Z lastno motjo Skupni interesi, pobude in svrhe združujejo ljudi v organizacije. Združene akcije ustvarjajo najboljšo osnovo za sistem in principe s tem, da dajejo določenim podjetjem moč za realizacijo. Tudi naša organizacija, kakor vsc druge njej slične, ima svoje raznovrstne naloge. Ona ni sama sebi smoter, nego inštrument, da se pride do postavljenih smotrov. Mcd nalogami, ki si jih je sama sebi postavila in na katere se mora osredotočiti vsa pažnja, moč in akcija vsch zbranih, združenih njcniih članov, so tudi take, ki so po programu bližje, drugc bolj oddaljene, a nckatcre so stalni, večni in nedogledni ideali. Bližje naloge organizacije, dasiravno izglcdajo na prvi pogled osebne, razredne, reklo bi se morda sebične, — ima.jo za smoter dati narodnemu učitelju ono mesto v družbi in državi, ki mu pripada po ulogi, ki jo mora izvajati v družbi in državi. Pravno in materialno preskrbljcn učitelj, obvarovan pretresov in skrbi, duševno miren, bo mogel posvretiti dclu in nalogam, ki so mu naložene, vso svojo dobro voljo, pažnjo in moč. Potcmtakem, niso najbližje naloge organizacije njeni smotri, nje prostovoljno delo, — marveč se ti postavljajo samo zato. ker so važni prcdpogoji, od katerih je odvisen uspeh pri dclu za stalne smotrc in ideale, ki pripadajo narodu in narodnemu naraščaju. Te si postavlja učiteljska organizacija kot programatičnc naloge v splošnih izrazih: zaščita pravnega in gmotnega položaja narodncga učitelja. Za obrambo teh pravic ni mogla organizacija predvidevati v naprej ugotovljenih načinov in metod, kar je končno povsem naravno in popolnoma razumljivo. Težkočc ne prihajajo po nekem začrtanem redu, marveč jih prinašajo ljudjc in. življenjski dogodki, a to se ne mo-rc v naprej predvideti in vedeti. Vsak odpor proti neprilikam, ki se ustvarjajo in vsiljujejo, kakor tudi uspeh za njih odpravo je odvisen prav tako od močnih sil, ki so ga vsilile, kakor od zavesti krepkc volje in odiočnosti onih, ki so v obrambnem stanju proti njim. Tudi uspeh pri odstranjevanju tch neprilik je odvisen od istih odnošajev. Nas kot organijacijo mora mnogo bolj zanimati drugi moment: Naša lastna moč, naša čvrsta povezanost, naša skupna obramba. Razmere niso take, da bi mogli mirno dclati, neovirano izvajati svoje pravo kuRurno prosvetno delo, in tudi ni serija naših neprilik izčrpana. Nova težja razočaranju niso izključena; odpasti morajo vse iluzije, vsa naivna verovanja, ki so svojstvena učiteljstvu. Življenje nam vsiljujc opreznost in vcliko resnost. Ne moremo sc nadejati dediščine striccv iz Amerike. Nasloniti se moramo m< svojo lastno moč, na moč našcga prcpričanja, na moč naše zakonite pravice, na z-avest in vcst vsakega našega člana. Tu ležii-j naši uspchi, — oni so v nas. Zastonj išče svobodo yni, katerega duh ni svoboden; svohoda je v čluveku; zastonj išče pravico oni, ki za svojo pravico nc želi ničesar žrtvovati in ki prostovoljno pristaja, da se mu oaa tepta; pravica je v zavesti in vesti posameznika in v odločnosti, da se ona brani in ubrani. Našo organizacijo mora zajeti splošno moralno zdravje. Ona nc sme v sebi trpeti okužljivih kali. Interesirati se mora z vscmi svojimi problemi, da jih sprejme in nosi v sebi, v vsakem posamezniku; pričakovati sc ne sme vscga samo od odbora in prcdstavnikov, nego mora moralna moč in podpora za vsako vprašanje prihajati iz .globokcga vira močne ¦posameznikovc zavcsti vsakcga njenega člana. Ona mora počivati na živih in odpornih celicah. da bo ves njen ovganizem zdrav, močan in odporen. Samo tako bodo naši uspehi sigurni — tako bomo uspeli in abvladali težkoee, da lahko uporabimo moč naše organizacije za dosego naših pravih kulturnih prosvetnih ciljev. Naša sreska društva sc morajo poživcti. Vsi problemi morajo biti stalno predmet njihovega interesiranja. Ako niso posamezni člani v njih budni čuvarji svojih pravic in interesov, čuvarji šolskih in prosvctnih interesov, ako nimajo za vsa vprašanja in v vseh razmerah svojega odrejenega stališča in zadostne moči, da ga branijo in ako ne dajo svoje sugestije in inicijative — tedaj postanejo uspehi organizacije dvomljivi. Kakor je javna družabna morala zasnovana na morali njihovih asnovnih celic, prav tako so tudi uspehi naše organizacije, metode njene obrambe in dela zasnovani na zavesti, solidarnosti in vztrajnosti naših živih celic — naših članov. Na ta način okrepimo svojo moč in tedaj verujmo v njen uspeh! T. D.