etnik 8 dlpina 7 \ Il'C PC--T3KA IZD3LAVA PC UGNTAfc N"3I! SISTEMU Zahteva tržišča po lepši, kvalitetnejši in cenejši obutvi so vedno večje. Prav zato se mora čevljarska industrija s svojo ■ tehnologijo naglo prilagajati tem zahtevam. Kaše podjetje prav gotovo ni prve, ki v ta namen uvaja montaž ni način izdelave obutve. V svetu imajo nekateri proizvajalci čevljev že begate izkušnje,zato je naša naloga še toliko zahtevnejša, če želimo, da bomc ostali konkurenčni. Kaj pomeni montažni sistem izdela ve? To je prav gotovo zelo pomemben korak v tehnologi ji, ki a lahko primerjamo s prehodom z ročne na strojno izdelavo obutve. Marsikoga bo mogoče ta trditev začudila, kajti v začetni fazi ni opaziti bistvenih preo-noati. Popolni montažni način izdelave obutve pa omogoča izre dno povečanje sterilnosti in boljše kvali eto kot pri klasičnem načinu. ICo govorimo o montažnem sistemu, -si predstavljamo popelnema izdelan spednji del obutve Že v še -kalnici, katerega se v montaži aamo še montira na navlečeni zgornji del čevlja. Pri uvaja -n ju tega pa smo v našem podjetju naleteli na vr3to te£av in problemov, tako v razvojni službi, sekalnici, montaži in dru - Tak način dela namreč zahteva izredno natančno priprave vseh sestavnih delov obutve, kar pa je v obstoječih pogojih zelo težkočeno zaradi neenakih kopit, različnih debelin materialov i.:, neuskla jenosti drugih sestavi..:'.":, delov obutve. Poleg tega je bilo potrebno še uvajanje novih strojev v proizvednjo in priu.ee-vanje nove del'cvne sile, kar je povzročile številne škarte. Te pomanjkljivosti onemegočaje, da bi dosegli boljše rezultate kot pri klasični izdelavi in jih bcmc zato morali v čimkrajšem času odpraviti. Ce torej hočemo uvesti montažni sistem v pravem smislu besede in doseči tudi ustrezne rezultate, se bodo morale kljub teža -vam prilagajali zahtevam takega načina dela vse službe v po • djat ju. Vinko PCDCBNIK BRITANSKA INDUSTRIJA CBUTVE V L3TU 1968 Izdatki britanskih petrošnikev za obutev so se od 360 mili j.?"-leta 1967 povečali na 375 mili j. £ v letu 1966. Potrošnja obutve se je lani povečala za 2C mili;', parov na 25o,3 mili j. parov obutve . Delež inozemskih proizvajalcev je z ašal 26,l'/c proti 23,v letu 1967. Uvoz vseh vrst obutve v Veliko Britanijo je lani dosegel 65,4 mili j. parov (glavni dobavitelji Hong Keng in Itali- f ja) v vrednosti 32 mili j.L. Izvoz trii&nske industrije obutve pa se ;je lani povečal po vrednosti na 25 j 8 mili j. L Britanska proizvodnja obutve je vk -1 j učno z iavozc:r. (ki je bil usmerjen pretežno v ZLA) dosegla 2oc s 5 mili j. parov. Vir:"Financial Times 2487o PRI D:ILU za 1. pollet 19 6 9 Glede-; na te, da v na o i dejavne st: niso velike potencialne mož nesti za nezgod?, je število nesreč pri delu precej pod repub liskem povprečjem. Tako n.pr. je znašalo za leto 1966 republiško peverečje 74,5 poškodb na 10CC zJf'arovanc cv, v našem pc d je t'ju pa je to znašalo 48,5 •> Vseh nezgod je bilo 25? od tega jih je bilo na del, mestu 15, na peti na delo in z dela' pa 7. Ko sem analizirala podatke sem ugotovila, da je bile največ poškodb na del;vnem mestu kos-maten-ja (3). 