? obrtniške narodne X zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 5. aprila 1876. O b s e g : Crni žitni žužek velika nadloga žitnicam, in kaj zoper njega početi čunu prve Kranjske 'sirarske družbe 5> Bitnj u V Bohinju. (Dalje.) Iz poročila o delovanji in konečnem ra-Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) — Navod za pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem načinu. (Dalje.) — Za do mnroîlrni ________Î _ ^ 1 -, 1___TX _ V I • 1 . Jm .. . mače potrebe marsikaj (Dalje.) Naši dopisi „Srpska Zora Novičar Hudi vetrovi po deželnih zborih Deželni zbori Mati ga izdá Gospodarske stvari Naj se žito po žetvi hitro izmlati zlasti če snopje ---j "" f " « ""i w i/JujiMii , gjtiaou te ou ni popolnoma zrelo bilo, poleg tega pa tudi vlažno. Crni žitni žužek velika nadloga žitnicam Znano m priljublj P J zeló kaj zoper njega početi. da je temu žužku zato priporočajo nekateri, naj se konopné nega semena položi na žitni kup, ali pa le kakošen prt ki je bil namočen v vodi, v kateri se je konop > seme Kmetijski družbi je došla od nekega častitega uda kuhalo. Na ta prt ali pa na konopno seme zleze koj se znebil velike nad- veliko tega mrčesa, ki se potem lahko pokonča loge, ki mu jo v žitnici njegovi prizadeva črni žužek ponavlja, dokler kaj teh žužkov zleze na konop prošnja, naj mu svetuje, kako bi To se (schwarzer Kornwurm) že več let pokončevaje mu pše- -Ker se enaka-pritožba tudi večkrat od druge Drug h va lij poškropiti tako žito s m ia k o m kmetijske, da ne meo. strani sliši, mislil je odbor družbe bilo napačno, ako to , kar se pové gori imenovanemu gospodu udu, razglasi po ..Novicah". a potašeljem, v vodi raztopljenim Še drugi priporočajo, kakor pravijo po gotovih skušnjah, položiti frišno nakošene trave okoli žita v žitnici. Na to travo zlezejo žužki in se potem lahko po-Pred vsem je treba naturo tega škodljivega mr- končajo. Tudi to pokladanje trave se mora tako doigo ponavljati, dokler tega mrčesa kaj zleze na travo. Še druzih sredstev se priporoča veliko, pomaga jih pa malo, če je ta mrčes zeló vgnjezden v žitnicab. česa poznati, ker potem še le se more ceniti, kaj je med sto in sto nasvetovanimi sredstvi najbolje zoper to nadlggo. Crni žužek spada med rivčkaste hrošče; je komaj Treba je v tacih slučajih s čisti ti do dobrega vse, po dve črtici dolg, temno-rjav; s tenkim rivčkom zvrtá sebno kar ie lesenega v skednjih, in potem zračno 11 I • w t i 1 A é • • 1 ft ^ ê ft J ^ jih držati luknjico v žitno zrno bodi pšenice, rži ali turšice in položi va-nje eno jajce, iz katerega se izvali brez-noga, bledo-rumena ličinka (črv). Ličinke izjedó vso moko, morejo pomagan ie la^ai da ostane le pražen meh, v katerem se potem ličinka kukec. Dokler ie licink 1 1 • 1 ft ft ft ft 1 A A 1 « ft/ Samo po sebi se pa razume, da vsa ta sredstva takrat zoper ta mrčes, kedar je že (črv) ne pomagajo omen zabubi konec junija; meseca julija predere zrno in jeni pripomočki zato nič, ker ličinka varno skrita v pride kot žužek na dan. Žužek je tem bolj škodljiv, zrnu tiči; tudi jaj ker se neznansko hitro razploduje (en sam par zaplodi odpravijo po navedenih sredstvih ki se žitnega zrna držé se ne v enem letu 6000 hroščev). Žužek zrno za zrnom na- vrta, da žitno moko povžije; ob enem pa poklada zopet jajca na druga zrna in septembra meseca se izvali drugi rod, ki do zime naprej žre in se potem po špra-njah žitnice poskrije in čez zimo otrpnjen biva. poročila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske Žužek se dá iz žita izrešetati, ličinka in pa buba (črv) pa ne, kajti žužek je od zunaj, ličinka družbe w Bitnje v Bohinju gledé na sirarsko dobo od 25. maja do 6. okt. 1875 in buba pa sta v zrnu žita. Iz vsega tega je razvidno, da z enim sredstvom Odg (Dalj na drugo vprašanje zakaj večer se ne more v okom priti temu mrčesu, ki je škodljiv v podobi crva in v podobi žužeka. g mleka čez noc na pridobitev smetane ne postav ljamo in tako kaj več denarj Glavna pomoč je ta, da se žitnica večkrat nas pa bolj v zadrego spravlj iz mleka ne izbijemo? in bo težko tako ga ------ r -- , «V. «V b vj c* T b 1 t* l) od pira, da jo zrak prepihava; da se žito večkrat dati da bi se na naši strani kaka v u ^ " " ) fiaa piopiuava, u a OC V eUKIctl »acan, ua ui uc* premeće, zlasti spomladi in meseca julija; treba je tudi manjkljivost ne pokazala y? * t • 1 w W ft . ft ft m m xW^ m mm V V ____ ijtljivost in po špranje lesenih opaž v žitnici, kjer se žužek skriva, s katranom namazati, lesena tla v žitnici pa s kropom večkrat politi. Nikoli se ne sme prav staro žito in pa žito v malih kupcih v kotih imeti. Drugi pripomočki pa so ti le : bi se toliko mleka cez noc »iavuu — — > vsak družnik v svojem hramu posebej ga stavil Če namreč rečemo, da ni prost toliko mleka čez noč stavilo v sirariji, da ker to, da bi . tudi ne kaže sicer potrdilo se nam bo volj marsikaterih nepriličnost ? da tako posamesno postavljanje res ne 114 ugaja, ker mleko mora biti od molže naprej vedno pod nadzorstvom sirarja, a vendar izgovor zavoij pomanjkanja prostora v sirar ij i se nam bo pa hitro pobil s popolnoma opravičeno besedo: „pridelajte k seda-njemu sirarskemu stanu prostoren skupni mlečni hram; vsaj to morete vzlasti, ker ste, hvala si. c. k. kmetijski družbi, za svojo mlekarijo že iako zdatno podporo přejeli; taka naprava se vam bo že v enem letu dobro iz-plačala." To so besede, proti katerim , kakor koli bi jo tudi vili, bi ne našli pravičnega izgovora, če bi za-stran planinske pase gotovost imeli, da nam vsaj kaka leta še tako ostane, da bo vredno tako mlekarijo gnati. Rekel sem, da ne bi imeli izgovora. Al le poslušajte, kako hitro ga najde čmernež, ki se ustavlja vsa-kemu napredku , in se že boji, da bi za mlečni hram kacega kamna prinesti ali za police kake dilje dati ne moral. V popolni zavesti, da ga nihče zavrniti ni v stanu, mi z glavo majaje dokazuje in pravi: ,,0e tudi mlečni hram naredimo, kaj pomaga, vsaj niinamo kotla tako velikega, da bi večerno in jutranjo molžo vkup za podelovanje v manj mastni sir povzeli." Ce na ta ugovor po vsi pravici rečem, da stari pregloboko vmerjeni kotel lahko prodamo ali pa ga obdržimo za tišti čas, dokier zadostuje njegova velikost; za čase pa, v