r It O I. K T A K K C JE »KLAVSM LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC Official Organ Yugu»lav Federation, S. P.--Claallo JugoMlovanak« Socialistične /veze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. £ f ... NO. 1 707. ,MarM - mmm* Ni *. 190/. u IM pit atttM al Umu. III.. »Mar m li< K Cm*«m * Sm« ). ISIS CHICAGO, ILL., 12. JUNIJA (June 12), 1940 Published Weekly at 2301 So. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XXXV. ZAKONI LJUDSTVU V PRID VSI V NEVARNOSTI Bliskovit razvoj evropske vojne in nove zgodovine IZ TRADICIJ FRANCOSKE IN ANGLEŠKE^— DEMOKRACIJE POD NACIJSKI FAŠIZEM. — ZATON SV0B0DŠČIN POSAMEZNEGA ČLOVEKA IN MALIH DE2EL TRAGEDIJA BELGIJCEV Hitlerjev <4f)litzikrieg" je evropski zemljevid že jako {prerival. Orvcjil vi je o*em držav iu dve a\ tonomni meetii ter znaten tlel Francije. Povečanje Nemčije Z okupiranjem čefrke, Avstrije Belgije, Nizozemske, Norvežke in Danske, Poljake in Luk-eerobnr^ke, s pod vrže njem Slovaške pod svojo kontrolo in z osvojitvijo Memela iin Daniziga je pr 1obi'!a Nemčija okrog 360,000 kv. milj površine in • približno sedemdeset milijonov j.rcbiva'^ v. Pod njeno vlado je sedaj dvakrat več zemlje kot jo je imela ob pričettku osvajanja leta 1938 in po štev ilu pre- bivalstva Lniji. se foliža Sovjetski Druge spremembe K prerisavanju zemljevida fašistične dobe pomaga tudi Italija ki si je v Evropi že osvojila Albanijo in Etiopijo v Afriki. Pridobila je s tem 860,000 k v. mrl j površine in okrog 9 milijonov prebivalcev. Toda njeni ambicije«) bile s tem komaj pričete. Itallija zahteva na račun Francije, Anglije, in balkanskih-ter afriških dežel veliko več. Vojno na Hitlerjevi strani jima je napovedala minuli pondeljek. Rusija je dobila ko« bivše poljske reipublike, si podvrgla pod svoj vojaški vpliv tri baltiške dežele in si vzela kos Finske v vojni, ki jo je imela z njo nad sto dni. Nobene varnosti več Švedska je še samostojna, toda hočeš nočeš je zajeta v nemški oklep. Njeno gospodarstvo bo postalo del nemškega ekonomskega sistema. Njena demokracija bo morala ipopustiti in "Ni še vae izgubljeno" Angleški premier Churchifll sicer ]>ravi, da vzilic ogromnim 1 H) razo m, ki so jrh utrpeli zavezniki na raiznih bojiščih, zanje ni še vse izgubljeno. Kajti angleški imperij je velrk in se bo vojeval s Hitlerjem tudi a»ko bo okupiral Anglijo in se bo morala preseliti v novi svet (Kanado) in od tu nadaljevala. dokler ne bo Stari svet zopet osvobojen. Čuda nove tehnike Anglija se se vedno zanaša na premoč svoj« mornarice. Vdaš i je bila go prdarica morja. Toda sedan ja vojr.a jo je izučila, da bo goepodar nad sve-rom najTaglje tisti, ki bo imel v zraku. Hitler jo ima. Ima jo tudi v armadi, ki je tehnično boljša nego zavezniška in mehanizirana ter motorizirana tako dobro, da so francoski vcičaki, ki se na vojne razumejo, kar presenečeni. Ko je Hitler 1 njo pretil, so mnogi mislili, da blufa. Spoznali so prepozno, da jo ga podcenjevali in svojo odporno silo Velika ILGW se vrnila v AFL Unija International Ladje«' Garmeot VVorkers, katere glavni voditelj je njen predsednik David Dubinsky, je na svoji konvenciji 5. junija sklenila, da se vrne v American Federation of I/abor, od katere je odstopila v času formiram ja CIO. I>ubin«ky (»a se je z J. L. Lewi-som kmalu spri zaradi vprašanja pogojev za obnovitev solidarnosti unijskih vrat. O tem je I »poročal talkrat konvenciji svoje unije, ki je nato sklenila odstopiti od CIO in delovati samostojno do časa, ko se med CIO in AFL pojavi volja za združenje. Sedanja ^konvencija je uvidela, da združenja najbrže še ne bo, zato je Sklenila, da je za JLGVV najboljše, Če se vrne v AFL, kar je storila. S posebno resolucijo je konvencija apelirala na vodstvo AFL, da naj se izdatnejše loti trebljenja ralketirjev iz unij. Podžiganje akcij • • za unicenie uni| in ljudskih pravic ■ —^ - ■ PEČAT NELOJALNOSTI NA STAVKE. — CENZURA DOBIVA PRIJATELJE V KONGRESU. DRHAL POD ZNAMKO PATRIOTIZMA SPET V MODI. — KLIC UNIJAM V SOLIDARNOST V dnific v manj kot v 25. Utih j« Belgija uiedcn«, njena polja op«i> ) •tosona, mnoga njoaa mo*ta porsitn«, ia njano prebivalstvo aa bogu. Na tej sliki ja an prtaor is m i šarijo belgijskih beguncev, ki »o »a zatekli v Francijo. Papeževa "svoboda" -=r= riKI SO.I AVIA IMH.OIIkOV DOMA PO SM Italija je izvažala staro železo za svoje in nemške tovarne iz Zed. držav v ogromnih koVi-(Činah. Uporablja ga v svojih in Hitlerjevih municijukih tovarnah. Stično smo -pomagali c*>o-roževati Japonsko. Relifni sdminiaArslor Arthur InlMirdd v New Jerseyju je svo- efektivnost angleške mornarice pa precenjevali. ...... Težke posledice Ako francoski in angleški imperij razpadeta. se bo fašizem razi i I po vsi Evropi in v druge kraje sveta. Vrhovni komandant mu bo Berlin. Pod-jarmljene narode je že sedaj dobro mobiliziral za garanje v prid "nemškega življenjskega prostora". V sluča ju popolnega triumf a nemškega orožja bo pridobila veliko kolonijalnih pojesti tud»i Italija, ampak v mednarodni in ekonomski politiki i>o morala plesati po zvokih iz Berlina. S pristanišči v osvojenih deželah postane njon (politični sistem se u*o- Nemčija mogočnejša pomorska glasiti z nemškim. Madžarska je že dolgo pod nacijski m vplivom. Rumunija je bolj in bolj prite^ovana gospodarsko in politično v nemftki ^prott^ktorat". Jugoslavija mora zalaigati Nemčijo z blagom. Bolgarija, Grčija in Turčija so žoga v rokah velesil. Hitlerjev sen, da poslane Nemčiji podložna vsa Evropa m u peri orna nemsika ra«sa gospodujoč narod, se uresničuje. I'verna imperijema seipod nje-Kovo silo ši»be tla pod nogami. CLEVELANDSKIM S0DRUG0M Kakor vam je ie znano, ae prične 4. julija XII. redni »bor klubov JSZ in Prosvetne mati c*. Za zunanje delegate potrebujemo stanovanja. Kdor koli •ma kaj pripravnega na razpoko, naj prijavi to spodaj pod-pi«anemu, aH pa pokliče po te-Monu: K En more 2184 W. Po-trrbno je, da sporočite število s»ob v kratkem času, (ia bo od bor vedel pri čem stoji. MILAN MEDVEJEK, . 16202 Arcade Ave. Cleveland, Ohio. sila kot je Velika Britanija bila kdaj prej v svoji zgodovini. Sovjetska Ukrajina tudi še mi čitana iz nacijskih načrtov. V Aziji bo gospodarica Japonska. (Nadaljevanje na 5. strani.) jim uradnikom sporočil, da naj doŽenejo, koliko samskih fantov vojaške starosti prejema relif. Njegova odrediba je, da se ga odreče v bodoče vsem, ki so zdravi, mi se jim priporoči, da naj vstopijo v armado. Liberalni elementi »o nad njegovim tiranskim ukazom jako ogorčeni. Norveška vlada je dne 9. junija sporočila, da se njena armada proti nemški mil ne mor? več -vojskovati, ker ji manjka municije in acroplanov. Ctani vlade in kralj Haakon so se »preselili v Anglijo, od kjer bodo pomagali zaveznikom kolikor jim bo sploh mogoče. Norvežani so se 'podati po dveh mesecih nemške invazije. Odbor unije ILCW je v dvojem pom&tfu konvenciji označil delavsko nestrankarsko ligo CIO za komunistično prehodno sredstvo. Predlagal je, da ILGW v taki ligi ne sodeluje. V Pennsylvaniji je na relifiu kakih pol milijona breziposel- , Papežev dinevnik O«servaao-rt Romano je objavljal uradna poročita o vojni iz vladnih virov Nemčije, Francije in Anglije. Italijanski vladi to ni bi-; lo všeč, kajti listi, kri smejo svo-»KKkno krožiti po Italiji, morajo zastopati izrazito fašistično propagando, ne pa pdsati popravki. Proti vatikanskemu dnevniku so črnosrajčntki začeli demonstrirati, 44poslanci" pa so zahU vali, da se ga v Ita- nih delavcev. Oblast v Harris-buroru ki je za "varčevanje", kadar se gTe za podimre nezaposlenim, je sklenila, da jo odvzame vsem zdravim samskim j Hjf prepove. Papež se je udaJ. delavcem. Pofjssmije, da je se- f>««watore Romano je sedaj d*j mnogo priložno.*ti dobiti ureyevan v duhu želj dučejeve zaposlitev v privatni industriji, vlade in jo podpira v vojfai. Tudi ona, kakor v Nevv Jer»ey-J -— ju, je mnenja, da če mladi ljudje ne dobe zaslužka drugje, imajo »priliko (kobili preskrbo z vstopom v armado ali mornarico. Angleška vlada je po*lada na Balkan enega svojih najsposob-i*ej'ših propagandiMov. Piše se Ronald Storrs. Svoje delo vrši pod vodstvom ministrstva za informacije, kateremu načelju-je Alfred I>uff Cooper. Anglija ie ;pač spmz-nala, kako veliko je Hitler d«*»cffei s propagando, katera mu je bila prej in mu je sedaj v vojni v »toromno pomoč. Kaj bo z Mehiko? General ManueJ A vila Camacho, ki je predsedniški kandidat vladajoče mehiške revolucionarne stranke, propatrrra v svojih govorih oborožen odbor demokratične Mehike in Zed. držav •proti kakršnemu koli komunističnemu in fašističnemu prizadevanju za njuno utrditev na tem kontinentu. (Nadaljevanje na !