov je ministrstvo zopet dovolilo, toda plačati bo treba izredno visoko carino. Uvoz žganja iz zasedene Dalmacije je dovolilo ministrstvo brez carine. S takimi olajšavami podpiramo le Italijane. Olje se podraži. Iz Dalmacije poročajo, da se je olivno olje za 300 odstotkov podražilo. Vinska letina na Francoskem. Letos so pridelali na Francoskem okoli 5 milijonov hi vina manj kot pa lansko leto. Trošarina na vino. Poleg drugih novih davkov te našega kmeta po vinorodnih krajih prav hudo prizadela trošarina na vino, to je dac, ki znaša 32 kron pri hektolitru vina, ki ga kmet pridela, razen onega, ki se mu pusti prosto, to je na oral vinograda kake 3 vedre in na hektar njiv in travnikov po 50 litrov. Pri tem pa se všteje tudi pridelan jabolčnik, tako da mora plačati kmet, če je tudi jabolčnik pridelal, od vsega vina dac ali trošarino. Mi vemo, da potrebuje država denar in da si mora zato poiskati nove davčne vire. Mi tudi vemo, da ni bilo prej socialno pravično, da je moral kmet, delavec ali kak drug revež, ki si je tupatam privoščil v gostilni četrtinko vina, piti zadacano vino, medtem ko je pil bogataš, ki si je kupil vina cele sode pri vinogradniku ali pri vinskem trgovcu nezadacano vino. Zato tudi v principu ne moremo biti proti temu, da bi se | tudi onemu vino zadacaio, ki ga kupi večjo mno-I žino na enkrat. Zato tudi nima noben pošten in ! pravičen vinogradnik nič proti temu, če vino I proda, da pride dacar in predpiše kupcu dac od I kupljenega vina. Vsaj je vinogradnik tudi prej mo j ral od vina dac plačevati, če ga je točil pod vejo. i Na vsak način pa smo proti temu, da se vino-! gradnika sili, da bi moral od vina, ki ga sam prl-I dela in sam doma porabi za svojo družino, posle, delavce i. dr. dac plačevati. Kdor danes .pozna razmere na deželi v vinorodnih krajih. Iz orožja izdelujejo gospodarsko orodje. Po mirovni pogodbi je Nemčija prisiljena uničiti velikanske množine orožja. Nemška vlada je prišla na pametno misel, da uporabi jeklo, ki se nahaja v orožju, za izdelavo poljedelskega orodja. Zbirajte za tiskovni sklad. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se tako] pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-Ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska. OT* Hoiete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor barSun mehko koto? Nočete solnčnlh peg, mozo> Ijev in ogrcev? Uporabljajte Feller j e vo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo p o m a d o 1 Občudovani bodete! Zavidan!) 1 lonček 9 K, No. 111 močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše HHjno-:: mlečno milo 16 K. :: Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. :: in 3 K. :: :: Mučijo Vas kurja očesa? Fellerjev prav turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več Nobenih žuljev 1 Nobene trde kožel Mala škatljica 4 K., velika :: škatlja 6 K. :: :: Želite Se kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K. Fellerjev usipalni prašek preti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K. Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki fipecijajni steklenici 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-pudcr Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K. Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. EUGEN V. FELLER, Ijekan Stubica Donja Elza trg Nr. 334 (Hrvatska). Miši-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10 —, za podgane in miši K10’ ; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20• — ; posebno močna tinktura za stenice K 12-—; uničevalec molje K 10 —; prašek za uši v obleki in perilu K 10'— in 20'—; proti mravljam K10 — ; proti ušem pri perutnini K 10‘— ; prašek proti mrčesom K 10'— in 20'—, proti ušem pri ljudeh K 5'— in 10'—; mazilo za uši pri živini K 6'— in 10 — ; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10' — ; mazilo proti garjam K 12' Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. COSULICH-LINE = TRST—AMERIKA = Nevi - Jork — Buenos — Ayres — Rio dl Janeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. [fiinoamujiji registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hran line vlo«ce vsak delavnik od 8. do 18. ure in jih obrestuje po Čistih Rentni davek plača društvo Iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojin? zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res dcMi denarni zavod. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: N A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej ! Le „Naprej" spada v naše družine! R E J Proč z meščanskimi listi! Mesečno stane 20 kron. Naroča se pri upravi „Naprej*" Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 11 Poštni^čekovni račun št 10.532. Telefon interurban št. 178. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge :".iihasMe r. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4,/2l7u. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. -= Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so: V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč.Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje: Šoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna 1., Crna 11., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom; ---- ----- Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost; Poljčane. ' -=== Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Sloveni'o, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Založba in last konzorcija „Ljudski Glas*. Tiska „Učiteljska tiskarna'* v Ljubljani Oblastem je odgovoren Igu- Mih®vC