katerih je več mleUa, novega, većega in tudi po obliki dostoj-nišega kupimo, ki bi se nam v enem ali saj v 2 letih tudi splačal in nam zastonj prišei, mu z vsem tem še menda ne bom nic kaj do živega segel, ker mu nikakor ne gré v glavo, kako bi moglo to pravo gospodarstvo biti, da bi se kako orodje, če tudi je nesposobno, poprej z novim nadomestovalo, predno po popolnoma izrabi samo v nic ne pride. „Gospoda, ki ima novcev dovolj, naj tako gospodari" — me bo zavrnil. Ce mu pa razložim, da prav ta stari kotel, za katerega se to.?, liko poganja, in bi ga , dokier ni popolnoma za nič, nikakor ne pustil iz vora (po bohinjsko: cigaň a), na katerem se poljubno na ogenj pelje in odpeljava, sneti, bi bil v tistem planinskem času, ko živina že dokaj manj molze, tudi za obe molži dovolj velik, in bi tedaj lahko precej časa s štavljenjem mleka čez noc, ako bi za to prostor imeli, nekaj maščobe siru jemali ter jo posebej v maslo podělovali vsaj tako dolgo, dokier obe molži toliko mleka daste , da se morejo delati še hlebi najmanj po 40 funtov ali še več težki. Ce mu vse to — pravim — razložim , mi bo moral pritrditi, da tako bi se, ako bi mlečni hram bil, lahko dělalo že koj v starem kotlů, in je graje vredno, če se ne delà, ako se tako veči dobiček kaže. Zakaj pa za ta čas, ko bi kotel za obe molži še dovolj velik bil, zdaj meje stavim in pravim, da bi siru maščobo jemati kazalo le do tega časa, dokier je vsaj toliko še mleka od obeh molž , da bi se najmanj po 40 funtov težki hlebi mogli še delati? Zato — pravim — ker bi se pri manjših hlebih tako odvzeta smetana že koj na videz in tudi po okusu bolj začutno pogrešala, bil bi sir znatno bolj puet, ker pri tej reči je tako , da manjša množina sama na sebi v že tudi dobroto izdelka zmanjšuje, ter sta, na primer, 50 ali pa 30 funtov težka hleba , ako bi bila tudi iz enako dobrega mleka, ako bi se bilo v primeri tudi do / zadnje pičice obema enako mašcobe odvzelo , nazadnje vendar-le ne samo po velikosti, ampak tudi po dobroti že nekoliko različna. * Tega je že tudi vsaka gospodinja maslarica do dobrega prepričana in vesela tistega časa, ko molze že ves kravji trop, ker takrat ne le veliko večo, ampak — kar tukaj posebno povdarjam — znatno boljšo grebo vmede, kakor v tistem času, ko še le kaki dve kravi molzete. Zdaj jo pa pomislite, kako Čudna je taka hišna mati! Ona sama dobro spoznava, da se mleka- rija boljše obnaša ter se dosezajo ne le veči , ampak primeroma tudi znatno lepši in vredniši izdelki, kedar je že od več krav mleko združeno, na možá se pa jezi, če je v planini k mlekarski družbi pristopil iz ravno tistega .namena, iz katerega si ona sama domá več mleka vkup želi! In nekateri možje so res tako nemožati in 8labotni, da le zavoij tacega babjega ravsa in kavsa v družbo ne stopijo. Pač ni vreden, da hlače nosi tak, na katerega ramenah sloni skrb za vso družino, pa ni toliko gospodar v svoji hiši, ne toliko sta-noviten , da bi vkljub kaki nepremišljeni nevolji žene ali majerce izpeljal to, kar po vsem za povzdigo gospodarstva koristno spozná in mu je kar pred durmi na ponudbo. Ali bi mož ne mogel nepremišljene jezičnice dobro zavrniti z njenimi lastnimi besedami, z njenim lastnim prepričanjem in jej, če ga pika, da mleko na planini v skupni kotel daje, tako-le odgovoriti: „Mina! kedar bom videl, da tudi ti pri mas-lariji domá pred planino vsake krave mleko posebej opravljaš, vsake krave mleko posebej medeš, vsako grebco posebe j kuhaš, in se bom prepriča!, da se tako več in lepšega masla nabere, in poslednjič potegne več denarja, kakor pa, če po sedanjem načinu z vsem mlekom vkup maslariš , no, potem bom tudi sam zacel misliti, da bi tudi na planini boljše bilo, če ne mlekarimo vsi gospodarji skup, ampak vsak sam za-se, bodi-si maslo ali sir iz svojega mleka izdeluje ; dokier me pa tega ne prepričaš, dokier vidim, da sama doma za mlekarijo združbo več krav po pravici prav zeló obrajtaš, mi tudi naše planinske družbe ne boš pristudila, ter ostanem njeni ud, ker sem do dobrega prepričan, da je v primeri, kolikor veča, tudi še ko-ristniša memo tvoje domače." Bog vedi, kaj bi babura rekla na vse to? Težko, da bi koj pritrdila, a še težje bi molčala. Kake neumne bi se kmalu spet znebila, posebno če čuti, da kdo na njeno besedovanje kaj porajta. Al kako sem zašel na to crtico domaćega življenja ? — S tem, ker sem omenil, da pri mlekariji veča množina mleka že sama po sebi dobroto izdelkov povikšuje, enako pa manjša znižuje, kar pri maslariji dobro vé najslabeja majerica, in po tem načelu trdil, da pri hlebih manj kot 40 funtov težkih bi se odvzeta smetana že zeló pogrešala, sir bi znatno pustejši prihajal zlasti, če nespretni sirar še pri izdelovanji v kotlu smetano po nepotrebnem izbija, in bi se taki sir ne mogel več v kupči ji najboljšemu Grojerju vštric postaviti. Zato v S v ici in na Predarlskem, če od obeh molž manj, kakor za 40 funtov težke sire mleka na razpolaganje imajo, nekateri že tako mastno sirarijo popolnoma po-pusté, in jo prav na pusto nastavijo; nekateri pa delajo s tolikim mlekom celó masten sir, da obdrží pravega Grojerja vrednost; drugi pa tudi takrat še pol mastne Grojerske 25-40 funtov težke hlebce, ki pa so, dasi-ravno se jim je tudi le čez noč izvržena smetana od-vzela, že zavoij majhnote in zavoij po nji provzroče-nega pustejšega okusa memo pravega Grojerja v večih hlebih precej niže vrste in cene. Ce drugje spod 40 funtov težke hlebe tudi še z dobrim vspehom na pol mastno izdelujejo, in je veliko ljudi po svetu, ki se jim tudi tak sir dobro prilega, ni veljavnega izgovora, zakaj bi tudi mi, ako nam kaže, po tem načinu ne sirili. Ce tudi se tak sir po niži ceni memo pravega Grojerja spečá, ne pozabimo, da ta odpadek in po okoiiščinah tudi precej več dobimo iz denarja za maslo strženega. 1 (Dalje prihodiijič.) 