Leto 1893. 277 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dné 1. julija 1893. (Obsega štev. 103.) to». Ukaz ministerstev za pravosodje in tinanee v poraznimi s trgovinskim ministerstvom in najvišim raču-niščem z dné 21. junija 1893. 1., kakö pri avstrijsko-ogerski banki polagati vrednostne papirje, ki jih je dajati v sodno hrambo. Da sè zakonom z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 51.) v pravilih avstrijsko-ogerske banke ustanovljeni člen 71. doseže primerno praktično uporabo, izdajejo se na podstavi z glavnim svétom te banke sklenjene domembe nastopna vodilna določila o tem, kakö je vrednostne papirje, katere je dajati v hrambo sodišča, polagati pri avstrijsko-ogerski banki: §■ 1. Vrednostni papirji, katere bi bilo po občih zakonskih določilih dajati v hrambo sodišču ali kakemu sodnemu pokladnemu uradu, morejo se namesto tega polagati pri avstrijsko-ogerski banki >n to pri „pokladnem oddelku avstrijsko-ogerske banke na Dunaju“. Vrednostne papirje je moči predati ali osebno ali pa po pošti. Razen tega imajo vse bančne podružnice oblast, da na zahtevanje provizije prosto posredujejo polaganje efektnih pokladov pri „pokladnem oddelku“ na Dunaju. V takih slučajih oskrbuje bančna podružnica pošiljanje vrednostnih papirjev pokladnemu oddelku ob stroških in nevarnosti pokladnika. Od določil tega ukaza se izvzemajo : a) kazenskosodni pokladi: b) vsi pokladi, ki pristojé okolišu sporne sodne oblasti, vštevši tudi take, ki se polagajo v zavarovanje ali izpolnitev kake obveznosti; c) varščine in jamščine. Prav tako se tam ne sinéjo dajati v hrambo pokladi avstrijsko-ogerske banke same; ako bi torej banka sama morala kaj dati v sodni poklad, mora to vselej opraviti pri sodišču. §. 2. Pokladni oddelek avstrijsko-ogerske banke prevzema v hrambo, izvzemši po nji sami izdane pokladnice, vrednostne papirje vsake; vrste, kolikor ti niso izločeni iz pravnega prometa. (Slovenisch.) 51 Gledé domačih in inozemskih, vjavnem prometu stoječih vrednostnih papirjev (državnih zadolžnic, zastavnic, prednostnih obligacij, delnic itd.), potem gledé blagajničnih listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic oskrbuje pokladni oddelek banke tudi upravo, ako se to zahteva. Pokladi, kateri so se dali banki v hrambo, smejo se vsak čas s privolilom pristojnega sodišča prenesti v upravo banke, ako so sposobni za to. §• 3. Banki predani vrednostni papirji se hranijo kot ločeni pokladi in kot posebna lastnina posameznih pokladnikov, oziroma tistih oseb, za katere so se položili. §. 4. Polaganje se vrši na določeno dobo. Rok shrambe, kateri se pri prvi položbi preračuni vsaj za eno leto in najdalje za tri leta, smé se na zahtevanje podaljšati po ravnokar omenjenih omejilih roka. V upravnem opravilu oskrbuje banka, ako se ne določi kaj nasprotnega, podaljšbo za še eno leto tudi tedaj, kadar bi pokladnik tega ne zahteval, obremenivši ob enem dotični račun s pripadajočo pristojbino. Poklad se more z odobrilom pristojnega sodišča vsak čas zahtevati nazaj, torej tudi pred iztekom ustanovljenega roku za shrambo, oziroma upravo. V takem slučaju pak stranka izgubi pristojbino za še ne dotekli rok. §. 5. Odgovornost banke gledé pokladov, ki se pri nji hranijo (člen 72. bančnih pravil), veljd tudi o vsaki škodi, ki kaki stranki nastane s tem, da bančni nastavljenci prestopijo svoje služabne dolžnosti. Odgovornost za shrambo neha z iztekom roku za shrambo, ako je banka poklad sodišču predala v hrambo oh stroških in nevarnostih lastnika. §• 6. Z upravo pokladov prevzame banka dolžnost, da bo sè skrbnostjo poštenega trgovca oskrbovala ta-le opravila: a) da bo kupone, spadajoče k danim v hrambo vrednostnim papirjem, ako so plačni na kakem mestu banke, ali ako se odkupijo v avstrijski vrednoti, v kronski vrednoti ali v zlatih goldinarjih, državnih markah, frankih ali italijanskih lirah, potegovala o rokovih, ko dospô v izplačilo, sicer pak na borzi ali drugod kar najbolje dala prodati, nadalje da bo pobirala obresti v hrambo prevzetih blagajničnih listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic. Tisti kuponi