>. strani.) Bogata tirjatev Philadelphijski bogataš Mo-ses L. Annenbensr je plačeval od svojih dohodkov premalo dohodnin^Jcega davka. Zvezna oblaet ga je vzela na piko, uvedla preiskavo in posledica je, da ji je Annenberg pripravljen plačati nad devet milijonov dolarjev zaostalega dohodninskega davka in globe. "More nostrum" Mussolini imenuje Srodozcm Ije za "mare niot4trum" (naše morje). Marsikdo je že utonil v svojem morju. Tudi d-učeju se lat ko to primeri. Ameriška milica Milic« držav ameriške Unije šteje sedaj 240,000 mož. Rooseveltov načrt določa, da se jo vežba zaeno z moštvom regularne armade. Priporočite Proletarca svojim prijateljem 1 V prejšnji številiki na tem mestu smo opisali kampanjo iproti tujcem. Oni niso edini, ki jih imajo nasprotniiki ljudskih koristi na piki. Kajti prav tako oster boj vodijo proti unijam. Za zrušen je socialnih zakonov Vojno situacijo izrabljajo posebno proti unijam. Večina kongresa je pod pretvezo, da se gre za narodno obrambo, doma lega že pridobljena za spremenite v Wagnerjeve postave, zakona o delavniku in me^di ter drugih, ki so bili »prejeti pod pritiskom krize v ščitenje delovnega ljudstva. Roosevelt za zboljšanja Predsednik Roosevelt je izjavil, da je on proti uničenju socialnih zakonov. Dejal je, da mora iprogram, ki ga je zasnoval, ostati in se izpopolnjevati, je pa za drastične akcije proti "peti koloni" in za reguliranje enih industrij in delavcev v njih, ki služijo ali bodo plužile narodni obrambi, to je, oboroževanju. Nevarnost za unije V par takih obratih, na primer v ladjedelnicah, so se nedavno dogodile stavke. Mnogi propatgandisti so skušali iz tega napraviti vtis da eo jih vprizo-rili komunistični interesi, ki so polet? nacijev oglasa ni za naj-jačji stciber pete kolone. In res , so se voditelji dotičnih unij trudili dopovedati, da je stavka v ladjedelnicah nastala proti njihovi volji. Delavci sami so kaj kmalu uvideli, da je napačno stavkati na «vojo post in s tem igrati v roke onim kongres likom, ki čakajo baš taikih priložnosti. Predložili so že mnoga osnutkov za reguliranje unij v obratih, v katerih izdelujejo ali bodo izdelovali naročila za armado, mornarico in zračno floto. Sicer je treba priznati, da je v njih res treba posebne paž-nje, kajti špijoni in sabotažniki so v takih industrijah najnevarnejši. Krivično pa bi bilo Benito Mussolini v črnorokarstvu na debelo Politika Mussolinijeve vlade je bila v tem listu nedavno takole označena: "Italija se obnaša že od pričetka sedanje vojne kakor ropar. ki atoji ob strani in gleda tovariša tolovaja v akciji, in si m tal i: Če žrtvi ne bo mogel zaviti vratu, se meni, ker se ropa nisem udeležil, nič ne zgodi. Ako pa bo žrtev zbil na tla, priskočim še jaz zraven, da mu pomagam prazniti žepe." Dne 10. junija je duče masi italijanskega naroda dramatično sporočil, da je črna za udar tu, kajti Anglija tn Francija nista hoteli "ponujanega miru". Pozdravil je po radiu velikega firerja tretjega rajha in označil za tvoje zahteve razne kraje v Sredozemlju in v Afriki, ki so bili dosedaj francoska in angleška posest, med njimi Sueški prekop, francosko pristanišče />j»-bouti v Etiopiji, Malto, Tunis, Gibraltar, Korsiko, še več grških in turških otokov, Egipt in kar sploh bo še mogel vzeti. 2e par tednov pred omenjenim datumom je Mussolinijeva pi opaganda histerično delovala, da je italijansko ljudstvo opijanila z navdušenjem za krvavi spoprijem z zavezniki v namenu, da se Italijo "osvobodi iz zapora v njenem lastnem morju9*. Kakor v prejšnji, tako je šla Italija tudi v to vojno iz golih roparskih nagibov. Takrat ai je obetala več na stroške Avstro Ogrske in Turčije, zato se je odločila napasti centralne sile, čeprav je bila njihova zaveznica. Sedaj si obeta še veliko bolj bogatega plena s telesa angle-ikega in francoskega imperija, o katerima je prepričana, da so njuni dnevi šteti. Kajti le v tem u ver jen ju si je upal v vojno proti njima. • Politika Italije v sedanji tragediji je zaveznikom nov nauk, da so proti agresorjem igrali tako popustljivo, da so sebe spravili v pogubo. Ko je Musaolini pričel s svojo "kazensko ekspedi-cijo" v Etiopijo, bi zavezniki, ki,so njegov rop obsodili, •torili korak sebi v korist, če bi se lotili proti njemu kaj bolj izdatnega kakor pa le proglasili ekonomske sankcije proti Italiji. Močni izgledi so bili, da če bi bili zavezniki odločni, bi Mussolinija ne bilo več. najbrže tudi Hitlerja ne in ligi narodov ne bi bilo treba umreti. Vstop Italije v vojno bo imel svoje posledice tudi v Zedi-njenih državah. Povečal je predvsem nevarnost, da se tudi ta dežela zaplete vanjo. Z oboroževanjem bo še bolj hitela. Mussolinijeve roparske ambicije so življensko nevarne tudi Turčiji, ki je v zavezništvu s Francijo in Anglijo in avtoma-tično z njima. Gotovo tudi Rusiji ne more biti vseeno, kdo bo gospodar nad vhodom v Črno morje, v Sredozemlju in v Mali Aziji. Kakor zavezniki, tako se lahko tudi v Moskvi uče. da je bilo njihovo popuščanje fašistični Nemčiji in Italji vsemu svetu v škodo. Vprašanje je li, če se bodo. vreči na unije očitek nezvestobe republiki edino zato, ker bi se trudile izboljšati delovne in življenske razmere svojih članov. Sloga potrebna Olje na ogenj nasprotnikom unij je borba med AFL in CIO. Nešteto stav(k in sporov je že nastalo ne vsled boja z delodajalci, nego vsled bratomorne borbe med delavci samimi. Roosevelt in delavska tajnica Perkinsova sta v«led te nove situacije spet začela pritiskati na voditelje obeh skupin, da se pobotajo, kajti industrija ima škodo od tega, enako delavci, ki si z borbo med saibo nič ne pridoibe. Ako in kadar se ti dve skupini unij zidružita v eno, bo to največji triumf delavstva v Ze-uinjenih državah, kar ga je še kdaj doseglo. Zahtev za solidarnost je čezdalje več tudi v unijah samih je pričakovati, da se i>ogajanja sipet obnove, čeprav so mnogi mnenja, da dokler bo Levvh* načelnik CIO, ne bo sloge, vefliiko pa je takih, ki menijo, da je sedanja eksekutiva AFL glavna ovira dosegi sporazuma. Pšice na civilne svobodščine Zaeno s kampanjo proti unijam se »pripravljajo udarci na civilne evobodftčine. Osnutek za uvedlbo cemzure je pripravljen in bo sličil onemu, ki je bil v veljavi v prejšnji vojni. Hii4erija je ponekod priki-pela že tako visoko, da se odraža v drhalskih izbruhih. Seveda za patriotizem. Vsaj masa misli tako. Za predmet hujskanja se u-P< rahlja komunistično in nacij-i-.ko firmo, dalje Mussolinijeve fašiste v tej dež cA i, Žide, tujce in tujerodne državljane. Zaradi borbe med unijami in razkopanosti socialističnih in drugih liberalnih elementov je obramba ljudskih pravic m t*>- (Nadaljevanje na 3. strani.) v tej številki. .. Posledice vojne histerije v tej deželi čutijo vselej najprvo tujerodci. Nato unije, radikalci vseh vrst, njihovo časopisje in organizacije. Članek o tem na prvi strani. Kakšno je stanje soc. stranke? Odgovarja na to članek na 4. strani. Predlog za reorganiziranje JSZ je v tej številki. Dalje je v nji nekrolog o pokojnem Perusku# ki ga je napisal F. Z. Članek o novem Mussolinijevem roparskem vpadu je na 1. strani. v Analiziranje komunistične konvencije in Brow-derjeve akrobatike je na 4. strani. Molkova sugestija v Prosveti za pomožno akcijo v starem kraju je komentirana na 4. strani. Tu navedeni in drugi članki v tej izdaji so vredni, da jih čitate. Ko boste z branjem končali, ponudite list prijatelju ali znancu s priporočilom, da qa naj čita tudi on. Za pridobivanje novih naročnikov je to zelo dober način. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. —r IZHAJA VSAKO SREDO. Iidiji Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Ckicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih drtavah i* celo Uto $3.00; sa pol lata $1.76; ia četrt leta $1.00. InosemMtvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in ofluai morajo biti v nafctm uradu najprej« do pondeljka pupoltlne sa priobtifv v ttavilki tedna. _________ PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. PRIZOR, KI JIH JE NA TISOČE NA VSEH BOJIiČIH fcditor—...................................................................Fr^nk fcaiti Hu»tne«.s Manager...............-........,.................Cfcarl#» pugoraiac Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATESt United S*t»»: One Yoar $3.00; Six Months $1.7*; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. , Telephonet ROČK VVELL 2864. Porušena mesta. In med rasvalinami ter po ulicah mrliži. Mnogi »o bili ubiti na mah. Drugi ao umrli polagoma v mukab. bodisi p« poljih, aa vasab ia kjerkoli sanje vojna svoja klasja. Gornja ja slika ia Belgija, ki ja bila ia v drugič v enem čatrtstolatju poškropljena • krvjo. Južnoameriška nevarnost Morda »e v evropsiko vojno ne bomo zapletli, dasi je ameriška javnost vsled nje bolj vz.rujena kakor leta 1916. Mogoče Hitler smatra prej ne«*) bi "počasna" demokracija ? zapi&dncga kontinenta mogla Amaliji in Franciji priti na pomoč, tudi če se bi odločila pomagati več kot samo z blagom za gotov denar. Je ipa gotovo, da bo Hitlerjeva zrnata silovito vplivala na Južno Ameriko. Pa tudi na Severno. Ze*h države s svojim ekonomskim sistemom kontrolirajo^ g o-.spodaivki) In politično ves južni in severni kontinent. Hočeš nočeš, tradicija pravi, da ga bomo branili pred napadailci. Besedo jj je dal predsednik Monroe. In tako je nastala še ena. Obe iku-paj sta "Monroe Doctrine". Nemčija ni v stanju napasti — ne Ae sedaj — Severne, ne Južne Amerike. Ampak vendar se Zed. države oborožujejo, kakor da se to ie jutri zgodi. Vzrok temu pa ni toliko sedanja vojna v Evropi, kakor alrah za gospodarsko ipremoč našega kapitalizma v Južni Ameriki. Hitlerju ni treba vanjo. On ima ogromno armado že tam. Nemcev je milijone v obema najvažnejšima republikama tam doli: v Braziliji in Argentini. In mnogo v drugih. Priseljenci drugih narodov so se asimilirali 1 alinee m. Nemci 00 ie zmerom Nemci. Tudi Angleži, ki jih je tam mnogo manj, so Ae vedno le Angleži. Enako "Američani" iz Zed. držav. Nemci so najiabomejše organizirani. V JuAni Ameriki je bogastev še nič koliko. Tretji rajh hrepeni po njih. Kontrolirata jSh London in New York. Hitler, mojster v propagandi, dober octganizator, je udaril v Južno Ameriko (po svoje. Z "narodnim socializmom". Komunisti mu pomagajo. Prodira po jezuitsko. Neguje situacijo za civilne vojne. Za stimoglav4j*fije ameriškega kaipitalizma s svojim klicem v borbo zoper Okoriščanje newyorške in angleške židovske plutokracije. Zelo možno je, da ta propaganda zmaga v Argentini, v Braziliji in drugod z geslom "narodne?