115 Kmetiiski Zgodovinski spomini vsega sveta in streho spravi na suh kraj nekoliko od tal ° ° ° ne prhne. rri tem vezanu se moraio nrve vezi o ? da Dne Leta 1782, vređjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca aprila. Pri tem vezanji se morajo prve vezi odpra- viti in posebej spraviti, ker bi lan mešale pri izde lovanji. Ce se pa misli lan beliti in sicer precej i treba v kopicah dolgo ga ni puščati, marveč se malo samo toliko, da kraj posuši. Potem se poveže in se spravi na tišti y kjer se misli beliti. Pri belenji se lan prav tako je césar Jožef II. odpravil sužnost kmetov razgrne po tleh y kakor pri rosnem gojenji. Najboljše 1867 v Galiciji. se je odprla 4. svetovna razstava v Pa- , ki je bila druga v Parizu; kmetijski za to so pokošene senožeti ali pa strnišča. Nekateri imajo navado , lan precej ko iz godilnice pride in se rizu nekoliko oteče, na belenje razgrnítí in ga nič v 742 pridelki pa so bili ločeni od razstave v Parizu in razstavljeni v Billancourt-u. kopice ne stavijo. Tako ravnajo Angleži, Belgijanci pa pra- ki Ie bil da to ni tako dobro , ampak da je boljše ce se 1767 se je rodil césar Karol véliki velik podpornik kmetijstva (umri 28. jan. leta 814). se je rodil slavni ovčjerejec Bernard Petri V1J0' lan v kopice dene in prej posuši, predno se razgrne na belenje, ker pravijo, da mu posebno nagli dež škoduje, če ga moči, dokler je lik tnehak in se ne prime stebla zato ker lik preveč stepe in zmeša. kopicah pa y v ce v Zweibríicken u 5 na svojem posestvu v Theresienfeldu v doljni Avstriji je izrejal posebno Merinoške ovce , in ovcjereji 2. 1819. spisal mnogocenjene knjige. Je umri grof Jurij Festetič, veliki posestnik /^tvi V AXVX 111V 1 V » W X 11 /JUJl v O r.4 • T lV'.^^i VCill [JCKJ prav ga dež dobi, predno je suh, mu manj škoduje. Lan se beli zato, da dobi lepšo barvo. Lan, ko iz vode pride, ima neprijetno zelenkasto barvo in tako je tudi predivo. Na belenji pa se spremeni lan sprvega v rumenkasto belo barvo. Nekateri pusté lan na be- na Ogerskem in ustanovitelj prve Ogerske lenji ravno toliko, da zgubi zeleno barvo. To je prva kmetijske šole „Georgikon grajsčini „Kestely". íi imenovane na stopinja. Drugi ga pa toliko pusté, da dobi popolnoma belo 1824. je Ruski car Nikolaj razglasil ukaz ; po ka- barvo ; in to je druga stopinja ali popolno belenje. bilo, podlož- Po različnosti vremena in lanu je ta prej ali pozneje vbeljen. Na pol vbeljen je lan že v ali dneh terem je grajščakom dovoljeno nim kmetom' zemljišča v la stn i no'dati, da če je vreme ugodno. Ce se pa hoče popolnoma beliti t/ 9 11« v 1wi# n 1 A 11 ^ J «w pa s tem niso odvezani bili sužnosti. mora dalje časa ležati 7 12 do 20, tudi 30 dni. 7 7 Lepo 1846. so bili kmetje na Poljskem od Ruske vlade solnčno^ vreme z malo dežjem je najugodniše za be- J J 1 • /"N • ♦ • 11 i v, • mm oproščeni sužnosti grajšČakov proti temu da jim odrajtujejo obresti od zemljišč. 7 lenje. Ce je vreme zmiraj suho brez dežja, se lan sicer vbeli, vendar ostane nekoliko trd; če je pa preveč dežja aa jim ourajiujejo ooresti ou zeimjisc. * tvum^ vOWUv u^viuw v^ ^ p«, 1872. se je ustanovila visoka šola za polje- spet ni dobro, ker se ne vbeli lepo in se ga rada čr- 3 delstvo na Dunaji. 1875. se je v Avstriji oklicala postava zoper nina loti. Sploh mu dež ne škoduje druzega, ko na , če dolgo dežuje; lakno pa, ko je enkrat v t r t n o us. barvi vodi godno se ni bati 7 da bi se mu tako hitro škoda 1093. je kam deževalo na Francoskem stari kroniki Char l počil dělala kot pri rosnem gojenji. Škoduje mu pa crnina so, ko ie dan na- i*1 se ga posebno rada loti pozno na jesen. Lan dobi J » 1 # • w • • ^ po 7 de z neba padale na zemlj 1818. se je ustanovila viša kmetijska šola v kem času ves siv. To se posebno lahko prípetí, če namreč sive lise, in če se precej ne pomaga, je v krat- lan Ogerskem Altenburg 1637. se prva t (koruza) sadila v v veliki travi leži, da ga preraste ; če ni bil prej dosti goden, ali če nastopi proti koncu dolgo deževje; če veredi na južnem Tirolskem, kamor je bila zemlja zeló hlapi, posebno ob meglenih dnevih iz V prinesena če ga prav topel dež premoči. > ali pa 1756. je Avstrijska vlada razglasila poziv, naj se Kakor hitro se crnina pokaže, se mora lan vzdig- kmetovalci poprimejo reje žlahnih ovac. niti in v kopice postaviti. Spomladi in poleti se črnina ne pokaže tako rada, zato je najboljše lan spomladi in poleti beliti. Za belenje so najboljši vlažni, ne pre- mokri travniki. Na suhe senožeti ni tako dobro lanu (Dalje prihodnjiČ.) a v za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem vec mrčesa, ki lanu načinu. razgrinjati, ker je tam po navadi škodo delà. Pri belenji napol je pri lepem vremenu že dobro če se lan tretji ali četrti dan obrne in potem čez kake } Delà po setvi 7 Spisal Andrej Pisk ar. pletev, dni vzdigne, da zoritev za predivo in za seme spravilo. (Dalje.) 7 mora dalj časa pustiti treba obrniti, da se še se posusi Ce Ce se popolnoma beli, se po eni strani bel, ga je po drugi strani vbeli. Tudi ta- časa zgodi Ako se lan ne misli beliti, ostane v kopicah toliko da je popolnoma suh, kar se v nekaterih dnevih belo barvo in se lik začne sam od stebla ločiti krat se mora lan večkrat obrniti, kedar nastopi dolgo deževje. Ce je dolgo lepo vreme in na to dež pride, ga je treba takoj obrniti. Lan je popolnoma vbeljen , kedar dobi ves enako ter je f če je lepo vreme. da se lik kopicah mu dež in vreme pri krivih steblih kakor lok napet, in se prav rad od da ni mehak, stebla loči. Takrat je treba lan vzdigniti in ga za ne- přej osusi ne škoduje ta zato se ni bati, da bi se lan pregodil, potem ko iz vode katere dni v kopice postaviti, tako kakor smo zgoraj pride in se razstavi. Samo takrat, če bi ga precej, ko - pri iz vode pride in je lik še mehak . dež močil, mu škoduje, pa ne drugač, kakor o tem, da lik preveč raztepe prave barve, ali pa če je siv ali črnikast, posebej spravlja. y mokrem lanu govorili, da se popolnoma posuši. Beljen lan je treba spet zbirati, ter se tišti, ki nima m zmeša. Ko je lan suh, se kak lep solnčen dan v Zdaj se lan v velike snope s slamo poveže in k strehi velike snope kake 12 palcev premerka s slamo poveže spravi, kakor smo pri nebeljenem lanu govorili. * f 16 stel Belgijanci dosti drzé na to, da lan, ki je letos ra- 7 se drugo spo mlad godé in belijo. Pra- počije, veliko vijo, da je predivo od takega lanú, ki se lepše, kakor pa če bi se precej godil in belil. Tudi tak lan, ki bi se na priliko jeseni ne dogodil dosti in bi se zavoljo mraza moral ven vzeti, se spomladi dene spet godit brez vsake škode, da se popolnoma