v upravo izročenih vrednostnih papirjev, ki so v plačilo že dospeli ali ki dospč v 14 dnéh, se ne prevzemajo ob enem s papirji, ampak se morajo poprej odrezati 5 b) da bo pogledovala v zaznamke vzdignjenih in izžrebanih številek, ki izidč med hrambo, in pa v naznanila o odpovedi in izmembi papirjev; c) da bo kose, ki dospč v odplačilo v avstrijski vrednoti, v kronski vrednoti ali v zlatih goldinarjih, državnih markah, frankih ali italijanskih lirah, v odkup predlagala ob ustanovljenih rokovih, oziroma da bo oskrbovala njih iz-membo, če treba pak, da bo dajala kar najbolje prodati na borzi ali drugod kose, ki so se vzdignili ali izžrebali ali ki sicer dospč v odplačilo, tedaj, kadar se ne odkupijo na nobenem bančnem mestu ali pa samč v kaki drugi spredaj ne omenjeni vrednoti. Prodaja na borzi [ad a) in c)] se izvršuje 8 dni, preden zapadejo v Evropi plačni, in 14 dni, preden zapadejo na neevropskih mestih plačni kuponi, oziroma efekti; d J da bo gledé v hrambo danih izžrebnih papirjev pazila na amortizacijo, ki bi vtegnila nastopiti med hrambo; e) da bo vpravičencu po a) in c) na dunajski trg dohajajoče zneske najkesneje 3 dni po dospelosti, na trg kakega bančnega zavoda zunaj Dunaja pohajajoče zneske pa 8 dni po dohodu dajala na razpolaganje pri pokladnem oddelku na Dunaju, ali pak vse te zneske 8 dni po dohodu pri onem bančnem zavodu, katerega vpravičenec zaznamuje; f) da bo nove kuponske pole o pravem času prevzemala; g) da bo popolnoma vplačane začasnice zamenjavala za definitivne kose; /ij da se bo potegovala za pravico, prejemati nove papirje za račun pokladnega lastnika, združeno z vrednostnimi papirji, v hrambo dan mi; i) da bo še ne popolnoma vplačane papirje za pokladnega lastnika vplačevala nadalje iz njegove gotovine. Pod b), c), d), h) in i) ustanovljene obveznosti prevzema banka vendar samo glede takih papirjev, o katerih in kolikor zaznamki vzdignjenih in izžrebanih številek izhajajo v časnikih „Wiener Zeitung“, „Budapesti Közlöny“, „Deutscher Reichs- und königlich Preussischer Staatsanzeiger“ ali kolikor se taki zaznamki pokladnemu oddelku banke neposredno dopošiljajo po dotičnih izdajiščih. Pod h) in i) omenjena opravila oskrbuje vrhu tega banka samô tedaj, kadar stranka, katero je pokladni oddelek poprej opozoril na to, ista zahteva pismeno najkesneje 8 dni pred iztekom rokov, določenih za izvrševanje prejemne pravice, oziroma za opravljanje plačil, in kadar ob enem za to potrebni denar z do-tično provizijo vred vplača ali pa nakaže iz svoje imovine pri banki. Ako naj kak vrednostni papir, kateri se je dal banki v hrambo, pride v izplačilo, ker je bil izžreban (vzdignjen) ali iz drugih razlogov [c)], ali ako glede kakega v shrambo danega papirja nastopi slučaj amortizacije [d)\ dâ naj pokladni oddelek to nemudoma na znanje vpravičencem in ob enem tudi sodišču, pod čegar pristojnostjo je poklad, in sicer v prvem slučaju naznanivši jim znesek gotovine, ki dojde v izplačilo, in pa rok izplačila. Prav tako mora pokladni oddelek nemudoma dati stranki in pristojnemu sodišču na znanje opravila, oskrbljena po h) in i). Gotove imovine pokladnikov banka ne obrestuje. §• 7. Banka je dolžna, na izrečno zahtevanje a) oskrbeti komisijsko prodajo pri banki hranjenih vrednostnih papirjev in pa delovito ali popolno realizacijo v hrambo danih hranilničnih ali drugih vložnih knjižic; b) za denar, ki dohaja ob upravi kakega poklada, nakupovati po dnevnem kurzu državne papirje ali druge vrednostne papirje, ki so po zakonskih določilih sposobni za nalaganje sirotinskih novcev, ter jih potem prevzeti v hrambo in upravo. O izvršitvi spredaj omenjenih opravil naj pokladni oddelek banke nemudoma dâ stranki podroben račun ter naj to priznani tudi pristojnemu sodišču. §• 8. Da se kak poklad namesto pri sodišču dâ v hrambo pri avstrijsko-ogerski banki, zato je treba privolila onega sodišča, ki je po občih zakonskih določilih pristojno za prevzetbo dotičnega poklada. Rešujoč prošnjo za privolilo, da se poklad dâ v hrambo pri banki, treba je premisliti prašanje, v koliko je ta položba nasproti položbi pri sodišču po kakovosti slučaja strankam koristna ali prikladna, in po tem je treba odločevati. Pokladni oddelek banke smé zavrniti vzprejem kakega poklada, ako se je po okolnostih, v katerih naj se položba opravi, bati kakih obširnosti v manipulaciji ali kakih zmotnjav ali nevarnosti ob vračanju papirjev. V odvrnitev nevarnosti, da bi se kak po sodišču dovoljen poklad kesneje zavrnil, moči se je v dvomnih slučajih poprej sporazumeti s pokladnim oddelkom o nameravanih obličnostih položbe, bodi si s sopod-pisom prošnje ali pa s prašanjem, s katerim naj se sodišče obrne na pokladni oddelek, preden prošnjo reši. §. 