« socializma", ali pa s kakim drugim, ki ima za pogonsko sik) argument, da je krivično ljudstvu v latinski Ameriki garati za židovske pijavke. Ako se na primer dogodi nacijski puč v Braziliji, ali v Argentini, bo to fcriumf Hitlerja in udarec na posrpodaraki sistem Zed. držav. Izgleda, da ga demokratska m republikanska stranka te dežele ne misliti dovoliti. Ampak Hitler se smeje. Pravi, da »c njegova napoved uničenja kapitalističnih demokracij in demokracije stploh uresničuje. Doba nadvlade nemškega naroda ne parno nad Evropo nego tudi nad Južno Ameriko in Afriko je po njegovem mnenju že na pragu. Anglija se potaplja in z njo vred padajo čezda/lje več stopinj nazaj tudi Zed. države. Kongres v Washingtonu je nervozen. Realisti se temu dejstvu prav nič ne čudijo. PREDLOG ZA REORGANIZIRANJE JSZ III. Lokalne organizacije 1.1 JSZ ima za izvrševanj*? svojih aktivnosti lokalne postojanke, ki so označevane ipo številkah. Klubi smejo imeti poleg teh Ae po*elbne otznačlbe. (Na primer: 'klub Naprej, Delavski lulub, Izobražev alni klub, klub slovenskih naprednih delavcev itd.) Vsako tako ime mora končnoveljavno odobriti eksekutiva. !}.) V k hibe se sprejme vsakega, ki ** obveže izpolnjevali na S program. IV. Članarina 1.) Vsak zaipoulen član plačuje Zveai mesečno 26c člana-rine, ki se deli: 15c za njene splošne potrebe, in lOc v kon-venčni sklad. 2.) Dualni člaa>j, to je, mož in žena, plačata 5c več, ali skupno 30c na mesec. 3.) Breziposelnj, bolniki, hi-1 šne jan-ipodinje fn drugi brez rednih dohodkov plačajo Zve- j zi po 5c na mesec. 4.) Najvišja članarina za jH>sameznika, ki jo prispeva; Zvezi, je torej 25c, za d»ualne William Tesch — bil je eden izmed nas Milwaukee. -— Dne l^ minja je umrl tu VVilliam H. Te-ch. Star je bil šele 59 let. Od h-tg 1932 do 1936 je bili aldermaui pote wande, v kateri ei sikoroda najjačja narodn mt-na skupina. Izvoljen j« bil k«4 socialist, bii je aktiven v vsoh socialističnih aktivnostih in tu- Varanje z imeni "Ameriška liga za demokracijo in mir" ni bila to Ka kar jo označuje ime, nego orodje kominterne za propagando v prid sovjetske vnanje politike. Ko je prišla za ligo prva preskušnja, je pokazala, da je za demokracijo samo v prid komunistov v tej dečeli. V svoji propagandi je bika ne samo proti fašizmu nego je zahtevala celo zvezo proti agresorjem. Toda ko hitro sta Hitler in Stalin sklenila sporazum, je liga prenehala z borbo proti fašizmu. Tisti, ki so ji v svoji naivnosti verjeli, so od nje pdstojpili, komunisti pa »o si organizirali nove firme pod enako zavajalniml označbami. "Krščanska fronta" je prav Utfko lažnjiva v svojem imenu, kajti njen namen je fašizem, ne pa boj za kitičanstvo in svobodo ameriškega ljudstva. Coughlinova "socialna pravica" ne pomeni resnično pravico, nego ae za tem imenom skriva Coiughlinova diktatura za ameriškega dučeja. V Californiji, v južnih državah in tudi mrolrih industrijskih centrih ipo vzhodu so nastale organizacije oja proti "rdečkarjem". Onganizacij pod slepilnimi imeni je v tej dežefli tisoče. Nekatere vodijo raketirji, druge so v službi raznih sebičnih interesov, pa tudi takih je mnv*n«ka social kstična zveza deluje v sledeče namene: 1.) Organizirati naše ljudstvo tpdlitično in indutftrialno za sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami v prid izboljšanja življenski h razmer onih, ki ustvarjajo bogastva. To vključuje: a) zadostno preskrbo nji-! hovih otrok, b) preskrbo v slučajih onemoglosti za delo, v boleznih, v nezgodah in na .starost. 2.) Navajati nase dclavce v zanimanje za unije in jih uspo-sobljati za aktivnosti v njih. 3.) Propagirati načelo solidarnosti na delavskem političnem, industriahnem in zadružnem ipolju. 4.) Delovati za enotno unij-sko gibanje na temelju organiziranja delavcev ipo industrijah namesto po poklicih in strokah, v kolikor in kjer je to praktično in izvedljivo in pri tem na-g«lašaiti geslo, "vsi za enega, eden za vse!" Velike spremembe v sovjetski armadi Vojna s Finsko, Hitlerjev "b»lltzkrie«M i*1 Politični oziri so privedli sovjetsko armado v nove spremembe. Sedanja čistka ne sega po življenjih generalov, admiralov in komisarjev, kakor prejšnja, vendar pa se svetovni javnosti čudno zdi, čemu je bil odstavljen kot vojni komisar priljubljeni martsal Klement VoroiMilov. Za vrhovnega načelnika sovjetske armada ga je nasledil maršal Timo-šenko. Iz Moskve sicer poročajo, da ie b31 Vorošilov povišan v službi. Bes je dobil lep?i titefl, toda po vplivu in moči je Ibil s spremembo v službi potisnjen mnogo stopinj naizaj. Druga važna sprememba v sovjetski armaidi je odprava (političnih komisarjev. Naloga teh Je bila (paziti na častnike in vojake, da n« bi Uganjali proti-komnnHtiČnih aktivnosti, ob e-nem pa so navduševali votfake za komunistično stranko, Stalina in za Rusijo. Nekoč so jih že odpravili, a pp zadnji čistiki spet uvedli. Odnošaji med njimi jn častniki so bili običajno slaibi. "Rdeča zvezda", ki je glasilo sovjetske armade, in enako tudi glasilo mornarice, propagirata več discipline in odpravo dilentarvtizma iz ruskega vojnega aparata. Prva leita so bili sovjet«ki častniki brez titelnov. Imeli so sicer odkazane nafloge, toda vojakom so bili le "tovariši" in družalbno ter socialno na enaki stopndi kakor oni. Potem so u-vedli titelne, in sedaj uvajajo tnidi razliko družabne lestvice. Enakost vojakov s častniki v družabnem in stanovskem oziru temelji na zmotnem pojmovanju demokracije, pravi gOa-silo sovjetske mornarice, kar pomeni, da je spet ena boljAe-viska teorija vržena v staro šaro. Tako bodo morali tudi ruski vojaki smatrati oficirje za nekaj več kakor sebe In se ravnati v razmerja! z njimi kakor vojaki v drugih deželah. 5.) Pomagati k graditvi • kuii>ne politične stranke delav-cov in farmarjev, ki bi se bo-lila za njihovo koristi, za ohranitev civilciih svobodščin in jih utrjevala ob enem, in ki bi se izrekla, da je njen glavni smoter zgraditev nove družbe s temeljem demokratičnega socializma. 6.) Podpi r a ti med n arod 110 delavstvo viscipovsod v njegovih naporih in borbah proti fašizmu in totaflitarnim režimom \>eh vr«t, proti reakciji v demokratičnih deželah in zoper izkoriščanje kjerkoli. 7.) Borki se proti diktaturam, neglede na njihove označbe, ako so trajne narave in je v njih nagUmnje demokracije le slepilo. 2.) Sodelovati s socialistično stranko Zed. držav in z drugimi sorodnimi organizacijami na polju samostojne delavske-farmardce politične akcije v prid zahtev in programa, ki vodi v sistem demokratične kolektivne uredbe. 9j Glede veljavnosti sodelovanja odločuje skupni zbor JSZ, aH pa članstvo s splošnim glasovanjem. 10.) Pomagati v propagiranju zadružništva delavcev in farmarjev. 11.) V volilnih kampanjah pomagati soc. MtrankT in drugim sorodnim organizacijam v agitaciji za njihove kandidate in za program, zapopaden v prej označenih do&očbah. 12.) Pomagati k' obnovitvi intemacionale demokratičnega socialističnega delavstva in mu nuditi pomoč kjerkoli je poga-ženo ali zatirano. Nase ožfe naloge 13.) Jačanje že obstoječih klubov in ustanavljanje novih, kjer jih šc ni. Dalje: 14.) za boj (proti nozaduija-štvu in političnemu šarlatan-stvu, pa naj se pojavlja v kakršnikoli obliki; in: a) proti zavajalcem, ki slepomišijo pod masko rad i kali'/- ma; b) za sodelovanje naših članov v podipomih organizacijah v prid njihovimi spU)šnih 4oo-risti in resničnega bratstva; c) negovanje pnoaveinih aktivnosti pod pokroviteljstvom ProMvetue matice; d^ širiti kolikor največ mogoče predvsem naše glasilo Proletarec Ameriški družinski koledar, Majski (rlas ter knjige in druge IMe, ki fHutžijo delovnemu ljudstvu; e) vzgajati nafto mladino /m konstruktivno delavsko gibanje v smislu socialističnih načel; f) ščititi UideroJine delavce pirad ši k a nami histeričnega patriotizma in pred krivičnimi sa- koni, II. Delokrog 1.) Delokrog Jugoslovanske socialistične zveze ao slovenske iiAMelbine in v kolikor mogoče tudi hrvatske in srbske. Dalje sc nai*e delavstvo navaja, da sodeluje po svojih močeh in priložnostih v ppflošnem povsod, kjer morejo kaj koristiti za program JSZ. člane 30c, in za druge v prej navedeni točki pa 5c na mesec. Klubi smejo k tem dodati svoj asesment, ki ipa skupno z Zve-zinim ne sme presegati vsoto 40c na mesec. (Oj)omba: članarina po tem osnutku je v primeri s prejšnjo v splošnem znižana za 15c na mesec, v veri, da se bo z novo kampanjo dobilo dovolj nadaljnih članov in s tem zvišalo dohodke, kajti glavni namen mora biti oboje: WILLIAM TESCH di umrl kot član svoje stranke. Še mlad se je izučil za tiskarja. Potem je postal pksmonoša in se z raznašanjem pisem in listov seznanil z našimi ljudmi. Njegov pogreb se je vršil u Eimen^evega zavoda. M nago, mnogo ljudi ga je poznal). To je, več novih Članov in s tem Mnogi Slovenci »o ga smatrali i več gmotnih sredstev za Zvezi "" in i-. Kil ne aktivnosti,) V. Odseki klubov (Mladinski krožki) 1.) Klubi JSZ vzdržujejo razne odseke prosvetnega značaja, kot pevske in dramske zbore, in mladinske. Slednji se lahko dele v dva odseka: a) odsek doraščajoče mladine do 14 leta. in b) v odsek mladine od 14. leta naprej. VI. Odbor JSZ. 1.) Izvršni odbor JSZ ima pet članov in njen nadzorni odbor tri. Dolžnost vseh teh osmih (in glavnega tajnika) je obdržavati najmanj eno redno sejo na mesec. 