dogodi. Samo to posebnost ima, da se ga vdrugo voda ne prime kmalu, in se le počasi omehča, ter mnogo dalje godi, kakor pa če bi se bil prvikrat naprej godil. Belgijanci v Kortrijski okolici, kjer naj več lanu in Književne stvari. Izašla je III. svezka (svezka za marcij) 79 Srpske Zore" i zabavno-poucnog lista sa ilustracijama donela je: „Ciča Tima". Pripovedka od Gjure Jak- si ča. (Sa slikom), po Friedr. Spielhagenu. Markoviča. Pâvlâ u m XîJ> C* 1 a U V x \J Ck9 - ^UU vedka po njemačkom od B. M. Seoska namiguša". Pripovedka Pesma Pripo- ,Kletva Kosova". jSlepčeva osveta"'. ki jim iz prediva pridelujejo, godé lan v reki Leije, Francoskega přiteče. Ta voda je kemično in mehanično jako čista; teče počasi in enakomerno , ter navadno ne » Pesma po Potefiju. Dva^ svedoka". (Sa slikama „Aja Sofija Za slobodu" Crnogorci". (Sa slikom). u a j) j ,Svajcarsko^ stado". (Sa slikom). ti stopi čez bregove in je nevihte poleti ne skalé. vodi godé lan celo lan celo leto, kajti toliko lanú, kar ga tam pridelajo, ni kmalu godnega, posebno ker pripe-ljejo lan več ur daleč godit. Ze spomladi začno goditi, ko se voda zgreje, in godé do konca vinotoka. Za gojenje imajo plave in jih napolné na bregu z lanom, porinejo v vodo in privežejo vsak plav k bregu, da jih voda ne odnese. Navadno napravijo plave trdo drug do druzega po obeh bregovih. Pravijo, da je boljše več plavov skup, da se eden druzega tišé in da voda med Zahare". » i „Jedrene"). ,,Preko pustinje ume u Srbiji". Od F. Kanitza. (Sa slikama „Crni Vrh" i „Banja"). 97 Bosni". Pretres knjiga. Konjički skok. IL II Tf 11 „Putne crte Plen pop-Žarkove čete." (Sa slikom). o Pregledne bilježke. Rebus. Anagram. svesci. Prepiska úřednictva. Riešenje zagonetke u plavi ne teče, marveč mirno stoji. Sa ovom sveskom su namireni oni predplatnici, koji su za Četvrt godine předplatili, te se učlivo pozivaju, da svoju předplatil za II. četvrt što skorije obnove. tako isto se poziva i ostala p. n. publika, da se Sploh pravijo i da ni dobro, če bi voda skoz lan predplaćuje na „Srpsku Zoru" koja je izmirenjem da tekla in razvezan žlezec odnašala, koji je potreben ta čas v miru ostane, da se lakna v njem lepo razve-žejo, omehčajo in razpusté. (Dalje prihodDjič.) Za domaće potrebe marsikaj. Čim se perilo rudece zaznamenuje Wegler primeša beljaku enega jajca ravno toliko vode; to precedi skozi tanko platno in pridene tekočini nekoliko cinobra. S pomočjo peresa piše na platno, ki ga hoče zaznamovati. Ko se je pisava posušila, pogladi tem se platno z vroČim gladilnikom (Biegeleisen). beljak strdi, in cinober se tako prilepi, da ga ne mjilo ne lug, celó kisline ne izperejo. 7 ■ ■i ■ » I. četvrti pokazala, da ima sposobnosti za život, a umnoženom predplatom če se služiti, da sve bolje svom pozivu i željama publike odgovara. Več izašle svezke mogu se još dobiti. — „Srpska Zora" staje na cielu godinu 4 gold. 80 nov., na po Predplata se šalje pod ovim naslovom: „Administration der gold. 40 nov., a na tri mesece 1 gold. 20 nov. Srpska Zora" III. Gartnergasse 25 in Wien." * vrstna slika Zadnjemu listu „Srbadij a jodličnejših ki in Hercegovinsk j k bila priložena iz- To v U3taj B pač krasna spo menica na godovinski boj, ki bode konec storil trino štvu Turškemu. Hvala si. vredništvu za ta dar Politične stvari. Sladkorjeva voda zopor opeklino z apnom v očeli. Ce ti je po nesreči ali po neprevidnosti prišlo kaj živega apna v oči, in če si hočeš hitro pomagati, vzemi sladko rj eve vode in si moči oči. Iz sladkorja (cukra) pripeti, ampak se kolikor toliko časa pripravlj in apna se namreč naredi neka spojina peče več. 7 ki v očeh ne Sasafrasovo olje (oleum sasafras). To olje je po mnogih skušnjah posebno dobro zoper omotico po tobaku; če vliješ par kapljic tega olja na smodko, izgubi omotilno moč. Tudi omamljenemu nekaj kapljic tega olja zopet zavednost poděli* Ker to olje ni posebno drago, rabijo ga tudi pri podkovanju hudih kónj. Na rutico viijejo nekoliko tega olja in jo tiščé konju pred nosnice. Konj postane miren in se dá pod-kovati. Nova kemicna prvina. cinkovi rudi je iznašel nedavno Lecoq de Bois-baudran kemično prvino, ki se bode „gallium ime- --------p , IV, wv, «v^v, « » * * I* ua XVUV/ novala. Ta prvina je sedaj predmet kemične preiskave *) Hvala lepa! Le večkrat kaj tacega ali druzega. Vred. Hadi vetrovi po deželnih zborih. Navadno se nobena veča dogodba nenadoma ne a. Tudi premembe po državah se ne vršé kar čez noč, ampak različna znamenja gredó pred njimi, jih napovedujejo. Kakor se pred hudo nevihto vzdigne v kakem kraju veter ali zabuhlo bobnenje, tako se tudi pred politič- nimi prekuci čuj ej o nemirni gl raznih kraj Da sistema, ki že nekoliko let vlada v Avstrij ni vstvarj za veke, ampak da mora v kratkem pasti to je zdaj pač vsakemu jasno, znamenja za to se če j 7 dali gosteje prikazujejo Ustavne države najmočnej stebri imaj biti de želni zbori. Al ravno ker imajo biti taki, je tudi državi skrbeti na vso moč zato, da ne oslabé, kajti následek oslabljenja zborov bi moralo biti oslabljenje države same. Sistem sedanji pa slabi deželne zbore in jih je že izdatno oškodoval, zato mora pasti. Da že pada, zborih. o tem so znamenja pokazala se po več deželnih Najprvo je počilo v Tirolskem deželnem zboru. Večina je namreč, razžaljena po postopanji ministra Stremayerja, ki je za hrbtom deželnega zbora in ne ozirajoč se na pravice dežele dovolil na Tirolskem naseljenim protestantom osnovati si lastne cerkvene ali verske občine. Po neki deželni postavi, po cesarju po- se je v naglici vse, kar je bilo mogoče dognati. Drugi trjeni, ne sme se nobena taka občina osnovati brez do- pot posnamem važniše reči, na pr. sklep zastran ucitelj- voljenja deželnega zbora. Al minister Stremayer se za skega izobraževališča, kmetijske šole i. dr. r. Sklenil to postavo ni brigal in s tem segel v pravice deželnega je glavar sejo, sesijo in volitno dobo z obširnim zbora ter ga razžaiil. Zavolj tega stom popustila zbornico in zbor se je sklenil Dalmatinskem zboru je bilo povod veiikemu in pomenljivemu ropotu nekaj druzega, kar pa je zopet - spodti- večina s prote- govorom ob 9. uri v noč. Avgusta ali septembra meseca t. bodo nove volitve za deželni zbor. Deželni zbor