9. V prošnji za dovolilo, da se kak poklad dâ v shrambo pri banki — to prošnjo je zadajati pri sodišču — treba je navesti povod nameravane položbe in razen imena, stanu in bivališča tiste osebe, za katero se misli položba opraviti, natančno zaznamovati vrednostne papirje, kateri se nameravajo v hrambo dati, po številu njih kosov, vrsti, obrestnem merilu, številki (seriji) in nominalnem znesku in povedati, kedaj dospö v izplačilo najbližnji kuponi; nadalje je povedati, ali naj se položba papirjev opravi samo zastran hrambe ali pa zastran hrambe in uprave in po kakih posebnih načinih (pogojih). Obrazec A Obrazec II Zaznamenilo drugi osebi dodeljene pravice, do smrti prejemati kupone, oziroma obresti in dividende, prevzema banka samö s pristavkom „dokler se ne dokaže smrt (vpravičenca) za prejemanje*. Nikakor pa ne jemlje banka na-se dolžnosti, vsak čas po-istinjevati, da vpravičenec prejemanja še živi. §• io. Dodeljeno dovolilo, da se vrednostni papirji položč pri banki, naj sodišče uradoma dâ na znanje „pokladnemu oddelku avstrijsko-ogerske banke na Dunaju*. Kadar v dovolilu za položbo ni povedan rok hrambe, tedaj se šteje pokladnik za pooblaščenega, da se zastran njegove določbe in eventuvalno podaljšbe v zmislu §. 4. dogovori s pokladnim oddelkom. Vrednostni papirji, ki so v sodni hrambi, smejo se na banko prenesti samo, ko se je že poplačala ali zagotovila pristojbina za hrambo (štel-nina, pokladnina). Ob takem prenosu poklada je uradoma do-poslati pokladnemu oddelku banice tudi kratek posnetek iz knjige pokladnice o dotični masi (skladi). Sodno dovolilo za položbo vrednostnih papirjev pri banki izgubi svojo moč, ako se položba ne opravi v šestili mesecih po dnevu, katerega se je dovolilo izdalo. §. 11. Opravljajoč položbo, mora se stranka izkazati z dotičnim sodnim odlokom ter vrednostne papirje, ki jih misli položiti, predati s pokladnim izre-cilom. Pokladno izrecilo je za hrambo napraviti po obrazcu J, za hrambo in upravo pak po obrazcu v njem je treba vrednostne papirje, ki se mislijo položili, podrobno našteti tako, kakor je povedano v §. 9., toda neizžrebne papirje brez omenila številek (serij), ter povedati imé, stan in bivališče tiste osebe, za katero se položba opravlja. Pokladna izrecila, v katerih se zaznamujejo številke (serije) neizžrebnih efektov, se ne vzprejemajo. Pokladno izrecilo inora svojeročno podpisati po- kladnik ter povedati svoje ime, svoj stan in svoje bivališče, in ako pokladnik koga zastopa, pridejavši imé, stan in bivališče zastopane osebe. Golice za pokladna izrecila se bodo pri poklad-nem oddelku avstrijsko-ogerske banke na Dunaju in pri vseh bančnih podružnicah oddajala brezplačno, kadarkoli bi jih kedo zahteval. Pokladni oddelek banke mora pokladniku izročiti pokladni list (pokladnico) o položenih papirjih. Pokladni list naj se o vseh vrednostnih papirjih, ki se dadö v hrambo, tudi če so različnih vrst, izdajavkupno ter naj nosi napis „Pokladni list o sodnem pokladu“; oziraje se na sodno dovolilo položbe naj obsega tiste povedi, po katerih more sodišče presoditi, ali se je poklad opravil v zmislu sodnega dovolila. Številke (serije) položenih vrednostnih papirjev se v pokladnem listu ne zaznamujejo; vendar mora pokladnik priložiti pokladnemu izrectlu spisek številek o položenih iz-žrebnih vrednostnih papirjih, katerega pokladni oddelek prekolkuje ter pošlje sodišču (§. 