2.) Dalje izvoli Članstvo na .splošnem glasovanju (ali pa na zboru, če bo tako sklenjeno) širši odbor JSZ petih članov, ki pa morajo biti vsi izven čika-škega okrožja. Teh ipet se udeleži zborovanja letne seje JSZ in Prosvetne matice. (Tu pride vprašanje gmotnih sredstev. Potrebno je poskusiti.) S.) V odbor Prosvetne matice se izvoli pet članov, izmed katerih morajo biti trije iz či-kaškega okrožja v svrho udeleževanja rednih mesečnih sej odbora JSZ. Dva pa se izvoli iz drugih krajev, ki se udeležita le letne seje. 4.) Olavni tajnik JSZ je ob enem tajnik Prosvetne matice. Skupni odfbor lahko izvoli za Prosvetno matico pomožnega tajnika. Glavni tajnik dklicujs? seje obeh odborov in skupne seje ter jim poroča o stanju in delu obeh ustanov. t 5.) V važnih zadevah se sporoči vnanjim članom odbora JSZ in Prosvetne matice predlog ali vtprašanje pismeno, da o njemu izraziijo svoje mnenje in glasujejo. 6.) Naloga posameznih funkcionarjev JSZ in Prosvetno matice ter odbora v celoti je obveščati članstvo in pridružene skupine o vseh svojih sklepih ; dalje je naloga skupnega odbora izdajati na Članstvo in javnost proglase, kadar nastane tak ipotožaj, da je to potrebno. (Vse ostale točke v pravilih J8Ž in Prosvetne matice bo v sluč&ju reorganizacije potrebno u-»oglasit i 7. novimi določbami.) za svojega človeka in res je bil ne le eden izmed nas, nego tud iskreno deloval kot socialist. Naj mu služijo te vrstice v spomin, ako ni o njemu še nihče druigi i>orcčal. — X. Opozicija na Hrvatskem se ne more uveljaviti Od kar je Hrvatska postala avtonomna banovina in dobila svojo vlado in sabor, je ostala v nji v političnem zasto<]xst\ u hrvatska seljačka stranka (pod vodstvom dr. Vla4ko Maitka) prav tako močna, kakor po-pf#j. Pri letošnjih volitvah v občinska zastopstva je zrnata--ia v nad 80 odstotkov občin. Nasprotniki ji sicer očitajo, da se je posluževala belgrajskih volilnih metod, katere je prej napadala, a vzlic temu se zdi, da je hrvatski narod v veliki večini na njeni strani, dasi volitve ki jih je vodila, res niso bile idealne. Delavsko gibanje na Hrvatskem je vsled teh okol&čin zelo prizadeto, posebno še, ker imajo komunisti na razpo4ago zadostna gmotna sred&tva in njihova taktika pa mora biti usmerjena, kakor drugod, ipo navodilih od zunaj, ne\g»lede na škodo, ki jo s tem »povzročajo domačemu delavstvu. Angleške izgube v zraku Od kar traja vojna, je Anglija izgubila že okrog 1,500 moi v letalski službi. Mnogo izmed teh je bilo ubitih v bojih, precej jih je poddegilo ranam poznajte, 'par sto jih pogrešajo, pa tudi pri vežbanju je bilo izgubljenih par sto življenj. Tole mi ne gre v glavo? Glasila bratskih organizacij Takih bratskih organizacij, ki imajo svoja glasila, je 169, med njimi pet slovenskih, oai-rpma šest, ako se k i\jim prišteje tudi Slovensko žensko zvezo. Ako te nas vojna v Evropi res nič s« tič#, čem ii nam treba tako hite«i s oboroicv|ftjetn? Nekdo je vendar v napačnem' Kdo in čemu? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ OPREZNOST NA MESTU (Nadaljevanje.) (zadaj, iz katere »e ne čuje ni-1 Hktualci v Ljubljani ho č< T'■ je kakw naia*č » uke 1 naobražene ljudi, karico' k*b ^rmkmje P™ | toda ti >o ae ml k rito priznavali n<5 vt:(le,a' kd° 80 ******* ,, ,ial'sto in eo delovni v -trokovnih in 'politično koli-kn- jim je v taki deželi mogoče. ' Naši intelektualci v kavarnah gjvere o njih zslo kritično. "Ctni 1 ne gretfte mednje In jim Mnogo nas je bilo. Zaorila je perom. SveCtkova hči je izročila Angeili šcp rdečih nag»'jev. "To vam poklanjajo ljubljanske »o-ilružice," je rekla. "Dober ipevski zbor," sem n , i>omagBte?" sem jih Poudari! sod-rugiu tik naju. "Da, "Ako vam njihov so- to rj .pevci in godci. Dobili smo ciali m ni všeč, pripravite jih >lh namenoma, da bo vač za-\ takega, kakršen bi ih> vašem l)av*'" # ™kel mu 1 11 mi val biti." j Nekdo je svetoval, da naj za- M A mpa k Um večina Ijubljan- »H)J°j° Internacionalno. V Jugoslaviji je prepovedala. Oziro- >kih književnikov ni navajena. Ik.ajo 10 nekaj ur na dan, ob >tiiih >kltre i>a se prične po GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charleg Pogorelec ma bila je cn«3 dni. Ampaik zbor jo je zapel in Al« k/andrcvi cesti promenada mi >0, ki se mešajo med »Lbe. "Kaj, če vas kdo iz-deiavce. Seliškar, Cerkvenik, da?" kit ,u'i., KPeft in drugi »o bili "Se nikamor ire ediši. Ce kdo svoj čas aktivni socialisti. Toda I vpraša o na« go itihiičarja ali I ne dolgo. Sedaj govore nekako natakarico, bcita že tako po- ktačal. Tudi v Mariboru «0 *ia-ptr lc n.ievailno o njih. In če i ja*nila, da ne bo za nikogar ne- ma sličnega priredili, prt A m-'d ?ocialK slabih namsnov. Resnični sabotažniki niso prisadeti, ker se snajo varovati. toda ni nič govornika v njemu. V M a i boru so v tem na bolj->< m. Njihovi govorniki so Je-kn. urednik Eržen, odvetnik ur. Reisman in bh\ši »jcialisti-t-ni poslanec Petejam, ki jih vabijo predavati v kraje Slovenje. Sire r pa se je socialistom težki \a I ti v govorništvu. Po-sobra v Sk>v^ki komisar, ki pazi na v.sa-ko njegovo besedo, čim se mu zazdi, da se je 'govornik pre-gresil", ga ustavi. Shod sme razpustiti kadarkoli se mu zilju-bi. Le dr. Topalovic ima izmed *>ciali tov pri oblastih toliko re>';>ckta, da lahko reče na shodih več kot pa bi bilo dovoljeno drug m govornikom. Pa r tednov pred najinim od-IfOdom je nama dr. Jelene sporočil, da pripravljajo sestanek, "a katerem bova častna gosta. "Navzoči bodo Mtrokovničarji, odborniki V»ajemne Svobode in sploh vsi matii znani sociali-•*ti." je dejali. MToda bo tajno. Se ne >me n?č ve leti o tem. (>menil sem mu najine prijatelja književnike. "Gotovo, po-^abi jih in tudi jaz jim bom P »n žil," je rekel sklicatelj. Odzvati se je izmed njrh edino ;. -ofes.jr Fa»vay. Sfšli ymo se zvečer v neki •*tari %(, »ti Im i v veiliki sobi daleč Johnttown. Pa. — Dne 3. ju- | da," f: vprašala Angela, ko sva nija je preminul po petmeae&ni korakala pozrno ponoči po Kar- bolezni Jopeph Butina, star 63 , .... imajo ro«3^1 |OVjki in IHnt tki cei«U «1» Barje, let, rojen pri Rihenbergu na j socialistično »politrono gibanje, ..Rila sYa žc dvak:^t v Trno- štajerskem. V Ameriki"je živel | v Ljubljani pa se porfavmio na; vtm na Krak,Cl .CTT1; cglec^a si 34 iet, z malo izjemo ves čas v je rekel ;vsc 1>a poglej va sedaj J oh n st o w mi, Pa. Po pOlchcu je tudi moje kraje," je prtnilaga-' bil i>remogar. Naročnik Prole-Povedal je tudi nekaj o ?vo- |a y Kamniku ie nisva bila. ne tarča je bil čez 30 let, aktive« v Moravčah, kjer je bil rojen za unijo in nekaj ča«a tuidi član njen oče, ne v Meng&), kamor jem obisku v Ameriki. Tedanja jugoslovanska vlada je poslala njega in poznejšega Ijubljan-1 ^ hodila v fcolo. skega župana dr. Periča na -lxt>ro, greva ae v Kamnik, mednarodno konferenco dela v j v Mengeš, na Moravče in o. tale Waifhirigton. To je bilo kmalu Vasi tam cikrog." po prejšnji svetovni vojni. Prišla Nta tudi v Chicago na posvetovanje s slovenskimi socialisti. Svetek je že v Washin$rto-nu opazil, da mu je za petami detektiv. V Ohiert?ti sem Svet-kn povaibil v rastlinjak v Gar-fieldovem parku. Res, tudi tu je bil v primerni dailjavi detektiv joi ličnega departmenta. Svetek je klel, da bi mu v Sloveniji "ie pokazal". Iz »parka sva &!a je zveM t i ta tel j do konca. Bnako kot li.