Kranjski. sad sedanje sisteme. Zbornica se je namreč seji dne kala nad predsednikom Ljub ) očitaj mu ) da Je cije izročile dotičnim odsekom t. m. so se sopet nekatere peti- ) zlasti prošnja mnogo od- o pri železnicah Dalmatinskih vtaknil 35.000 gold, v svoj meščanov Ljubljanskih za povikšanje 15° žep, in da ta dobiček ni pošten. Ljubiša je moral po- tegljeja od hišninskega davka za vzdrževanje poslopij begniti iz dvorane in zbora je konec, ker so poslanci in pa prošnja okrajno-cestnega odbora Vipavskega izrekli ML , U<* jih UC U\J v ítUVJL , uvttioi uu predsedovati. Tedaj tudi ta zbor ne deluj ne bo v zbor dokler bo hotel Ljubiša za cestno podpornino. Finančnemu odseku so se iz- ročili računski sklepi za leto 1875 ustanovnih za- Predarelski zbor je dal iz sebe drugo ne manj kladov, zemljiško-odveznega zaklada, normalno-šolskega odloČno manifestacijo zoper sedanjo sistemo namrec m norišno-stavbenega zaklada in pa proračun posled- sprejel je po deželnem odboru mu podani načrt posebne njega zaklada za 1877. leto. Potrdil se je proračun šolske postave, obrnjene zoper šole po sedanji sistemi deželno-kulturnega zaklada za 1877. leto (po- vstvarjene. Temu zboru se tedaj potrebno zdi napraviti trebščina 3367 gold. 87 kr., zaklada 790 gold. 68 kr. zoper dereče valove sedanjega liberalizma jez aupci ucici;c vaiuvc ocuaupga iiu^au«uia , aa- primanjkljej 2577 gld. 19 kr.). Prošnja okrožnega rano- rim bi bila mladina katoliška v zatišji, v varnosti. Ka- čelnika Ipavca gledé nagrade za zdravstveno poslo- toliški stariši moraj tedaj sami na sedanj C ĎUJC , a, V IJCUC tl-l VltVtJVyU^ pu OIOIOUII , \a<* ^ J V ^ ^ * " ^ " y u 14 ^ ViagVUOtVIU OUU varujejo svoje otroke okuženja in jih morejo odgojiti škov za nekega gluhonema se je tej obcini po milosti šole pra vij in redj noge s topiti zoper vanje v občinski bolnici Novomeški se ni uslišala. po sistemi da prošnji občine Ložke gledé placila odgonskih stro- v tistem duhu, v katerem so odgoj duhu vere katoliške naj brani državlj sami ? Sistema biti bi morala streha, ki vseh namreč v dovolilo 100 gold, iz deželnega zaklada, in deželnemu odboru ukazalo, naj od Bergonjske občine zadevni del rajo god; slabo pa, če se mo- odgonskih stroškov izterja ter potem tudi Ložki obČini prošnji Ihanske občine gledé zmanj- državljani bati, da bi se ta streha sama ne podrla izroči. na-nje, in če se skušajo proti temu z lastnimi napra- sanja davkov je deželni odbor dobil ukaz, naj natanko preišče dotične razmere, potem pa navedeno prošnjo pri- vatni zavarovati Nekoliko drugačna, če tudi ne manj pomenlj znamenja sta se pokazala v Kranjskem in S taj skem deželnem zboru dr. B lei we i s poroča c. kr. finančnemu vodstvu. Perglasa Prošnja barona y naj se ustavi izvršba zavolj zaostalega eis po pravici obdolžil sedanjo sistemo pa dualize m, krivde slabega stanja v gospodarskem vsacem obziru. Dokazal posamezne dežele neprimerno Kranjskem namrec je davka izročila se je deželnemu odboru v uradno re- in šitev. — Prošnja krajnega šolskega sveta v Stu-riji gledé prememb za ponavljavno šolo se je gledé na da vsled dualizma zadevajo državno postavo od 14. maja 1869 in na deželno po- stroški, ker je uprava stavo od 28. februarija 1874 v rešitev izročila c. k. de- zeló zeló draga; upravni stroški se utegnejo zmanjšati želnemu šolskemu svetu. — Prošnji občine Selske in blagostanje med narode povrniti pa edino le po pre- za razdelitev te občine v dve samostojni občini in ob- stroj edanje sisteme v federalizem Skoro enako je čine Poljanske poleg Škofje Loke za združitev poslanec Herman šel sedanji sistemi za kožo dokazo- cele Poljanske fare v eno občino ste se izročili dežel- vaje po številkah, da dežela Stajarska materijelno vedno nemu odboru z ukazom , naj razmere preišče ter učini slabi in hira in da to bolezen y ki se toliko vsake dežele, more ustaviti drug lotila kolikor zadevne dogovore in potem po postavi dalje postopa, če federalizem i vse to spozná za potrebno. seji dne t. m. so se dotičnim odsekom iz- poskušnje so in bodo zastonj. Tudi po druzih deželnih zborih in skupŠčinah se ročile sledeče peticije: prošnja okrajno-cestnega odbora Crnomalj skega za podporo z ozirom na ki zamorejo ne le vražnému, am přikazuj ej o znamenja, pak vsakemu člověku sploh vriniti prepričanje , sedanj a sistema na vseh stranéh se tako omajala da cestno črto Videm-Majerle y prošnja občine Rado- 9 da vse podpiranje ne bo nič pomagalo, ampak da se bo vinozdravniške šole vica zavolj podpore za Marka Slanca, učenca ži- prošnja občin Trebno 9 Veprav kmalu zgrudila in potegnila za saboone, ki se lika Loka, Mirna, Prapreče in Sent-Rupert trudij z vso svojo umetnostj 9 da bi se dá, poko pomenyo ze obdržali. Znamenjs „Mane, Tekel, Farsín? jo 9 «vr^v , - --------7 —-----y ~ - - r ---- ■ kolikor časa gledé presukanja ceste čez Brezovhrib 9 prošnja občin se přikazuj ej o , ali Deželni zbori. Poštenje, Merčeje ter Topole, da bi se združile v samostojno občino, in pritožba občine Hotečke gledé razdelitve okrajnih cest. — Potem se je sprejela vladna predloga z načrtom postave gledé premembe 68 občinskega reda za Ljubljansko mesto, ki pravico določuje o dovolitvi občinskih přiklad za mesto Ljubljansko. Potrdila se je dalje vladna pred-Tretjain četrta seja ste bili 24. in 28. dne loga z načrtom pogodbe med državo in deželnim za- Deželni zbor Goriski. preteklega meseca. Zanimiveg našem zboru. Med drugim je sklenil zbor to-le prav malo letos v stopom Kranjskim zavolj uravnave razmer zem- Pod- ij iško-odveznega zaklada. (Ko bode ta pogodba pora, ki jo plačava dežela kmetijski družbi, bo znašala zadobila postavno moč , jo bodemo razglasili^. Po- Cest- trdil se je proračun zemljiško-odveznega za- prihodnje 1000 gold, (namesti dosedanjih 500) nemu odboru Cervinjanskemu je dovoljenih 1582 gold, klada za 1. 