12.). Pokladnemu listu je pridejati flremski znak po-kladnega oddelka avstrijsko-ogerske banke. Stranka je dolžna, pokladni list skrbno hraniti in ako bi ga izgubila, izgubo precej, ko jo zapazi, z lastno odgovornostjo dati na znanje pokladnemu oddelku banke, da se s tem zabrani izdaja poklada nevpravičcncem. Ako položbo kakega poklada posreduje kaka bančna podružnica, dolu' pokladnik najprej samo začasno polrdilo bančne podružnice o prevzetih efektih ; to potrdilo se izmeni za pokladni list, kadar ta dojile od dunajskega pokladnoga oddelka. §• 12. Vsak krat, ko pokladni oddelek banke prevzame kak poklad, mora to naznaniti sodišču, priobčivši mu pokladni list, katerega je oznameniti kot prepis ter navdariti s pečatilom pokladnega oddelka, in pa v §. 11., odstavku 5. omenjeni spisek številek o položenih izžrebnih vrednostnih papirjih. Na to naj sodišče preišče, ali se je položba opravila primerno dodeljenemu dovolilu; ako se najde kaj spotakljivega, skrbeti je, da si? odstrani. Kadar mora opravljeno položbo sodnega po-klada dotičnim strankam dajati na znanje sodišče, ozira naj se naznanilo tudi na prošnjo pokladnikovo in na dovolilo položbe, ki se je na njo dalo. §. 13. §. 16. Pokladni oddelek avstrijsko-ogerske banke smé s pokladi, ki jih je prevzel namesto sodišča, in pa z novci, ki dohajajo ob njih upravi, razpolagati samo z dovolilom sodišča in pa po njih meri; zlasti jih ne smé izročati nikomur, razen tistemu prejem iku, ki je imenovan v sodnem odloku za izročbo. Sodišča imajo oblast, da na prošnjo poklad-nika vrednostne papirje, kateri se polagajo, in pa pokladno izrecilo samo po pošti pošljejo „poklad-nemu oddelku avstrijske-ogerske banke na Dunaju“. V ta namen mora sodišče uradoma dajati po-kladnemu oddelku na znanje vsako dovolilo, katero podeli v tem oziru. g. H I O pokladnih zalogah, položenih pri avstr jsko-ogerski banki sè sodnim dovolilom, naj piše sodišče knjigo zabeležnico po obrazcu C, na kratko vanjo vpisujoč položene vrednostne papirje in vedno ima-joč v razpregledu izpremembe, ki zadenejo posamezne mase (sklade) glavnične zaloge, potèm pa še tudi po obrazcu D iskaln' vpisnik k ti zabeležnici, katerega je napraviti v abecednem redu. Vpis prvotnega poklada in pa prirastka in odpadka je opravljati na podstavi pokladnih listov in drugih dotičnih poročil banke, ki sodišču dohajajo, in sicer vselej precej po dohodu. Taka naznanila obsegajoče odloke mora sodišče pod opravilno številko oznameniti s posebnimi, po aritmetičnem redu brez razločevanja pokladnih mas tekočimi, vsako leto z 1 počenjajočimi številkami in pa s črkama B. D: (= b. p., bančni po-klad); ti odloki morajo vselej zraven podpisa načelnika sodišču imeti tudi uradni pečat sodišča. V razpregled imenovanih naznanil naj sodišče piše zaznamek po obrazcu E. Da so se izvršile po sodišču dovoljene izročbe pokladnih delov, s čemur se zaloga glavnica zmanjša, in da se je kak pokladni račun popolnoma izčrpal, to daje pokladni oddelek sodišču na znanje od slučaja do slučaja Obrazec E. Sodišču od banke v prepisu dohajoče pokladne liste in pa spiske števileko položenih izžrebnih vrednostnih papirjih je hraniti varno proti ognju v zaprtih omarah; te listine je oznameniti sè številkami, katere imajo dotične mase v spredaj omenjeni zabeležnici. Kar se tiče pravice, pogledovati v spredaj omenjene knjige in listine, veljajo o tem obči predpisi o pogledavanju v sodne registralurske spise. §. 15. §. 17. Po banki izdani pokladni listi o vrednostnih papirjih, kateri so se položili pri nji na mesto pri sodišču, ne smejo se brez sodnega dovolila prenašati drugim osebam. Ako sodišče privoli v to, mora ob enem izjaviti, ali naj se poklad tudi po prenosu šteje še za sodni poklad in ali naj se še postopa ž njim kot sè sodnim pokladom. Tudi posojil na vrednostne papirje, kateri se polože namesto pri sodišču pri banki, ne smé banka dajati brez posebnega sodnega ukazila. Pri poslovanju s pokladi se je ravnati kolikor moči po načelu, da naj se k isti pokladni masi spadajoči vrednostni papirji hranijo praviloma nerazdeljeni ali (iri sodišču ali pa pri avstrijsko-ogerski banki. Zatorej naj se zlasti prenos pri sodišču branjenih vrednostnih papirjev v hrambo ali v hrambo in upravo banke praviloma opravlja takö, da prenos zadene vse v isti masi se nahajoče vrednostne papirje, ki so sposobni za hrambo, oziroma za hrambo in upravo pri banki. §. 