-t mu je bil priljubljen Am. dru. koledar in Majfiki Glas. Bil je eden izmed onih redkih, ki jih za obnovitev naročnine ni trtiha dvakrat vpra&ati. Za koledar iti Majski Gla* je nas razipečcvalce vpraševal še predno smo ju prejeli, tako težko ju je pričakoval. Zadnjič je obnovil naročnino na Proletarca mc eca marca, s pripombo, "to bivm.er.da zadnja". Seveda sem ga tolažil, da ni tciko hudo, toda jamska naduha, ki ga je začela mo*no na- Chicago, UI. Tu so pridobili: Frank Zaitz 3, Luflua Groeer 2, upravnik 2 in Joe Oblak 2 naročnini ter vsoto $1.50 4»*Uj v pod|K>ro. KJub St. 1 JSZ je prispevaj Čisti prebitek slavja 35-letnice Proletarca, 'ki se je vršila 3. marca v zneeiku $224.56 v tokovni fond. We»t A Hia, WU. Mary Mu-sioh je poslala 8 naročnin, med temi dve novi. WHIard, WU. Mike Krultz je naročil še 5 Majskih Glasov, poslal $1.75 potipore listu ter prfložil 3 naročnine, od teh eno novo. Waukegan, IU. Martin Jud-nich je bil zopet na delu. Poslal je 21 naročnin in obeta, da bo tanahi spet kaj. Aliquipp^, Pa. Jiartol Ye-rant, ki ni eehan med zajiu^imi, «e j^ tnpet oglaslh^o^potje poslal 2 maročn-ini, od katerih je ena na in poslal 8 naročnin. Tudi med njegovimi je par novih. Otafe, W. Va. John Gallon je |>o.4al novce za Majski Gia^, zraven pa priložil tudi eno naročnino. Cleveland, O. Anton Jankovich je poslal 6, Jennie Dagarin pa 14 naročnin ter $12.25 podpore listu, od katere vsote je prispevala Ro*e Ju rman $10. Ona in njen soprog sta že dolgo med na>boIj£imi podporniki Proletarca. Sheboygan, Wia Naš večletni zvesti ouL4opnik Frank Stih je po-la'1 2 naročnini, novce za Majski Glas, provizijo od naročnine pa prispeval v tiskovni sklad. Piney Fork, O. Nace fclem-beiiger je ;poihaJ dolar podpore listu. Nace je še zmerom to kar je bil od svoje mladosti: zvest in prepričan socialist. Malo jih je, ki bi tako doligo vztrajali v pokretu kot on. Kevnmerer, Wyo. John H. Krzisnik je poslal 4 naročnine in 50c iKidpore listu. Sprinffield, lil. Jože Ovca je •poslal še dve naročnini. . . Lead vil le, Colo. John Faidi-ga je obmovil naročnino, naročil Koledar in Majski Glas ter •prispevali $1 listu v podporo. Oakland, Calif. Od tu smo bili nekaj časa navajeni bolj slaibih veti, toda zadnji čas fo mnoflo boljše. "Big Toni" mam- relec. Kakšen Vtis je od nesel reč poroča, da je spet zdrav, |>a od nas, nam javno ni še pove- pctilail novce tza Majski Glas ter naročil še par iztisov, John Larugerholc pa poroča, da je tam preminul nas dobri in mnogoletni naročnik Proletarca Joseph Budna. Naj bo zvestemu somišljeniku olhranjen trajen >pomin. Burgettatown, Pa. Joe Krmel je poslal še dve naročnini. To bo za e»n«krat v^e. Uipamo, da 'bo prihodnje 'poročilo v tej koloni Še boij razveseljivo. K temu bomo seveda •pomagali vsi in povsod, koder se zavedamo potrebe Proletarca in socialističnega pokreita med nami. Klub št. 114 JSZ priredi zabavo v naravi Detroit, Mich. — Pred par tedni je bil med nami naš ne-u trudi j i vi agitator Chas. Poigo- tudi ženica, nad kateto so bili zdravniki skoraj obupali, je spet na nogah. Pač vesela ve«t! Aibert Hrart, ki bi ga spet radi videli med nami, jc prispeval 50c v ti ke vni f ofr.os!al $5 v podporo listu. Vsota je bila zi>rana na konferenci klubov JSZ in društev P. M. ki je -zborovala ipred kratkim. Bridgeport, O. Joseph Snoy je naročrl še nekaj iztisov Majskega Glasa. Poroča tudi o uspeli konfccenci Prosvetne matice, ki se je vršila pred kratkem ipri s. Skoff u na Bartonu. V veseli družbi po zborovanju so se Mpomndli tudi Proletarca in zbrali v nijegov fond $6.55. dal. (Op. u. Je že. To je storil v izdaji iz dne 22. maja.) Upam, da nas ne bo preveč pohvalil in tudi ne preveč oklestil. Smo pač tak:šni kakršni smo, pa naj nas že obsoja kakor kdo ho-j če. Bo enkraJt menda že prišel čas, da se obudimo iz malomar-{ nosti. Charles je agitator in pač dobro razume sentiment delavstva. Ve tudi, da brez napalk ni nihče. a a a V nedeljo 16. junija ipriredl klub št. 114 JSiZ velik izlet v naravo, na znani prostor pri Lovver Straights Lake. Delavci si po tednu garanja gotovo žele od počitka in razvedrila. V nedeljo 16. junija ga bodo deležni na omenjeni prireditvi našega kluba. Poskrbljeno bo, da bo zabave zadosti za vse in da bomo vsi kot ena Ea*t Helena, Mont. Jože Mi- helich (poroča, da je bil pu-j^ma pngateljdka dnržina. tednov iprikVefijen. na posteljo] radi bolezni in ko hitro je okre-1 val, se je spet lotil agitacije. Sel je z Majsskim Glasom o-krog, zraven pa dobil tudi 6 naročnin, od katerih sta dve novi. Anton Jurca. Sodrugom kluba št. 114 JSZ Detroit, Mich. Janko Zornik je poslal 1 naročnino in novce za oglate v Majskem Glasu. John»town. Pa. John Rak je naročil znamke z^a klub št. 5, vala o industriji, ki jo je v K eni sosednih miz je Kamniku in blržnji okolici pre-prisedel detektiv. Justični de- tor ^ Beznant'« tudi s i>ar j»adati decemibra lawkoleto.se ptrtment je imel takrat sociali- sodrulgi. Radostno so pravili o mu je na obrazu že jako po- svojih kulturnih društvih, pre- znala. "Imam bolezen, katere davanjih, čitaJnici in strokov-' sem se najbolj bal," mi je po-nih organizacijah. "Naj osta- tožil. Pravijo ji premdzarska neva nekaj ča^a med njimi," »o naju vabili. V Kamnik prihaja mnogo turistov. Malo je krajev s tako sli- ste jafco na piki. A mernike je zatirail, tuje pa imel pod nadzorstvom. "človek bi mislil, koliko svobode je v Ameriki," je rekel Svetek. Toda takrat so jo radikale i imeli manj ket jo imamo danes mi v Jugoslaviji," je pravil navzočim. In ni pretiraval. • Prišla je policijska ura. Luči v drugih sobah so ugannili. Mi smo še ostali, dasi je gostilničarja skrbelo. Se nekaj petja, se par nagovorov, pa smo se odpravili iz gostilne tudi mi. Nataikarica je nam s svetilko a a zala pot. Strcikovničarji so bili razigrani in peli. Toda »par korakov stran rita ftaia na cesti policaja ter nas zvedavo ogledovala. Naš sestanek se je srečno ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ V nedeljo 30. junija . VELIK STAROMODNI PIKNIK': V KEGLOVEM VRTU v \Villon ftprintfftii, III. Prireditelj klub št. 1 JSZ. Prebitek v korist "Proletarca". IGRA PUCLJEV POVEČAN ORKESTER SLOVENSKE PESMI V "LOKALNEM RADIU". I MNOGO ZABAVE. NAGRADE. VSTOPNINA PROSTA. | • i | rWail n« .prireditvah dru-čeiprav tudi v njemu ni brez te- slavija št. 1 SNPJ, v kate- *-av. rem je bil član, ter tudii na dru- Veliko je želela izvedeti. Saj jih je to»liko iz tega kiraja v A- Pokojnik je bil star 56 let ii* meriki a le redkokdaj se kdo ^jen v Dolnjem Vrhpolju pri ob povratku spomni, da bi jo Jerneju na Dolenjskem. V prišel obiskati. "Na svoje učitelje iz. otroških let ljudje naj-rajfte pozabijo," se je šalila. (Dalje prihodnjič.) Presojanje dogodkov (Nadaljevanje » 1. strani.) Stavbinski delavci V Pittsburghu in dkolici so pred nekaj tedni sporočili, da so pripravljen« sprejeti znižanje iplač, v veri, da se bo zaradi znižanja truplo l>okojnika njemu v zadnjo čast v avditoriju Slov. nar. doma. Ob rakvi so mu peli mladinski in drugi slovenski zbori, med njimi soc. "Zarja". V Ameriki zapušča žalujočo soprogo May, hčerko Marian in troje sester: Marijo, omože-no Perušek, Katarino, omože-no Mlakar, Heleno, omoženo Petoč in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Jalovec, župnija Sodražica na Dolanjskem, kjer zapiKšča sestro Angelo, omoženo Košir. Bil je član SNPJ. Več o pokojniku v prihodnji številki. Detroit. Mich. — Sodruge in sodružic* kluba št. 114 JSZ vabim, da se gotovo udeleže redne klubove seje v soboto večer dne 15. junija v navadnih prostorih. Poleg običajnega dnevnega reda 'bomo imeli tudi razpravo o bodočem zboru JSZ, zato je potrebno, da se je udeležite vsi. PriČetek ob 7:30 zvečer. To bo zadnja seja pred zborom, za/to naj nobenega ne manjka na njej. Pripeljite seiboj tudi kakega novega čOana ali članico." Joseph Klarich, tajnik. Čigava bo Slove • • mja Ako ima italijanski propa-garrdistični (pisatelj Cianeulli kak vpliv, in nedvomno ga ima, ker je njegova knjiga "Carnio-la Italiana" izšla z odobritvijo italijanske vlade, tedaj je Slovenija že zdaj italijanska in je bilaie od nekdaj. Njena nesreča je le, da jo je prej Italiji odtrgala Av^rija, sedaj pa jo po krivici drži Jugoslavija. In Cianeulli sklepa, da pride dan, ko bo spet ves ta del Italije (Slovenija) združen s svojo materjo in Slovenci bodo »potem srečno živeli s svojimi brati Italijani pod vlado velikega Rima. Prebivalstvo Filipinov Letošnje ljudsko šitetje izkazuje, da imajo Fillipini sedaj 16,000,303 prebivalce. Na znanje delegatom XII. zbora JSZ in Prosvetne matice XII. rodni zbor JSZ je pred durmi. Opozarjamo delegate, da čim prej sfporoče glede stanovanja. Vsi oni, ki nimajo aranziranega stanovanja pri sorodnikih ali prijateljih, naj pišejo na naslov spodaj podpisanega, da jim pravočasno preskrbi primerno stanovanje. Prav tako prosimo trne sodruge, ki ne bodo delegati. a se nameravajo udeležiti r soboto 6. julija slavnostnega banketa, da nam to sfporoče, da rezerviramo vstopnice za njih. Za sprejemni odbor MILAN MEDVEŠEKf predsednik 16202 Arcade Ave., Cleveland, Ohio. t • KRITIČNA MNENJA, IN RAZPRAVE KOMENTAHJI Marksizem je hrvatskemu delaVUtvu skrajno .