6 poškodovancev je delalo na ister delovnem mestu manj kot pol leta, 10 pa jih je dele1 o na istem delovnem mestu že več kot 2 leti. Oba podatka kažeti, da so potrebna varno -st.'oa navcdila take mladim in neizkušenim delavcem, kot starejšim, ki že dalj časa opravljajo isto delo. ITajbolj pogost vir za poškodbe je stroj (9) in nočno orodje (6). Od vzrokov za nezgode so bili najštevilnejši hiter tempo dela (5), neprevidnost (5) in nepravilen način dela (3). Največ poškodb je bilo na rokah (13) in sicer sta najpogosteje poškodovana palec in kazalec desne roke. Glede na uro, v kateri so se pripetile nezgode pri nas, sem ugotovi'.a, da je bile največ poškodb v prvi in drugi ter šesti in sedmi uri dela. To kaže, da pride do nezgode v začetku dela, ko je d..lavec še premalo zbran in v dru gi polovici delovnega časa, ko je delavec že utrujen in pojemajo njegove sposobnosti za delo. Od 16 poškodovancev so 4 že imeli prej pc 1 nezgodo pri delu, 12 pa se jih je letos prvič poškodovalo pri delu. Najdaljše zdravljenje je zah . -vala poškodba delavke (obrat Gorenja vas), ki se je poškodovrla na stroju za perferiranje z matrico in sicer 19 dni ter poškodba zidarja - 16 dni.. Nagnjenost nekvalificiranih delavcev (še posebno delavk) k poškodbam potrjuje podatek, ko je od 16 ponesrečenih kar 9 NKV - od tega 7 žensk. Mogoče je ta peda-tek zato nekoliko večji, ker je več kot polovica zaposlenih v našem prdjet ju žensk. Vendar pa to ne opravičuje tolikega števila nekvalificiranih žensk, ki so se ponesrečile. Ce nekoliko pregledamo Še nesreče s poti na delo in z dela, naj navedem podatek, da je bilo v tem polletju 7 prometnih nesreč (prav toliko kot v vsem letu 1956), Vzroki za prometne nesreče so bili: poledenela pot (3), slaba pot (l), hitra vožnja (l), r/vr:.- asrna vožnja druge osebe (1), prehitra hoja (l). Več nesreč se je zgodilo na poti na delo, to nam kaže, da delavci prepozne odhajajo na delo in da zaradi pomanjkanja časa ne upoštevajo pogojev na cesti. 'j-uisi bi ju ječ je podatek, da je bilo v obratu Gorenja vas (kjer je zaposlenih 144 delavcev) 5 nezgod na delevnem mestu, v magičnem podjetju (kjer je zapo -rjlenih 899) pa 11 nezged pri delu. Naraščanje števila nesreč pri delu je v svetu sicer naravne (vendar pa nas to ne sme zavesti, da bi odvrnili pogled od pravega vzroka) ker tehnika hitreje napreduje, kot človekova adaptacija nanijo. Vendar pa je povsod v svetu tudi organizirana dejavnost za preprečevanje nesreč. Ker so nevarnosti v vsakem podjetju specifične in se jih ne da urejati od zunaj, morajo biti prizadevanja znotraj delovnih kolektivov usmerjena k preprečevanju nezgod pri delu. Za konec pa naj navedem še poda tek, da je bilo samo v letošnjem letu izgubljenih 218 delovnih dni j.r. izplačano za nadomestilo osebnih dohodkov poškodovancem '.253,35 dinarjev (podatek je brez obrata Gorenja vas). M. KAST3L3C Avtomobilska družba American T.Io— tors je potrdila, da bo začela s proizvodnjo majhnega avtomobila imenevanega Hornet, približno enakih dimenzij kot je Fordov Haverik. S PCTCVrJJA V MILANO 23. maja zgodaj zjutraj sva se s tov. Kopačem odpeljala v Italijo. V Logatcu so 3e nam pridružili tu di kolegi iz tovarne TCKO, s katerimi sem kasneje poteval. Prvi dan smo obiskali nekaj stre • jarn v mestu Arzignano. V tem mestu je okrog 13o strojarn. Delo imajo sistematsko razdeljene tako, da dela vsak po eno ali dve vrsti usnja in ne eden vse vrste. Strojarne so čiste in smrad se ne čuti ne po mestu in ne v tovarni. Tu smo si ogledali razno usnje kot je n.pr. s ofti, nappa, biantik , razni softi laki, za katere pravijo, da bodo drugo leto visoka moda. Ko smo končali obisk v tovarnah, smo se odpravili naprej proti Milanu. V 11 i lanu je bila velika razstava, na žalost pa samo torbar-ske stroke. Bil sem na sejmu, vendar samo kratek čas, videl sem zelo lepe torbice, pa tudi žele drage. Opazil sem, da je veliko torbic iz softi laka, zato bo treba misliti na to, da bo treba tudi čevlje pripraviti v tem materialu. Večino časa sem perabil za ogled izložb v mestu Milanu in Benetkah. Izložbe so zelo lepe ir. kar precej pis ne. V izložbah so sedaj