1877 (potrebščina 624.676 gold., zaklada za nek most, Tominskemu 3000 (?) za ceste. Oglejski 526.928 gold., primanjkljej 97.748 gold., ki je pokriti muzej za starine dobode 300 gold. Pogorelcem v Ka- po državnih predplačilih) ter ob enem sklenilo , naj se nalu je odločenih 500 gold seja je bila prila od Peta inposlednja za ta zaklad leta 1877 pobira 20% priklada od nepo-ure zvečer. Obravnalo srednjih davkov izvzemši doklado za vojaščino, ter 20% 118 přikládá na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mosta Ne hodi več med ter od mesa. Dr. pl. Schrey je predlagal v imenu skrbnim glasom, ,,oh, nje", ne hodi s pregovori mati s sila — -- ——• r;* r1 1 * ^v/^ii, dete ljubezni moje, če finančnega odseka, naj se letna službeninamu- imaš do matere svoje, do samega sebe še količkaj Iju- zejskega kustosa Dežmana v dosedanjem znesku bezni. Nocoj sem imela grozne sanje, viděla sem tebe 472 gold. 50 kr. zboljša na 800 gold. spodbija Kramarič. Ta predlog na vislicah ; sebe pa o groza !" On oštro govori proti povikšani plači muzealnega » » Haha! In to ste prišli mi sem pravit ?" Ne samo to. Veš ^ir.j^cu* t-v. » , koga sem danes tu vi de la V kustosa Dežmana; pravi, daje brez tega bogat, da ima Preiskovalnega sodnika tistega, ki je imel preiskavo druzih dohodkov dosti, da hodi v državni zbor na Du- zarad Reberce. On mene ni spoznal, jaz pa njega naj in da celega pol leta ni v Ljubljani in po takem ne dobro. Brez nobenega namena ni sem přišel, to je go- oskrbuje muzeja; sicer pa bi se vsacemu deželnemu uradniku imela prej ko njemu povekšati plaća, ker on tovo, ker je zvit bsjak. bil zvedel, da si tu?" Kaj ) ko bi sledil tebe, ko bi je najveći sovražnik pravic našega naroda. Koje po- )) dobil Me ne pozná! Tudi je čisto nemogoče, da bi bil moj sled. Saj razen vas še celó nihče ne vé, da ročevalec dr. Schrey vnovió priporočal odsekov predlog, je ta po večini glasov obveljal. Konečno se je po- sem bil jaz kdaj v městu M., še manj pa, da sem přišel trdii proračun glediškega zaklada za* ..... ~ Q£77 ..i QQ 1/ I™ „ « U1 « J ~ ~> 1877 (potrebščina 8677 gl. 99*/^ kr., zaklada 5197 gl. priman-kljej 3480 gl. 99% kr., ki je pokriti iz deželnega zaklada.) — Poročilo o sledeěih obravnavah zborovih v prihodnje. v hišo vdově Reberce in kako iz nje „Stara dekla še živi, in zá-me na vsak način , če se podaš nazaj na Laško tega ne pozabi. Bolje zá-te tam te ne bo nihče iskal. Ako pa zasačijo tebe t vv% ^w v rwr v w v/ J^W \j kj v^y O t GUI sem tudi jaz pogubljena, kajti da brez moje vednosti in pomoci nisi mogel v hišo vdově, to bo sodnijska bi- Zabavno beiilo. stroumnost hitro spazila. Ce tedaj že nočeš rešiti sebe vsaj mene ne stavi v nevarnost." 7 sodníjskega življenja- Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. V. Mati ga izdá. (Dalje.) v Se prej ko v dveh urah se priplazi občinski sluga s tremi žandarji po stranski poti, kakor sem mu bil jaz naročil. kaj, )) Saj ni nobene nevarnosti tako bojeći. Kedar bo ? 7 J° bom mati V ze 7 ne bodite tedai zapazil m po pihal čez bribe in doline. Pravica ima počasne noge in zá-me premalo bistre oči. Pa tudi ako bi me přijeli dokazi, ce vi m jaz molčiva?" 7 kje so n Res da, razen najti ne vé nobena živa duša nič. Vendar boljši je boljši; od tod." glej tedaj, da se kmalu spravis niso Potem sta govorila še nekaj besedi, ki pa zá-me bile važne; ko si podasta roke, da bi se poslovila, Žandarjem ob kratkem razložim, kako in in brž so vsi pripravljeni pomagati mi. Le to se stopim jaz îz-za grmovja, za mano žandarji z nasa-jenimi bodali. mi se težko zdi, kako se bodo poskriili ob podDbi ; da 77 imenu postave vdajta se in idita z mano. a bi jih kdo ne zapazil. „To bo naša skrb, nic se 77 ne oko nas ne bo videlo tje iti. ne bojte/' odgovori vodja u begnil Pri teh mojih besedah odskoči baron, da bi po- 7 7 dva žandarja mu nastavita bodala na prsa Na to gredó s hiše in se zavijejo proti hosti. Dan solnce že nizko, zato sklenem tudi jaz podati podobi in sicer za plotom, kjer me ni bilo lahko videti. Kmalu sem tam in ko si ízvolim prostor v gr- je se, a se Ko vidi, da mu ni moč pobegniti, seže v žep, slišati je, ko da bi napenjal petelina, toda žandar mu zbije pi-štolo iz rok. Vidé, da je vse zastonj, se postavi pred-me in zarohni: 77 Jaz sem baron Kronberg in bom tirjal zadostenje rv î,; u movji kar mogoče blizo podobě, mi zašepeta žandar : za silo, ki se mi godi. 77 7 Mi smo že tu" Ozrem se in vidim vse tri žandarje na trebuhu Za- skrito mesto, na- „To vam bo do voljeno", odgovorim pa jaz mirno 7 77 toda zdaj boste morali že z mano iti. u tako da jih zlasti v mraku ni bilo mogoče vidoti. do voljen s tem, se vstopim na svoje Mati 7 ki je bila prvi hip se vstrašila in na pol znanivši jim, da imajo na moj klic priskočiti in oba zgrabiti. Mrak je med tem vlegel se na okolico in za njim se jame noč kaj naglo bližati. Ko se posamezne reci še na kakih dvajset korakov daj o razločiti, zagledam crno oblečeno, meni dobro znano žensko postavo pre-vidno bližajočo se podobi. Ko pride do nje, se nasloni glasno zakričala, se zdaj, ko oglasi : J° tretji žandar drži, tudi 77 Kaj hoćete meni, stari ženski? Jaz gospoda ba- rona se ne poznam ne. t< )7 Oogovor vam bo pri sodniji, kamor boste zdaj tirani." (Dalje prihodojič.) ob njo m Čcllvct» Da bi pri sebi, a 77 přišel ? kakor je obljubil" ; mrmra sama Nasi dopisi. za moje napeto uho vendar razumljivo. ,,Go- (íorici prila voriti moram ž njim, naj veljá, kar hoče. Ta preisko- katerim je bil tudi monsignor Rack valni sodnik ima pasji nos." Gosp. škoť Strossmay 7 3 7 samo cez noc. Přišel ob Ni JeJ bilo dolgo čakati, že čez dober bolj slišati ko videti bližajočega se člověka. Rahlih ko- četrt ure je nedeljo (2/4.) in se drugi dan ob ostal v Gorici uri popoldne preteklo dpeljai v Trst uri ondašnjemu škofu mons. Dobrilo-i. Ker je bilo že rakov bliža se podobi, ízza katere je ženska že stopila, pozno in vreme slabo, obiskal je slavni gost (v Gorici) tu ste, mati!" spregovorí, ko jo zagleda v temi. Mene bi ne bilo, ko ne bi bil ob- „Ste vendar prišli? ljubil V tukajšnjem listu ,,L' Eco samo prvostolno cerkev sem našel to-le prav grdo novico. Neka mati je svoje z izgovorom zmuznil iz vesele dete zadušila, in privezavši mu kamen okoli vratu, spu-družbe. Če mi imate še kaj povedati ali sporočiti, go- stila ga v Sočo. Otroka je voda vzdignila na vrh; ker sem se voňte, toda podvizajte se, bodo pogrešali." mudi se mi nazaj, ker me přinesli so ga sodnij 7 katera je koj dozdevno mater poklicala. Pokažejo jej mrtvo dete ; ona nič ne taj 7 da 119 je njeno iakava. Vsled tega so „mater" (!) zaprli in teče pre- vsak dan