18. Prošnje za dovolilo, da se smé kak poklad položiti pri avstrijsko-ogerski banki, in pa prošnje za dovolilo, razpolagati s kakim pri banki shranjenim pokladom, zlasti pak prošnje za izročbo pokladov je predajati v enem izvodu, toda z dodatkom dveh rubrik. Prošnjo obdrži sodišče, ena rubrika je dolo- (lena v pristavek sodnega odloka za prosilca, druga pa za „prikladni oddelek avstrijsko-ogerske banke na Dunaju“. §• 19. Vsako izročbo položenih efektov s kuponi vred mora prejemnik potrdili banki na pokladnem listu, katerega mora pokazati, in pa na pokladnem izre-cilu; ob upravi kakega poklada dohajajoči novci pak se brez pokladnega lista potegujejo proti čeku, kateri pak smé sluti samö na prejemnika, imenovanega v sodnem odloku za izročbo, ali pa proti pobotnici. Pokladnik, oziroma vpravičenec prejemanja dobi po potrebi, kadarkoli bi to zahteval, proti plačilu kolkovnine 20 krajcarjev čekovnico z 10 čekovnimi golicami. Samö na takih golicah izdani čeki se nagrajajo, ako se najde, da so v redu. Prejemnik čekovnih golic je dolžan, skrbno jih hraniti in ako bi jih izgubil, izgubo precej, ko jo zapazi, z lastno odgovornostjo naznaniti pokladnemu oddelku banke, da se zabrani izplačevanje nevpravičencem. Ko se poklad popolnoma izčrpa, odvzame banka pokladni list, in vrniti je treba ob sklepu pokladnega računa pokladnemu oddelku še ne porabljene čekovne golice proti eventuvalnemu povračilu kolka. §- 20. Pokladni oddelek banke mora kake opomnje, predznamke ali izbrise, katere bi gledé položene mase v krenilo sodišče, nemudoma vpisati vračun pri dotični masi natančno in po besedah ter mora vsak krat na kratko naznaniti sodišču, da se je to opravilo. Kadar vkrene sodišče gledé mase kako opom-njo, kak predznamek ali kak izbris, treba je to precej postaviti na videž v knjigi zabeležnici, katero je pisati po §. 14. §- 21. Ako bi pokladni oddelek banke pri izvršilu ali pa že pred izvršflom kake sodne naredbe našel kaj spotakljivega ali ako bi zapazil, da kaj ni prav, počaka naj z izvršflom ter naj to precej naznani sodišču, da vkrene, kar bi nadalje bilo potrebno. §. 22. Sodišču je dano na voljo, zastran pokladov, položenih pri banki na podstavi njegove naredbe, stroškov prosto pogledati na dotične liste bančnih knjig in pa tudi v posamezne poklade, ki so v njegovi pristojnosti; vendar se to ne smé zgoditi o nepravem času. Nadalje smé sodišče zahtevati od banke stroškov proste izpiske iz knjig in pojasnila o posameznih masah, ki so v njegovi pristojnosti. Banka mora vsaki taki prošnji sodišča nemudoma ugoditi. Sodišča, ki imajo svoj sedež zunaj mesta dunajskega, smejo te pravice izvrševati tudi po kakem sodišču na Dunaju. §- 23. Vsa poročila, ki sodišču dohaja od banke o tamkaj položenih sodnih pokladih, mora sodišče primerjati z dotičnimi sodnimi spisi; ako se pri tem pokaže kak pomislek proti resničnosti kakega poročila ali kake naredbe, katero je banka vkrenila, poskrbeti je primerno, da se spotikljaj odstrani. Obdelujoč opravilne spise, ki se tičejo pri banki položenih sodnih pokladov, naj se sicer sodišče primerno ozira na vsebino knjige zabeležnice, katero piše po §. 14., vendar se ne smé takö omejiti, da bi svoje ovedbe zajemalo samo in edino iz te knjige. §. 24. Pokladni oddelek avstrijsko-ogerske banke je dolžan, pokladniku in tistemu, za katerega se je poklad opravil, na pismeno zahtevo izdajati o do-tični masi izpisek iz računa s pravilom ustreznim znainenllom firme, a za to smé pobirati primerno pristojbino. V tem izpisku iz računa je praviloma navajati samö poklade, ki so ob času, ko se izpisek izdaje, še tam, in pa še veljavne opomnje in predznamke, nahajajoče se na dotičnem listu; ako se pak o kaki masi izrečno zahteva obširen izpisek iz računa, vzprejemati je vanj vse položbe, ki so se opravile, vse pripise, izročbe, opomnje, predznamke in izbrise. Drugim osebam kakor pokladniku in tistemu, za katerega se je poklad opravil, dolžan je