-Ikivdljiv, piše "ll vud ki RaiJmik" v Za«rr> bu, glasilo Hrvatokog Radni-čkog Savciza, ki je nacionalistična oiganizaclja in sodeluje 8 Hrvatsko Seljačko Stranko. Pod označbo maiik.4zma ne misli samo komuniste, ki sploh niso mark- iti, nego tudi socialistične delav.ike sindikate po Hrvatskem, ki so marksistični. "HrVat^ki Radnik" piše, da bi sodelovanje hrvatskih' narod-nih delavcev z marksisti ustva-rilo med narodom mnenje, da ni med njimi nikake raizilike. Anrpaik je ogromna razlika v tem, da marksisti odprto delujejo iprciti Interesom hrvatskega delavstva, pravi omenjeni list, ki 6ma v vladajoči stranki na Hrvatskem veliko oporo. A k > smatra za "marksiste" komunike, mu res dajejo dober dokazilni material s svojo "novo linijo", ki služi Hitlerju. In Hitler prav ^gotovo ni prijatelj •'manjvrednih" narodov, med katere priteva tudi Hrvate. Urednik Pro»vete sugestira, da v slučaju invadiranja nemške ali itaiftjanske armade v Slovenijo ustanove slovcnL-lke l>od»pcrne organizacije v Ameriki akcijo humanitarnega značaja, 'ki bo (pomagala trpečemu narodu tam čez. Pravi, da taka pomožna akcija mora biti enotna in demokratična, koncentrirana v reprezentativnih organizacijah »lovenskfh podpornih j< dnot in zvez. Ugotavlja, da odbori, ki se >ami postavljajo v take namene, ne bodo nikdar imeli zaupanje široke večinske mase naših ljudi. On je proti temu, da bi v -pomožni akciji sodelovaje tukli slovenske »politične in kulturne organizacije, ker so njihovi člani v ogromni večini obenem člani podpornih organizacij in vsako dvojno ali cšlo trojno predstavništvo bi bilo nedemokratično. Dober ar-grfment. Ako se gre le za pomožno akcijo, se aa tako nalogo ped pome organizacije najbolj primerne, dasi je tudi v njih tisoče članov, ki bodo dvojno ali trojno zastopani. Mnogi so člani bo prrtvftatetvo Slovenije bežalo r>a ,t*fttn»r na Ba1 kan, bo imela pri delitvi odflo-čujočo tMwdo viada, kar pothe-ni slovenski del vlade, kateremu tudi sedaj na&fljuje freltt-sredno slovenski klerikalni vaditelj df. Korošec, Da je on sovražnik zavednelga delavstva, ni nikomur «fkHba resnica. Ako o^tdne naš rtšrdd d<*ma, bo prt deljenju podpore sodelovala o-kupacijska oblast skupno s slovensko duhovščino, ln tudi, Čfc to nalogo prevzame ameriški Rdeči križ, kajtor jo j« več ali manj na Poljskem, bo glavni sodelujoči fakto* duhrtv«l*fna. ket botrebni, res bedni ljudje. Toda delitev pomoči je Čestokrat pristanska celo v najmizemej- delova-li na tem, da se zdrutži (S9PZ) samo « SNPJ. Sklicevali so se na načela in tako pokazali, da so proti delavci združitvi . . ." "Napredek" otane v Cleve-!and a; Triko Je skilemUa konvencija. Argument, da je z agita-cijfkega stališča boljše, ako izhaja v metropoli, je bi4 dobro podprt. Pa tiudi to je pri mnogih držalo, da če izhaja v Clevelandu, imajo pri njemu za-k 5ilovenski tiskarji, dočim V .Ohlcafcu ne bi im^lli te priložnosti.'' * HBZ svojo afero nada/ljuje. NaVftezmo je zapopadena v tem: ipet nameščencev je bilo po prošK konvenciji od dveh izvršnih odibornikov s ipomočjo ohijvkega demokratskega politika Bovda (Boiča), ki je podpredsednik HBZ, od slovi j enih in pfct novrih uipici-tfjenth. Večina gl. odbora je bila proti. Sedaj jih deda vseh deset za pe* služb. In to te dolgo, tako dolgo, da je poklicala večina sodišče na pomoč. A sodišče, prav ali neprav, je izjavflo prvič in drugič, in menda že tret- K.jpodo, (wofM.rw.nwt-1 q ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ tG jc v pravem dne 3. maja 1940. ših razmerah, ko ni med bed- jič, da naj za pobotaage najpr ni m i nobene polit ične in verske razlike več. Tisti, ki svetujejo, ali celo odločujejo, kako in komu se naj deli, pa imajo spomin na raizlike v prošloSti hi se ravnajo rpo svoji pristranosti. Poljaki v Ameriki, ki zbirajo v pomoč bednemu svojemu narodu skupino, so med sabo zelo v navzkrižjih baft radi politične in venske pristranoriti. še najboljši izhod je ameriški Rdeči križ, ampak ta ne dela razlik med narodnostmi, vrh tega porabi veliko denarja za svojo u-pralvo, zato so se amerišiki Poljaki ipričkali tudi o tem. Naloga, ki jo slovenskim podpornim* organizacijam priporoča Ivan Molek, torej ne bo tako lahka, kakor se bi komu zdelo. — F. Z. Tudi "Naprej", oziroma njegov ^re porter" Petavs je'pisal o konvenciji SSPZ. V tisti "ko-lobociji" je tudi tole napisano: "Eni so brezpogojno in očitno v o izčrpajo svoje instance. Pravijo, da odločuje vpliv. Menda Boičev veliko več kakor Rut-korvičev. G-lavni odbor ima večino na svo(ji strani, pravijo tudi, da večino članstva na svoji strani, ampak red tape pa da služi * manjfcini, ki polagoma vsted te »mučne situacije (pridobiva na svojo stran večino članstva. Za demokracije v HBZ je to slabo. Kajti r.emalokateri član pravi:'"Ko bi vsaj imeli Hitlerja . . Izumiranj« stare generacije priseljencev narašča. To pričajo izkazi celo jugoslovanskih podpornih organizacij, katerih člani so iprišli sem še4e v poznejši dobi priseljevanja. "Za-jedničar", giaeilo HBZ, objavlja imena umrlih članov že pod naslovom preko osmih kolon, Ih kraitkl opisi o njih vzamejo že f>re*ko ene strani. i r> « i 1 . v*. "Zajedničar" z dne 5. junija poroča, da mu je poštna oblast ^ PROFESOR WtRl*ETTE i%r' «f I o* A ' KM^l \ i Profesor John P. VVernott«, ki |»o-učujm 0 oddmihm •kowom»)o ' v sloviti •oli Nkrvar^, ^rovi, 4* M* Zai 4r-itvt ^rofflaaile enako diktator« kakor jo jo morala pod pritiskom vojn« ti-toacije nedavno demokratična Anglija. "Vm r Zed drftarak — industrija, kapital, delavstvo, prav ra« k* pod-konskripciji, i »m s* sapletejo r rojmo." • ♦ Naravno. Kajti nova taknika v vojni jo spremenila vso driavo v stroj, v katerem j« vsak poaaasoanik I« kola. sca, ki s« mora premikati po smotro-arm nsirtr? |otor usmss, kakor ao premikajo kola— ia kovin v strojik. i , I ; u: I-- .i fc ■ j. ■ - Navzoči na seji Frank Ale*h, Joseph Oven, FVank ZaHz, An-' i retevi, Juntfn Zajec, Vinko l.očnišflcar, ^oe Drasler, Ma-ry Oven, Angela Zaitz in Chas. Hogordec. CJkisoten Rok Bodtič-nik. Te seje se je ukfeležil tudi O.; klubu št. 175 JSZ, Moon Run, Pa.; društvu At. 202 SNPJ, Farrell, Pa.; dramskemu društvu "Zora", PueMo, Oodo., in pevekemu izboru "Triglav", Kirkland Lake, Ont., Kanada. Dallje omenja Pogorelec o »z- Jehn Rak fz Johinsbowna, Pa. danju nove knj *. J> , « • ' H^* V 4 SOe. STRANKE Pred našim zborom je potrebno in pametno, da smo o stanju v toc. stranki poučeni s stališča resničnosti. - Mnogim, ki so na njeni konvenciji meseca aprila glasovali ca Krueger jevo-Thomasovo resolucijo o vojni, je sedaj zal. Kfcjfi ugotovitev v nji, da1 med felisfi M"xa*e*toiki ni razlike, t« Mik tako povrin«, 6a so nitnbtf spoznali zmoto ie na-dednji dan. Toda konvencija je bila končana in popraviti napako ni fafilo več mogoče.^ Deloma je to skifiala ekse-kutiva z novo resolucijo s kl« cehi 'ha pomoč Norveiki ih Danski/ * ' ' ' Veteranski socialist Alfred Baker Le wls, ki j^ ie pred k on J veMjo apeliral na ThovhAsa Hi KVt>e*erja, da naj bosll previ dda z besedami, je minuli teden. kako* poroča New Leader, odstopil. Pravi, da se s teto ne rmatra sa nič slabše«a socialist«" kakor je bil, pač pm nasprotno. Izjavlja, da se devet-des^i odstotkov socialistov po iVetu bori zoper hitlerizem, on fiM h6tle biti v stranki, katera se rfede svojega stalllča z ozirom na sedanjo vojno od nacijskega btlnda In drugih podpirateljev KitlfVja v Zed. državah v niče mor ne razlikuje. Alfred Baker Lettii ja bil v socialistični stranki eden izmed najvplivnejših članov. Drugi, ki je proti sedanjemu strankinemu stališču, oziroma njeni resoluciji o vojni V Evro-pf, je Albert Sprague Coolidge. Njegov članek; ki da veliko mi-sliti, je v Callu z dne 8. junija. Paul Porter, ki je bif pred lati Labor Secret aVy v soc. stranki, sedaj pa deluje v Kenoehi, Wis., ima V New Leadru kratko zapretila povečati poštninsko pristojbino, ako bo v dopisih o-menjal tudi vsoto, koliko stanejo vstopnice na prireditve. Poštna uprava namreč smatra, da je to c^flašanje, od oglasov pa se ji mo»ra plačati za ipo po-1 ^ prej^jo in to sejo na šti pošiljane rrfl višjo tarifo razpoJajro Redečim: Izob. do-kakor Za norice. Vsiled tega mu Labrary, Pa.; društvu št. Zajedničar" naznanja, da v 207 SNPJ, Butte, Mont.; dram. Za predsednika izvoljen Anton Garden. TatfnMt Chias. Pojgorelec je poročal med drugim, da ni bilo med prejšnjo in to sejo v Zvezi nikakih velikih aiprememb. Kluba It. 27 m 49 v Clevelandu napredujeta v številu članstva, pa ttidi te Waukega>na poročajo, da bodo v kratkem dobiti več ni morali časopisi tujerodcev plačevati veliko višje pristojbine, kakor sedaj. Kajti vsak dopis, v katerem je označena vsota za vstopnino, ocena vsake knjige, v kateri je navedeno, koliko stane, se ipo poštnem zakonu smatra za ofclas, pa če j£ plačan ali ne. Peter Zgaga je slabega zdravja. Ampak Glasu Naroda je on vzlic bolezni temelj privlačnost, torej zdravja. "Samo zaradi Zgage še naročam Glas Naroda, pa tudi lejpe povesti prenaša," pravijo ljudje, ki ga naročajo že leta in leta. Anrpak kro»žek se vendarle manjša. Tako zeto, da je zadnjič tudi Zgaga o tem humoristično pojam-ra!. Pa ni bilo humorja v tisti prošnji ljudem, ki so naročniki, ali bili naročniki in odpadajo drug za drutgim. Združenje je zdruiženje le, če je iskreno razumevanje feanj med vsemi,'ki* se' hočejo zdm-ž%i. Vadi jati s to besedo pomeni vse kaj drugega/kakor delovati za «dru$en{Je. — J. P. YNEC (Vugoslav National Bmerigency Committee), čl^ar proglas je bil priobčen v Slovenskih, srbskih in nekaterih hi-vatpfoih »Ikaih, je nastal v težkem iporodu. "Hrvatski Svijet" t Nevv Yorttu piše med i letih $18,000 za borbo iproti naci-jeih. Ako bi to bilo res. bi se kje kaj poznalo. Ampak hi, kajti te bi Morfcva tak boj hotela negovati, bi komuniste v Nemčiji lahko podprla z Veliko večjimi vsotami, kot pa je *a prispevek omeiVil Bmwder. Pred itiriThi letf je dobil 80,-00$ glasov. Ameriški karpitali strčni tisk, ki iistvat-Ja fe koumi- stov strašanski bav-bav, pa dela vtis, kakor da jih je toliko mtfijon&V, dirlafcfco ie jutri pograbijo Belo hišo, elektrarne, plinarne, železnice itd. in okličejo Zed. države za drugo "komunistično" državo na svetu. Brovvder je govoril tudi v radiu in poudarjal, da je edino komunistična stranka voditeljica ljudstva Zed. držav v svobodo. O potrebi borbe proti fašizmu ni več -govoril. To je nehal pred enajstimi meseci. Klical je v podpiranje mirovne politike Sovjetske Unije in mnogi so mu ploskali, ker ne vedo, da se tudi vojno poditiko lahko označi s ponaredbo. Udeležba na konvenciji je bila velika, kajti komunisti imajo denar in veliko plačane, ie več pa zaston^ske reklame. Njegov klic, da niti centa za obrambo, ni bil prepričevalen. Niti komunisti,'ki so več kot na-ivnf, doktfer se ne razočarajo, mu niso verjeli. Saj vedo iz skušenj dežele (Rusije) za katero se najbolj navdušujejo," in sedaj Iz drugih, da take fraize čisto nič ne tpomentjo. Kar je odstoplih komunistov, pa Šo rekli, kako ogromna razlika je med Brovvderjevimi govori pred in po paktu Rusije s Hitlerjem. Oznonilo Cleveland, O. —- Seja kluba št. 27 JSZ se bo vršila v petek 14. junija ob 8. zvečer. Člani in članice, udeležite se je ipOlno-stevilno. ' Pred nami imamo konvencijo Zve * John Krebel, tajnik. BJ.ISK0.V1T RAZVOJ EVROPSKE VOJNE IN NOVE ZGODOVINE I^V 6« te*"*« 1 * . (Nadaljevanje s 1. strani) Stari in novi mir Kakorkoli je bil versailiski mir krivičen, je dal vendar rtiarsikaikemu malemu narodu priložnost do svobodne\sna razvoja kulturno in gospodarsko. Imperialističen kakor je bil mir ž m agov itfh zavezn i k o v leta 1918-19, individualne Svobode m demokracije ljubem ni vzefl. Mir, ki ga pripravljajo naciji, pa bo skoz in skoz mir osvoje-toflcš, kl se stoato zgodovinsko poklicanega vs!w! svoje "sufpe-riomosti*' poetati gospoar Evrope in odiočujoča sila po svetu. Mednarodno delavstvo inra pred sabo temne dneve. Nje*go-va borba za nflitvaritev mednarodne druižJbe svoboMnih ljudi, v kateri bodo pogoji za mir in kooperacijo, bo še dolga in težka, predno bo izvojevana. I *P£5ttjšAj(TE ' ' # vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyclesl Vodi jo George Marchan. M......................M PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITI? SI DNEVNIK .. ». "PH«SVETA" * 4 # • Staa« u c«le Uto $6.00. Uu $3.00 Ustanavljajte nova dru^tv«. De«at članov (ic) jc treba za novo drultvo. Naslov za IHt »n u tajništvo ja: 2657 S. Lavvndale Ave v CHICAGO, ILL. 4JL IHIIIIH»»IMIIM«H» ............................................... ZA LIČNE TISKOVINE „„ VRST P0 ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNtTE NA UHTJSKO TISKARNO Adria Printing Cq. PROLETAREC SE TISICA PRI NAS .....V1!........................................ 4 44M4VI Seznam članov XII. zbora JSZ in Prosvetne matice prireditve tekom xii. zbora jsz in 'prosvetne matice Dvanajsti redni zbor Jugo ,)ovanske tceialistične zveze in prc.vttne matice »p bo vršil dm 4., 5. in 6. julija v Clevelandu v Slovenskem delavskem dt mu, 15335 Water|o Rd. (Col-)jnwood). Srzmm delegatov je sledeči: Klubi J. S. Z. 1 Chicago, lil. Filip Godina in Kristina Turpin. 5,. Conemaugh, Pa. — An-drew Vidrich, namestnik Frank Podboy. H, Bridgcport, O. — Joseph Sncy, namestnik John Vitez. 21. Arma, Kans. — Anton Shular. 27, Cleveland, O. — Andrew Turkman. namestnica Josephine Turk. 28, Cleveland, O. — Joseph Lever. 37. Milwaukee, Wi*. — Kristina Podjavoršek. 45, Waukegan, III. — Jacob Mesec, 49, Cleveland, O. — Andrew Božič, namestnik Ivan Jontez. 114, Detroit. Minh. — Math Urbas, namestnica Julia Menton. 118, Canonsburg, Pa. — John Chesnik. 175, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. 1S0. VVest Allis, Wis. — Mary Musich. 228, Pursglove, W. Va.—Law-rence Selak, namestnik Frank Pellan. Konference JSZ in Prosvetne matice 1. Zapadna Pennsylvania.— Jacob Ambrozich, namestnik Frank Augustin. 2. Cleveland in okolica. — Luai« Zorko. 4. Illinois in Wisconsin. —-Leonard Alpner. 5. Vzhodni Ohio in zap. Va. — John Vitez, namestnik Louis Pavlinich. Društvo Prosvetne matice 1, SNPJ, Chicago, III — Frank Alesh. 5, SNPJ, Cleveland, O. — Erazem Gorshe, namestnik Louis Kocjan. 49 SNPJ, Girard. O.—Frank Rezek. 53, SNPJ, Cleveland, O. — Ivan Jontez. 81, SNPJ, Red Lodge, Mont Chas. Pogorelec, zattop- nik. 87, SNPJ, Herminie. Pa. — Anton Zornik, % 88, SNPJ, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. 102, SNPJ, Chicago, III.—Angela Zaitz. 121*, SNPJ. Detroit, Mich. — Rudolph Potočnik. 147, SNPJ, Cleveland, O. — Anton Jankovich. 192. SNPJ, Milwaukee, Wis. — Mary Čamemik. 206, SNPJ, Groas, Kans. — Anton Shular'. 312, SNPJ* Cleveland, O. — Andrej Božič NADZORNI ODBOR SLOV. SEKCIJE JSZ Rok Boiičnik. Vinka Ločniškar, Angela Zaitz. ODSEK PROSVETNE MATICE , . .... " Z T. ^ZL _ . r ___ .. V četrtek 4. julija o^vorvtav t letnikih $Atottiwm federacije Lotita Beniger, Joseph Drasler, ^^ v piovenuktrn deAav toem 8NPJ. Za govornike docočeui POEZIJA, VOJNA IN LJUBEZEN NA JAPONSKEM (Nekoč in zdoj.) Mary Oven, Chat. tajnik. Pogorelec, To so imena članov prihod* 434, SNPJ, Arma, Kansas. — njega rednega zbora JSZ in d (mu, 15885 VVaterloo Rd. Prvi večer ne bo posebne prireditve, ker (bodo ude!* žene i z b >ra v. led pcli lokailno radio »postajo, s katere se bo razlegalo prtfožncut obokati iprijatelje in znance. V petek 5. julija zvečer koncert, v katerem nastopita &ev-*ka zbera >oc. Zarja in Jadran, Anton ftppich v kupletih in več drugih. Fi])oml bo vodil Frank fesen. Govornik Frank Zaitz. V soboto 6. julija banket v poteat de leg ati m v Slovem- keni delavvkem di>mu. Stoloravna-tcilj Milan Medvedek. Votopni-na samo 75c. Postrežba v tej ceni vključena. V nedeljo 7. julija slavje 30-letnice kluba it. 27 JSZ na iz- fctbin Kristan (ako bo navzoč), Math Patrovich in FVank Zaitz. Pevske točke na tem slavju bo predvajala soc* Zarja. Igral bo Jankovičev orkester, Spored bo vodil Louis Zorko. Pričakovati je, da se tega slavja udeleže vwi člani zbora tudi iz vnanjih krajev. Glede tramov an j in drugih podrtibnosti je |>ojasnjeno v tej Ate vi I k i. Se/njun do^edaj prijavljenih članov zil>ura je objavljen na tej »tirani. Za ča«a zt/ora oziroma od 2. julija, naj se prstna in brzoja-ve naslavlja na sledeči nasJov: J. ii. F Convention,, Slovane VVorkers Home, 15386 Watar-loo Rd., Oleveland, O. Z \ASI1MI MI KI JI treba iii:o urni po procUranem vrtu slovensko I Sov in ize m, demagogija, mednarodna $ovrpstyq# nosil- stvo in izkoriščanja se more odstraniti le s socializmom petje, godba in oznanila. Rojak, ki je nam sporočil, da hc vklimo 30. junija pri Keglu, je vprašal tudi za vsUipnice. Pa mu jih nismo poMi, ker je klub atfenil, da letos ne bo na naA piknik nikake vufcopnine. PatČ pa dtvono. I^e poglejmo nekoliko v gret. Zmede v Evrfrpi imamo pred sciboj. Vidimo in čutimo jih. Pri tem pa opažamo, da se mladina, coia ganeracija, vzgaja v nekem novem duhu, ki nima s pravo kulturo prav nič skupnega. — Vzgaja se v duhu demagogije, fcuVinftrtna, mednarodnega sovraAtva, nasrlstva in o-rožnega vežbanja. Ni sicer pov»od tako, ali duh te kulture ovira pravo kulturo znanja realnosti. Ni več važna Aola, ne knjiga, ne učni zavodi in ne znanost. Bolj in »bolj sili v os-j.redje materialistično nasilje brez propotrebne izobraz!t)e. — Taka vzgoja onespo.*oblja lahko cele generacije za umno in realno urejevanje življenja in soc. stranka in njena bodočnost V tedniku Call z dne 8. junija, ki je gJasik) soc. stranke, je priobčena resolucija Antona Gairdna, ki jo je predložil konvenciji soc. stranke meseca a-prila v VVashingtonu. Ker se z njo ni utegnila pečati, je bida odložena z naročilom, da maj jo vzame v pretres eksekutiva in se jo objavi v stranfkimem glasilu. Garden v nji predilaga, da naj soc. stranka po sedanji volilni (kampanji skliče (posvetovalni sestanek delavskih, farni a rakih in liberalnih skupin ra reorganizacijo, ali bolje, za zgraditev masne delavske-farma r^ke franke v Zed. državah. Iizvaja, da te naloge unij-ski voditelji ne bi bili zmožni in se nanje ne moremo zana&ati, ker so pod o(koMčinam i kakrAne so, vezani na razne kompromisne akcije in v ipodpiranje kandidatov starih strank, od katerih pričakujejo pomoči v stavkovnih bojih in v ■zbornicah. Včasi je soria/lističn« .stranka slonela največ na unijah. V finih dneh je rasla in se sirila po vsi deželi. Mnogi izmed njenih voditeljev so bili predsedniki državnih federacij AFL, ali pa vodilni odborniki ipos&mez-nih uni j. Vojna histerija ed leta 1016 dalje in nato razni drugi vzroki «o odbili iz socialističnih vnet m mig o takih, ki so ji bili v največjo oporo. ' Vseskozi od onih Jet se u-kvarjamo z mMUo In pretrgamo načrte, kako obnoviti nekdaj sijajno socialistično gibanje, kakrtavo je danes