zborovanja stane deželo veliko veliko več ko i drznil še govoriti o varč- v U & VA WVJ y 4) *JU b* \ * / ^ * vv VVJ J/I. W ' MMl Letos se nam zdi, kakor da bi imeli biti že 100 gold In t mož si vinkošti, ne Velika noe tako toplo je že. Za nosti z aeželnim denarjem Včerajšnj zadnj dan kakih 10 dni je letos drevje prej ozelenelo , ko lani. zborovanja so bile posebno 3 važne stvari na dnevnem Tudi trte imajo že precej perja; pozna se tu pa tam redu. Poslanec Mur nik že zarod. Murve imajo že dovolj listja za svilne čr- odseka vsled vpraŠanj dr kot prvomestnik finančneg w vičke, ko bi se bili kje že izvalili, pospeševalcev kmetijstva „pri Brandtu" 3. dne t. m. se je udeležilo obilo gospode. Mikaven je bil neki poročal i da Zadnjega shoda naprava šole kmetijske bi deželne přiklade obtežila za odstotek. Na to je dr. Bleiw s tem poročilom pomirj odg in razgovor o trtni uši. Govoril je tukajšnjega svilorejsk. stotek više přiklade ne more begat po takém sklep da od-lanskega po8kuševališča profesor g. Bole ; ugovarjal mu kmetijske deželnega zbora, po katerem naj se ustanoví kmetiiska šole asistent g. Velikonja. O kmetijstvenih shodih v na } ,goâîilnici" ima današnji 77 Eco u nekaj pikantnih opazek katerim gotovo marši kdo iz srca pritrjuje » Eco í( šola bij ubije meni: posestva Dolenskem, ako ministerstv y celo svoto 30.000 gold kmetijstva dá za Dolg trajala obrav kup šolskega za zakaj n i ci se napravljajo ti taki podučni shodi v gosti 1- nove norišnice na Studencu zakaj pozno zvečer od 10. ure ? da se .jih vnanji (pravi) kmetovalci ne morejo udeleževati. Bolje nec na Zag 7 kateri se napr J h zvrstnega psyhatra skazal rekši 7 posia- če se d za bi bilo praví 7 ,E." ko ae ti razgovori imeli v ij v e c a pja, bo pa po njegovih mislih „prav flétna noriš- 10. aprila. pri Novem mestu pa v St. Petru r— Gaštej* í y ter ondi slišal Po naključbi sem deželni odbor resno opomni Na prošnjo družbe kmetijske, naj kaj pocenja . o pokonč • + P da svoio dolžnost Hafner na Laborab, ki se, čeravno je že davno vse za- junija 1870 gosenic in hroščev po postavi od 17 polnijo, ker upanje srenjčanov zgubil, pa tudi s svojim premoženjem mrčesih bati, izda deželni odbor ok letos veliko škode po teh du seh opešai, še prestola županskega drži kakor smola. Po- županov, ki jih opominja, zvesto spolnovati to postavo vedali so mi, da, ko je imela nova volitev občinskega kajti gosenice in hrošči, če pokoncajo sadeže starašinstva biti, zato pa pred volitvijo imenik volivcev tatovi, ki kradejo kmetu denár } 7 to, kar na ogled pri županu razpoložen, je Hafner odlazil od doma, da ljudém ni bilo moc pregledati dotičnega Po mestu gre govorica, nam vendar neverjetna y nika 7 kakor postava ukazuje. In kje so ga oni ime-dan da milostlj podnji gimnaziji, marljivega gosp knjezoškof hoče oditaviti kateheta na Radovedna našli ? Našli so ga na Gaštejskem dvorišču skritega v bode vsa škofija izvedeti vzroke in M. naslednika drvarnici, iz katere, koje videi, da je skrivanje za- ston] 7 ie izlezel na veliki smeh vsem s pajčevino Slavni zgodovinar kraljestva Ceškega dj. Fran-k Palacký je ravnokar dokončal za Ceski na- na hrbtu tako veliko kot rjuho! In tak člověk, rod velevažno delo „Dějiny naroda Ceskeho" (zgod ki se celo v pajčevine zamotuje, da bi ga srenjčani ne vi- naroda Ceskega),^katero spisati mu je naročeno bilo po deli, tak člověk hoče še dalje očitno županovati in še sklep stanov Ceskih V % * marci] 1831 Politično naprej strašanska nadloga biti občini! Kdor se skriva društvo „Česky klub" v Pragi je sklenilo vredno sla pred postavo, naj gre rakom žvižgat, ne pa županovat ! viti ta velevažni moment in med drugim na čast pí Ljubljane. — Včeraj je deželni zbor, ko je skoro sjavnemu zgodovinarju in prvému političnemu voditelj neprenehoma sedel od 9. ure zjutraj do 8. zvečer, kon- Ceskega naroda čal s voje zborovanje vec reci v rešitev přepustivši de- t. m katero praviti síavnostno gostij 23 dne Češky klub" povabil iz vseh slovan želnemu odboru. Predmetov, v vrsto narodnih stvari skih dežel Avstrijskih odlične može gosp. dr. Jan. Bleiw ker šolstva itd. spadajočih , ni letos celó nič obravnal pod 8edanjim ministerstvom bila bi o teh zadevah, kakor vabilo je tudi našemu Kakor slišimo došlo častno 7 skušnja uči, vsaka beseda le bob v stěno. Zato je tem- — (Goveja kuga) žuga nam zopet iz Tržaške več bilo treba, gnjilino sedanje vládne sisteme iz okolice, kjer se je přetekli teden nenadoma prikazala. mnozih obzirov svetu kazati in pri vsaki priliki po- Odkodi se je tje zanesla in kako vdarjati, kamo Avstrija jadra pod to sistemo, katero je Vsakako pa rečemo: gospodarji, varujte se dr. Bleiweis kar naravnost imenoval prokletstvo Avstrije, po katerem ona od feta do leta bolj ni nam se znano. t obilo. v Čitalnici) je bila sijajna, poslusalcev Pnčela se je s síavnostno ouverturo mlađega (,,Beseda propada v vseh obziri b. — Med novinci deželnih nadepolnega J. Maršaleka, katera je poslušalce kar zastopnikov je v tem zboru zvonec nosil iz volitev za clektrisirala in silila k obcudovanju tega talenta. Zbora kupčijsko zbornico glasoviti vitez Vesteneck 7 ki 7 ce ima Še koliko vesti 7 sam mora pripoznati 7 da le s Oče izvršil z isto 77 naš" in „Zene mrak se (( svojimi govori 7 s katerimi točnostjo, ktere Je je naš vrli pevski zbor smo od njega že navajeni. narodno stranko dra- Posebno hvalo je zaslužila ta večer gospa Odijeva v žil in protigovore provociral, pa druzega nič opravil, trospevu ob enem zgospodom M eden o m in S teg na r-deželo za vec sto goldinarjev oškodoval, ker so se vsled jem in v dvospevu iz „Carovnice", ki se je namesto njegovega besedo vanja vnele obširne debate in s tem tretje točke vvrstil; omenjena gospoda sta ji vrlo sekun-veliko dražega časa, zato pa tudi denarja potrošilo, ker dirala. — Kinč večera — rekli bi — pa je bila godba 120 na harmoniju, na katerem se je gosp. Forster skazal pa pride po tej mojstra. „Fantazija slovanskih pesem" na tem intere- šel dualizem bitki, Bog sam zna. Po Sadovi je pri- santnem inštrumentu se je tako prikupila obČinstvu da jo je po burnem plosku moral ponoviti. , _ ^ bitki na Turškem, kdo ve? Iz obravnav, ki so jih ministri Danajskiin Ogerski imeli kaj po godba pešpolka