pokladni oddelek izdajati izpisek iz računa proti pripadajoči pristojbini samö tedaj, kadar se za tö izkažejo z*do-volllom pristojnega sodišča. Dovolilo, da si smé pridobiti izpisek iz računa, daje sodišče tistemu, ki verojetno dokaže pravno korist pri tem. Izdajati izpiske o posameznih postavkah kake mase ni dovoljeno. Pojasnila o višini gotovine in hranjenih efektov se pokladniku dajejo brezplačno, kadarkoli bi to zahteval. §• 25. Za hrambo in pa za upravo pokladov, potem za druga opravila, ki so s tem v zvezi, plačujejo stranke banki hrarnbarino, oziroma upravarino rabinska ali kako drugači imenovano pristojbino, katero je F. posneti iz pristojbinske tarife v prilogi F tega ukaza. §• 26. diščem in drugim oblastvom, niso po t. št. 9. v zakonu z dné 9. februvarja 1850.1. (Drž. zak. št. 50.) kot uradni dopisi predmet plačila pristojbin. Dopisom med sodišči in banko, oziroma bančnimi zavodi gré v členu II. št. 1. zakona z dné 2. oktobra 1865. 1. (Drž. zak. št. 108.) ustanovljena prostost od poštnine. Dotičnim dopisom je na napisni strani pristaviti zaznamek: „V sodnih poklad-nih rečeh“. §. 27. Ta ukaz stopi v veljavo in moč dva meseca po razglasitvi ter jo ohrani do konca 1897. L, s pridržkom, da se bo eventuvalno še podaljšal in, ako treba, porazumno z avstrijsko-ogersko banke izpre-menil. Spisi, katere avstrijsko-ogerska banka in njeni bančni zavodi pišejo zastran sodnih pokladov so- Steinbach s. r. Schönborn s. r. (1. strana lista.) Pristojno sodišče: . Obrazec A (k ukazu št. 103. (§. 11.). Sodni poklad. Pokladnemu oddelku avstrijsko-ogerske banke na Dunaju. Izročam Vam vsled sodnega dovolila z dné za račun........................................... ........................št........... tukaj le zaznamovane vrednostne papirje : Število kosov Vrsta po Imenska vrednost v avstr, vrednoti Najbliži kupon je plačen gl- kr. — kosov v skupni imenski vrednoti gl- v hrambo do......................................po pogojih, ustanovljenih v pravilih avstrijsko-ogerske banke in v ministerstvenem ukazu z dné 11. junija 1893. 1. (Drž. zak. št. 103.). Na Dunaju, dné..........................189 . Plačane pristojbine gl. Podpis: . . ............... Stan, bivališče:............. Eventuvalno razmerje zastopa: Dan Imenska vrednost Število kosov Na podstavi sodnega dovolila zopet prevzeti vrednostni papirji (potrdilo prejemnika) Najbliži kupon je plačen • — * (Slovenlsch.) 52 podstavi sodnega dovolila prejeti kuponi (potrdilo prejemnika) podaljšani rok hrambe Obrazec Ji k ukazu št. 103. (§. 11). (1. stran lista.) Pristojno sodišče:.................................. Sodni poklad. Pokladnemu oddelku avstrijsko-ogerske banke na Dunaju. Izročam Vam vsled sodnega dovolila z dné za račun............................................ .....................št........... tukaj le zaznamovane vrednostne papirje Število kosov Vrsta po Imenska vrednost v avstr, vrednoti Najbliži kupon je plačen gl- kr. j kosov v skupni imenski vrednoti ...... ravilih ivstrijsl v hrambo in i jn v ministerst 1 lohajaj In za zneske, v pravo do po pogojih enem ukazu z dné 21. junija 1893. 1. (Drž. zak. šl . Vas ustanov 103.). 1, ( enil ia) i:* 1 v i )-ogerskei -bani i bančnem z # gotove zlate novce slatu dohajajoče, potegovati kurzno vrednost v av Na Dunaju, dné IVOlJu U prav Po< pis . . rine gl. i, bivališč ntuvalno 'uzinerj i zaslop Pro gl c Sta V k u p e gl a: . . Dan Imenska vrednost Število kosov Na podstavi sodnega dovolila zopet prevzeti vrednostni papirji (potrdilo prejemnika Najbliži kupon je plafen (1. stran lista.) Obrazec C k ukazu št. . 103. (§. 14). Zabeležnica sodišča v O sodnih pokladili, ki so se položili pri pokladneni oddelku avstrijsko-ogerske banke na Dunaju. List........... Številka mase Oznamenilo mase: Položeni vrednostni papirji Praesentatitm bančnega naznanila o položbi Število kosov Vrst si imen- ski znesek V hrambo v upravo — • Izročeni vrednostni papirji Praesentatum bančnega poročila o izročbi Število kosov Vrsta imen- ski znesek iz hrambe iz uprave — — Opomnje, predznamki in izbrisi Obrazec D k ukazu št. 103. (§. 