večinoma sandali, če pa so salonke, so zelo mehke obdelave in iz mehkega usnja. Tudi moški čevlji so mehki, večinoma mocasin izdelave iz mehkega anilina, če ne celo iz nappa usnja. Prevladuje črna in rjava barva, ostalih barv pa skoraj ni opaziti. pri ženskih čavljih sem opazil samo belo, rdečo in malo. modre barve. Sandale so zelo lepe , vendar pa tudi drage in zahtevne. Obdelava je zelo različna in sandali so že na pegled žele lahki« Opazil pa sem nov način izdelave pri sandalah. Tied notranjkem in podplatom je okvir oblečen z zgornjim usnjem-in to v kombinaciji;, če je sandala rdeča, je okvir bel ali obratno, podplati pa v večini niso barvani, ampak natur -in rob je okroglo obdelan. Pete so malo tanjše in elegantne, konice so ostale istd in nisem opazil nobenih večjih sprememb. Le veliko je tako imenovanih japonic in sandal, ki imajo jer -nenček med prsti in z ok 'asom na nartu. videl sem veliko lepega in koristnega kljub temu, da razstava ni bila iz moje stroke. A. HRIBAR XOTCVSKS NOVICA Tudi v preteklem mesecu smo povečali število zaposlenih de -1 vcev. Ne gre' sicer za ieaksne občutno povečanje' zaposlenih,, vendar je rezultat pozitiven. Od skupnega števila zaposlenih 1.157 ob koncu maja, imamo konec meseca junija zaposlenih 1.202 delavca. V obratu Ziri smo na novo zapo -slili Pisk Prancko, Zaje Bernardo, Vukovič Natašo, Šinkovec Antonijo , Gantar Pavlo,' Trček Ilire slava In Vignjevič Jandra. Delovno r:zrerje je prenehalo Velkavrh Mariji, Naglič-Kešir riji, Dolinar Mariji in Naglic A lojzu. V obratu v Gorenji vasi smo za -peslili 3 nove delavke in sicer: Cilke Gantar, Cilko Kavčič in Iv no Lamproht. Delovno razmerje je sklenil 'udi Vinko Bogataj. V prodajni mreži, oziroma prodajalni v TTariboru smo zaposlili kvalificirano prodajalko Anico Hol. Delovno razmerje je prenehalo 3 delavcem prodajne mreže: Suvajac Kosti, Puljko Olgi in Davinič Ka tiči. V mesecu juliju zaradi koriščenja letnih dopustov ne predvidevamo novih zaposlitev, v avgustu pa bomo zapo lili kvalificirane prešivalke in čevljarje, ki se letos kenčali poklicno šolo. Za delo v času počitnic se je pr javilo 77 kandidatov: 22 sred.ijc šolcev, 7 učencev poklicnih šol, 27 učencev z zaključeno osemletk in 21 učencev z nezaključeno.ose letko - učenci 7.,6. in celo 5. razreda. V juniju smo sprejeli na delo -počitniško prakso 32 dijakov in učencevt Od teh je 16 dijakov gimnazij in drugih srednjih šol, 14 pa je učencev, ki so zaključi li osemletko in se vpisali v nadaljno šolanje na srednjih al. poklicnih šolah. In še nekaj podatkov o dopustih; Cd skupnega števila zaposlenih delavcev je > 61 delavcev, ki nimajo pravice do dopusta, 119 delaveev ima minimalno število dni dopusta, to je 14 dni lo5 pa je tistih delavcev, ki i-majo 30 dni dopusta. A. F. Na tehniški čevljarski soli sta uspešno opravila zaključni izpit naša štipendiste VINKO BCAGATAJ in T.1IRC3LAV TRČZK K uspehu iskrene čestitamo ! V preteklem mesecu je odšel v zasluženi pokoj tov. ALOJZ NAGLIC. Želimo mu trdnega zdravja in mnogo let prijetnega počitka. Umrla sta naša upokojenca LOVRO KAVČIČ v 65 letu starosti in JCŽ13 bCRLI v 72 letu starosti« TABOR oLC V.3NSKIH NAIVNIH IN L JUD SKIH SLIKARJEV IN KIPARJEV V TR3BNJ3M Rada bi opezorila naše člane ko-.-lektiva na zanimive likovno manifestacijo v Trebnjem na Dolenjskem . V soboto 28/6 1969 je "Tabor slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev Trebnjo" odprl razstavo slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev in razstavo sveta naivnih iz zbirke zagrebškega novinarja Gerharaa Lediča. Razstava je aanimiva še toliko bolj, ker na raze' avi sodeluje ta tudi žir