Sachsen-Meiningen se je vrlo držala pri nas zadnji pot, ker se je preselila iz Ljubljane. OK* uj vic« jLti vuiav naiv, n.1 ou jiu LUIUIOUI i/uuajo&i JU vgcioax uu^ii Vojaška na Dunaji o skupnem proračunu, se sliši, da se z ozirom na razmere na Turškem bode povik šal vojni Hvala vsem sodelavcem za lepi ta večer ! j pa tudi odboru čitalničnemu budget. Deželni zbori vsi skega in Gališkiga razun Dolnjeavstrij- (.Blagajnica za podporo bolnih in onemoglih de- Znamenito so zborovanje svoje končali. kaže je, ka&or naš današnji list kaže, to, daje de- lavcev v Ljubljani) je priobčila odborovo poročilo po želni glavar Goriški v svojem poslednjem govoru ta zbor da je občnem zboru 9. t. m. Iz izkaza je razvidno imela bolnišna blagajnica dohodkov 1696 gld. 60 kr., Srbija. Iz Beligrada 2. aprila. Danes seje slavila stroškov 1170 gld. i2 kr., blagajnica za podporo one- svečanost spomina oslobodjenja Srbije iz Turškega za poslednji zbor te dobe proglasil. Srbija. moglih pa dohodkov 1671 gld. 82 kr., stroškov 133 gld. jarma. Službi Božji je prisustoval knez s kneginjo ; po-21 kr. Bolnikom se je dalo 931 gld. 4 kr., za zdravila tem je bila vojaška parada, zvečer mesto razsvitljeno. 11 gld. 42 kr., za pogrebe 90 gld. parada, zvečer mesto Narod Srbski je pač ta dan še toplejše mislil na ne- (Naznanilo, obiskovalcem sv. Katarine, sv. Ja- srečne brate svoje v Bosni in Hercegovini. koba, Grmade in Stosca) radosten naznanjam, da ima se- Iz Turskega bojisca. Iz juga prihajajo nepriča daj gospá Vric (bivša restavraterka v Knapovžah) v prvi kovana in važna poročila. Ustaja nikakor ne pojema, hiši poleg cerkve sv. Katarine prav dobro restavracijo, timveč raste, in tega so najvec krivi Turki sami, ki ÉH ■■ i ^^HHI I H I ^HIHI H ^^t^^^m kjer se vsacemu gostu dobro postreže; le to je omeniti res z nečloveško krutostjo ubogo rajo trpinčijo. družbám, ki ta prijetni kraj obiščejo in na govejo juho prihajajo strašne novice k nam. Imenujejo se celo osebe, katere so Turki na kolce nataknili in drugače grozovito pokončali. Po svoji navadi ne prizanašajo ne otrokom reflektirajo, da goveje meso seboj prinesejo Kadilnik. (Pobirki iz časnikov.) Kakor „Laibacherica" pri- ne ženskam, zadnje neusmiljeno moré, popřej jih oskru- poveduje, je deputacija Ljubljanskih liberalcev, obsto- nivši. Evropa pa vse to gleda ! Zato se je raja zopet v jeca iz župana Lašana, podžupana dr. Schreya in celih kupih vzdignila po več krajih in zgrabila za orožje, mestnega odbornika, v nedeljo v Gradcu poklonila grofu na Avstrijsko zemljo jih je vnovič pribeglo čez 30Ô0 Antonu Auerspergu sïavnostno adreso > v pone ki kričé: „živijo césar Avstrijski !" To je jasen dokaz y f deljek zvečer pa mu je na 100 „Parteimitglieder" v go- koliko se zmenijo Turki za Ándrassyeve reforme stilnici v kazini napivalo zdravice na njegov rojstni liko se morejo ustajniki zanesti na-nje. ko- Te dni sa dan. jega No zakaj v Parteimitglieder' i tudi svo- ve8elega dne ne imeli, in zakaj ne bi dr. Schafřer podali vodje ustajnikov v Sutorini baronu Rodičů ki je bil z Ali pašo tje přišel, pogoje, pod katerimi bi bili uril se v spisovanji slavnostnih adres zdaj, ko so pred- pripravljeni položiti orožje. Zahtevajo namreč, da se pustni plesi minuli in še vřeme ni dosti gorko, da bi jim mora dati tretjina begovskih zemljišč kakor tudi se v „zvezdi" krog dam svojega znanstva sukal! (V specerijsko stacuno) v nekem večem trgu blizo Ljubljane se vzame fant med 14—16. letom, ki je poštene obnaše in brati in pisati zna. Vredništvo mladeneč. ki v hišo pride, v najboljem potrebna semena, živina in kmetijska orodja in zivez za eno leto, ki naj se hrani v žitnicah nalašč za to nare jenih, da se jim naredé razdjane hiše in cerkve > j) Novic", pri kateremu se zve, kje je ta štacuna stav lj a f da je da se za tri leta odpusti desetina, da se vsa redna vojska turska iz Hercegovine umakne razun malih posadk v jim varstvu na vsako stran. Nikšičih, Stolcu, Foči Mostaru, Trebinju Novičar iz domaćih in ptujih dežel. in Plevalju| pa pod nadzorništvom Ruskih in Avstrijskih konzulov, da se prebivalcem turškim prepové nositi orožje in da velike vlade prevzamejo poroštvo za natančno izvršitev Iz Dunaj 11 pri la Včeraj je počil da teh pogojev AI ker Turki tem zahtevam niso hoteli je ministerst 'ili«/» - t UVI cai J J \J JJUVU O / dstopilo, al govorica se ni po pritrditi, ustajniki pa vkljub prigovarjanju Rodiča ne ne odjenjati, ampak so še prav odločno zahtevali aa- trdila. Najbrže je to pomota, ki odstop Ogrskega mostalnost Bosne in Hercegovine, so se razprave čista ne ministerstva mesa z odstopom Dunajskeg uno, ne to se dozdaj še ni zgodilo, kajti „Honu" se je danes berzojavljalo iz Budapešta, da glasovi o odstopu ministerstva niso resnični. Res pa je to, da v konferencijah ministrov Dunajskih in Ogerskih se dozdaj ni še prav nič dognalo in da vse stoji zdaj še tam, kakor je stalo konec januarija o konferencijah Budapeštanskih. Grof Andrassy hoče stvar se bode menda zopet odložila, ker čez danes (sredo) Ogerski ministri noČejo na Dunaji ostati. Ce ne pridejo dvalistični ministri do porazumljenja, žuga v občni sedanji kon razbile. V Žitna cena v Ljubljani 1. aprila 1876. Hektoliter v nov. denarii: paenice domače 8 fl. 30. banaska 9 fl. 23. turSice 4 fl. 88. soršice 6 fl. 77. rži 5 fl. 37. zdaj roko posredovalca prevzeti } jeěmena 4 fl. 22, prosa 4 fl. 22. ajde 5 fl. 4. ovsa 3 ft 57. Krom pir 3 fl. 10 kr. 100 kilogramov. Kurs i na Dunaji 570 metaliki 68 fl. 70 kr. štelaciji E v r o p t neporazumek vladajoči sistemi zelo nevařen biti. Zato mora grof Andrassy vse sile napeti, Narodno posojilo 73 fl. 75 kr. da ne pade sedan ja sistema; propad njen pokoplje tudi Andrassya. Znamenitejši Avstrijski državniki ne ma-rajo za Madjarske gospode, najmanj pa za grofa An- 9. aprila. Ažijo srebra 104 fl. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr. —■ Loterijne srećke: drassya. In tako je on prisiljen posredovalca delati na vse strani: v Carigradu, v Sutorini in na Dunaji. na Turškem bode vojska, o tem ni dvombe več. Da Kaj v Trstu v Linču 8. aprila 1876: 89. 13 88. 37 54. 3. 90. 24. 24 84 Prihodnje sreČkanje v Trstu 22. aprila Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.