14.). Iskalni vpisnik k zabeležnici o sodnih pokladih pri avstrijsko-ogerski banki. Ozna menilo pokladne mase Številka v zabeležnici Oznamenil o pokladne mase Številka v zabeležnici > 1 • Obrazec E k ukazu št. 103. (§. 16.). Zaznamek o sodnih naredbah glede sodnih pokladov pri avstrijsko-ogerski banki. Tekoča številka Datum in opravilna številka sodnega odloka F o k 1 a d li a masa Številka mase v zabeležnici Kratko oznamenilo, kake vrste je izdana naredba (Slovoniach.) 53 Priloga F k ukazu št. 103. (§. 25.). Pristojbinska tarifa za „hrambo“ in pa za „hrambo ill upravo“ vrednostnih papirjev, položenih namesto pri sodišču pri avstrijsko ogerski banki. I. Letne pristojbine. A. Za hrambo. 1. Hrambarina znaša: a) za poklade v javnem prometu stoječih domačih in inozemskih vrednostnih papirjev, hranilnič-nih in drugih vložnih knjižic in pa nakaznih in pokladnih listov, slovočih na pokaznika: 60 krajcarjev avstr, vredn. na leto za vsakih 1000 goldinarjev; b) za poklade drugih vrednostnih papirjev: 36 krajcarjev avstr, vredn. na leto za 1000 goldinarjev, v obeh slučajih (a in b) pa vsaj en goldinar na leto. 2. Hrambarina se preračunja samo od zneskov, delivnih s 1000, in delni znesek pod 1000 goldinarjev se pri tem jemlje za polnih 1000 goldinarjev. 3. Hrambarino je pri prvem pokladu in pa tudi pri podaljšbah najmenj za dobo enega leta in najdalje za dobo treh let vselej plačevati na-prej. ]{. Za hrambo in upravo. 4. V upravnem opravilu znaša hrambarina in upravarina: i/a pro mille (od tisoč), torej 50 krajcarjev za vsakih 1000 goldinarjev, najmenj pak 25 krajcarjev od vsakega leta in pokladnega lista. 5. Vrhu tega je plačevati za pregledovanje spiskov številek o izžrebanih efektih pristojbino za pregledovanje številek (pregledarino) 3 krajcarjev na leto za vsak kos izžrebnih efektov. 6. Upravno leto se računi od 1. dné tistega meseca, v katerem se je poklad opravil, do 1. dné ustreznega meseca v nastopnem letu. Ako se pak banki v upravo predan poklad vzdigne prvega opravilnega dné, ki nastopi za dném zapada, in če je ta ali pa dan zapada praznik, prvega nastopnega opravilnega dné, opusti se zaračunjanje pristojbine za to leto, dasi je novo upravno leto že pričelo. 7. Upravarino in pa pregledarino, ki jo je eventuvalno opravljati, mora pokladnik plačati pri prvem pokladu v gotovini naprej za eno leto. Pri podaljšbah pak, katere opravlja, ako se ni kaj nasprotnega določilo, avstrijsko-ogerska banka na svojo roko brez posredovanja pokladnikovega ob času zapada, zapišejo se te pristojbine na dolg dotičnemu računu ter se odbijejo ob prvem dohodku obresti. II. Kako se določuje vrednost vrednostnih papirjev. 8. V podstavo določilu vrednosti je nominalni (imenski), oziroma vplačani znesek položenih vrednostnih papirjev; 9. Vrednostnim papirjem, ki slovejo na kako inozemsko vrednoto, preračunja se njih imenski znesek al puri na avstrijsko vrednoto. 10. Pri vrednostnih papirjih, ki ne slovejo na kak glavnični znesek, ampak na kako v odstotkih zaznamovano rento, jemlje se za imenski znesek oni glavnični znesek, ki se najde iz kapitalizacije rente po njenem odstotnem merilu. ■Hi (Popolne ali nepopolne) kuponske pole, ki bi se morda dale v hrambo brez dotičnih obligacij, enačijo së glede odmerjanja vrednosti dotičnim obligacijam; posamezni kuponi pak se določujejo samö po njih znesku. 12. Užitnice že razdolženih papirjev, premijski kuponi in taloni se jemljejo poprek s 50 goldinarji od kosa. III. Postranske pristojbine. A. Y hrambi. 13. Ako se na prošnjo lastnika v času med hrambo poklad odpre zastran izročbe kuponov in efektov, zastran vpogleda itd., plačati je za to stalno manipulacijsko pristojbino enega goldinarja od vsakega zavitka. Ta pristojbina pak se ne zaračunja, ako se kuponi in efekti oddajejo ali ako se vpogled opravi tedaj, kadar se podaljšuje rok za hrambo. B. Y upravi. 14. Za pobiranje denarja od dospelih vrednostnih papirjev ali kuponov, ki niso plačni na Dunaju, zaračunja se poleg upravarlne še posebna inkasarina od vsak čas potegnjenega (inkasira-nega) zneska, in sicer za dospele vrednostne papirje z 1 pro mille, a najmenj 30 krajcarjev od kosa, za kupone z l/8 odstotka, najmenj pak z 10 krajcarji od vrste, oziroma pri posameznih kuponih vštevši do 10 kosov z najmenj 1 krajcarjem za vsak kupon. Potegovanje obresti od blagajničnih listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic se šteje za enako potegovanju dosp'elih vrednostnih papirjev. 15. Za dokazovanje pravice prejema in za opravljanje vplačil se poleg gotovih stroškov za poštnino, kurtažo itd. zaračunja provizija J/2 pro mille od vrednosti, katera se prejme, oziroma plača, najmenj pa 25 krajcarjev. 10. Za druge položbe v gotovini, oziroma v efektih, opravljene pri tujih bankah, hranilnicah, pokladnih uradih itd., zaračunja se razen gotovih stroškov pol ožbna provizija '/2 pro mille od položenega gotovega zneska ali imenske vrednosti, najmenj pak 25 krajcarjev. 17. Za položbe vrednostnih papiijèv k občim zborom, sodnim sklicom itd. se zaračunja stalna pristojbina 2 goldinarjev in poleg tega pisnina za spisek številek, ki ga je napraviti, in pa znesek za stroške, ki bi se morda nabrali. IV. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev. (§. 7. ukaza.) 18. Banka zaračunja naročniku za vrednostne papirje, kateri ona nakupi ali proda, provizije */s odstotkov od nakupne, oziroma prodajne vsote, najmenj pak 50 krajcarjev. Ako se s kakim naročilom prodaje dâ ob enem ali pa vsaj, preden se prodaja zares izvrši, naročilo za nakup vrednostnih papirjev, zaračunja se provizija samo enkrat, in sicer od više vsote. V. Pisnine. 19. Za napravo spiska številek ali efektov v hrambo danih vrednostnih papirjev se pobira pisnina 50 krajcarjev za vsako stran v četrtini, za napravo izpiska iz računa pa prav tako pisnino 50 krajcarjev in sicer od strani za imo-vlno in pa od strani za dolg, torej najmanj 1 goldinar. VI. Povračilo stroškov v gotovini. 20. Gotove stroške, kateri nastanejo banki pri oskrbovanju opravil za račun pokladnika s kurtažo, kolki, poštnino, izdatki za telegrame itd. in pa s pristojbinami za provizijo in manipulacijo, kadar se rabi kaka poštna hranilnica, mora poklad-nik banki povrniti. Vendar se mu ne zaračunja poštnina, ako znaša menj kakor 10 krajcarjev od pisma. 21. Pri papirjih in kuponih, katere je zaradi inkasa treba poslati v inozemstvo, treba je banki razen inkasarine in poštnine povrniti tudi provizije in stroške, ki jih zaračuni vnanji dopisnik. 22. Za čekovne knjižice, izdane v upravi, plačevati je kolkovnino 2 kraj cerjev od čeka. VII. Pristojbine prosta opravila. 23. Vse pod ružnice avstrijsko-ogerske banke posredujejo na zahtevo pokladnikov provizije prosto položbo pokladov, katoro je opraviti pri pokladnem oddelku na Dunaju. Prav tako prevzemajo bančne podružnice provizije prosto od pokladnikov poklade v gotovini, da se pripišijo imovini v njih računu pri pokladnem oddelku na Dunaju, ako se ob enem dâ kako naročilo za zakup efektov ali za odplačilo kakega pri banki dolžnega posojila itd. ; razen tega je za položbo v gotovini, katero je odkazati, plačati nakazno provizijo (x/4 pro mille, najmenj pak 5 krajcarjev). 24. Prenos banki samo v hrambo izročenih pokladov v hrambo in upravo banke se opravlja, ne zaračunjajoč kake manipulacijske pristojbine in vračunjajoč že plačano pristojbino za še ne do-teklo dobo hrambe. 25. Prepis še ne dospelih pokladnih listov se opravlja pristojbin prosto: a) ako je prepis želeti iz ozirov na manipulacijo; b) ako se polagajo namesto izžrebanih efektov novi kosi; c) ker se je dokazalo, da je pokladnik izpremenil svoje imé, in d) ako je poklad po podedovanju ali drugačnem odstopu prešel na drugo osebo. V vseh drugih, kakor spredaj naštetih slučajih pak je z prepisom še ne dospelih listov ravnati kakor z novimi vložbami, torej je zaračunjati hram-barino, oziroma upravarino za dobo od d né va, ko se prepis opravi, tako da zapade že plačana pristojbina za ostali rok hrambe, oziroma uprave. 26. Nakup zastavnic avstrijsko-ogerske banke, kolikor ga je moči izvršiti iz lastne bančne zaloge, potem izdajo, podaljšbo in odkup na Dunaju izdanih delnih hipotečnih nakaznic (solinščic) posreduje banka pristojbine prosto.