iprav tako potrebno Ae 'bolj kot pa v proaloeti. Garden v svoji resoluciji poudarja ,4new begintung". Misii dobro in tudi njegovi nasveti se izvedljivo gHase. A njegova u-gobovkev,. da se na voditelje unij ni znmaiAati za zlgr&ditev ma^ne socialistične stranke, je ua Aibkrh nogah. Kajti socialistična stranka je bila na vrhuncu, ko so v nji odločevali voditelji unij, in je padlft, ko je pre-Ala v roke sektaških elementov. V isti številki Cadla ima članek Albert Spragne Coolidge. On meni, da mora soc. stranka pritegniti vase prijateljske ele-nunte. Direktno označuje intelektualce, ki sotrudtfukujejo v reviji Nation. Sprejmimo jih v naio stranko, pa četudi je treba pri tem >jpremeniti njeno obliko, pravi Coolidge. In ugotavlja, če se to ne zgodi, je po njegovem mnenju prav malo vzroka, čemu naj strankina organizacija Ae eksistira. Te vrste razprave so -zdrave. Njih namen je dati socialističnemu gibanju podlago za novo rast. Vsi želimo, da postane ne samo toliko močino, kakor nekoč, nego jačje. "Znamenje časa" Jugoslovanski Kurir (a sedežem v Chicagu) je poročal: Dne S. jirnfrja je bil v L in aocialistično kulturo. Zaradftaga pravimo, da mora tudi delavsko gibanje delovati v dveh smereh: organizirati in izobraževati. V razgovorih, na sestankih, s (predavanji, z dobrimi knjigami, s časopisi in revijami se mora to delo za-cnovati in raapresti do zadnjega kotička v n asi domovini. Ni dovolj, če se odbori razgovar-jajo o tem aJi onem, ni dovolj, čc se iprirede ena, dve, tri manifestacije. To je nekaj ali malo. Glavno delo je v tem, da ae politična m socialna kultura Širita s tako aktualnostjo, da lahko pride do nje vsak, kdor hoče, kdor zna trezno militi in ima voljo sodelovati v socialističen em gibanju. Socialist ne more postati v.-^ak, če nima prilike, da se seznani z naukom o socializmu, ali če ni sam posebno brižen in študira socialne .probleme ter socialno politiko. Tudi malo primerne literature še imamo pri nas. To so nedojtatki današnje vzgoje. — Zato nam pač ne o-stane nič drugega, kakor da gremo med ljudi s svojimi nauki, se z njimi razgovarjamo, jim dok a že mo pravilnost naših nazorov. To je edina pot proti duhu časa. Obenem je to pot, ki na* »privede ob idealni samopo-žrtvovalnosti do politične moči, ki bo utegnila resnično koristiti človeitvu in delavskemu razredu i>osebej. V knjigi ukozvani "Koj i Ka", katera je bila tiskana Ista 712. Kristu, je ena najstarejših j ve smi, katera poje, da ae bodo vojaki, gredoči na bojl-Afe, vrgli kakor krokarji na nasprotnika in jih uničili. Ta slikovita prispodoba spo-1 minja tudi na današnjo vojno, kjer se japonski aeroptani, kakor črne ;ptice-ksokarji, pojavljajo ua Kitajskem in sipljejo smrt in strahoto na glave prebivalcev Kitajske. In današnji japonski vojaki pojo iste pesmi, kakor so jih prepevali* pred 1000 leti. Vsa japonska kultura, zdi se, je prišla preko Koreje iz Kitajske. Sla je, da Japonce uči lepote, umetnosti, kulture. 81a je, kakor je šel Him in pri-m .> ; Germanom, ne svojo, ampak starejšo kulturo, tako je prinesla svojo kulturo Kitajska na Japonsko. Preko Koreje je prišel na Japonsko konfucioni-zem. Preko Koreje je prišel na Japonsko pozneje budhizem. Mikado Jimmu je bil v pradavnih dobah ideal, v novejših dobah je bil to mikado Yuryaku, ki je vladal od leta 457 do 478 po Kristu. Tudi mikado Yur-yaku je bil veliki pašnik. Njegove pesmi so se odevale v alegorično in simbolično obliko — bi|e ao kakor črešnjev cvet. V teh pesmih se nahaja, kakor tudi v poznejšem pesništvu japonske literature, posebna nežnost slik. Mnogo pozneje, v XVIII. stoletju, je dal pesnik Motoori Norinaga definicijo japonskega duha. Povedal je to v nekaki službeni obliki ta» ko-le: Sts naročnino obnovili? P0D2IGANJE AKCIJ ZA UNIČENJE UNIJ IN LJUDSKIH PRAVIC (Nadaljevanje s 1. strani.) cialnih zakonov zelo šibka, čeprav ima na svoji strani vse u-nije in milijone drutgih ljudi. Ce hočejo biti odgovorni či-niteiji kos svoji težki nalogi, je Čas, da se zedinijo za slo*en naertop na ipolitičnem m indu-strialnem polju. Ako bodo ie kaj dolgo odlagali, bo prepozno. LISTNICA I Itl UMŠiVA Prejeli rmo zapisnik konference JSZ in Proovetns matice iz zaipadne Penns.vlvanije, dalje zapisnik vzhodnoohijske konference, Prvega je spisal John Kokilič, drugega Albina Kravanja. Oba bosta objavljena v prihodnji itevllki. Antmmn JankoviČu, Andrew VjdricJhu in Silviji F. Skedel: VaAe dopise uno prejeli, ko smo imeli to izdajo že napo4-njeno. Priobčimo (prihodnjič. ( Komu pruaerjs se naj Duh Jama ta? 1. Vonju drešnjeve^a cveta S. ko vshaja sonca sijaj, 2. ko zor* se zlata obeta... Od VII. stoletja po Kristu je bil, kakor se vidi, književni jezik Japoncev, kitajščina. Kitajski jezik je skozi stoletja v japonski literaturi in znanosti igrai isto vlogo, kakor jo je igral latinski v Evropi. Z naraščanjem in krepitvijo japonskega narodnostnega značaja, pa je tudi nastajala samostojna japonska lirika. Klasična perioda njene popolnosti je bila v X. stoletju. Težko je s prevodi predstaviti sliko teh poezij in teh pesmi, v katerih odseva ritem sloga in to v taki meri, da se besed skoraj ne čuti. V pesmih ni rime. ali zato je oblika zelo pre-gnantna. Verzi s sedmerimi in peterimi zlogi se vedno menjavajo. Pogosto se pesem končuje s ponavljanjem zadnjih verzov s sedmimi zlogi. Narodna literatura je izvojevala končno zmago, ko je Mikado Dai-go (898-930) ukazal četvorki najznamenitejših pesnikov svojega dvora, da spesnijo zbirko pesmi "Ko in šu'\ Ta zbirka ima profinjeno liriko in se v njih izključno opeva vigred in ljubezen — lepota vsega življenja. Tako se je kitajski vpliv vsled narodnostne krepitve in zavednosti Japoncev moral vedno bolj umikati. Za pismeni japonski jezik ja bilo ustanovljeno posebno društvo U-Ta. Vršile so se pe-snUke tekme, ki so imele svojo paralelo pesnikovanja in prepevanja v Loengrinu. Ko se je izpačilo kulturno Življenje Japoncev, po velikem narodnem vzponu, se je iz pačila tudi japonska lirika. Pri pesniškem tekmovanju so bile stavljene naloge, ki so bile daleč od pravega pesniškega u-stvarjanja. Oblika se je okrni* la in prešla v pedantnost. Ni he dolgo tega, kar so bili pri nekem pesniškem tekmovanju stavljene te-le zahteve: "Pohvala ministrstvu v zvezi z Oceanom, molitva za dinastijo v Zeleni hiši" in podobne. Modernizaciji Japoncev in njihove lirike je kumovala Evropa. Njen vpliv je bil, ki je moderniziral japonsko liriko in Japonce. Z evropskimi stroji, znanostjo in tehniko, je polagoma prodirala na Japonsko tudi evropska umetnost. Prevajala so se francoska, angleška in tudi nemška dela. Ta deia so zopet vzgajala japonske pesnike za novo obliko. Moderni film se danes gleda na Japonskem ravno tako kakor v Beogradu in v Ljubljani. In s tem je tudi izpremenjena lirika ljubezni. Mesto pesmi očarljive nežnosti cvetočih črešenj in lepote sladke vigredi, pojo Japonci danes iste šlagerje kakor jih poje Evropa. In zopet se dogaja tisto ve-kovečno — luč kulture prihaja z vzhoda, da razsvetli temo na zapadu, a se potem zopet vrača na vzhod vsa izmaličena in karikirana. Tako je bilo z učenjem Nazarenčana, tako je bilo iz davnih dob, kakor pričajo izkopine starodavnega mesta pred 3000 leti pred Kristom, kjer so poznali že latinski črkopis. Ali o tem drugod. . Iz poročil znanosti Ivan Vuk. IMtIRCUBE KM HOV Ja S. Mjm JUNIJ DETROIT, MICH__Piknik kluba it. 114 JSZ 16 junija pri Lower Straifhu Lake. CHICAGO, ILL. — Piknik ▼ kortal Proletarca v nedeljo 30. junija na Keflorem vrtu v Willow Spnngau. STRABANE, PA. — Piknik konferenco klubov JSZ in Proavetno ma-tiče za sap. Pennajrlvanijo v nedeljo 30. junija n« Drenikovik proatorih. VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba it. 45 JSZ v nedeljo 30. junija na Stanovnikovi farni. JULIJ CLEVELAND, O. — Slavja 3e-*» niče klub* it. 27 JSZ in piknik toe. Zarje t nedeljo 7. julija na farmi federacije SNPJ. AVGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba it. Iia JSZ v nedeljo IS. svgutta na Drenikovik proatorih. OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska pred Mtava kluba it. 1 JSZ * nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitev Proavetne malica v nedeljo 3. novembra w SND. CLEVELAND, O. Na Zahvalni daa v četrtek 21. novembra koncert »oc. Zar.ie v SND, St. Clair Are. CHICAGO, ILL. — Koncert Saro, v nadeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. Ste prejeli opomin, da je vam naročnina potekla? Ste jo že obnovili? HIGHLAND PARK Beer Distributor STEVE PAVKOVIC, la.lnik fl.H7.vsf.Am SVEŽE PIVO nnjboljfte vrste—kakor SCHM IDT*S — Sparklin« Beer RHEIN-BRAU—Tke ArUtocrat 147 VICTOR AVE. HIGHLAND PARK, Michigaa Tel. Townsen<1 8-1778 .................... !BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »♦♦»♦»♦♦ +M M+♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 4» eeee*Mee»eeeee»eee»eeeeee Palondech's Yugoslav-Amcricon Radio Broadcast every Saturdoy, 3 to 4 P. M. Stotion WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Stotion on your diol.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C-—4 ".00; 7:00—8:30 Daily At .1724 W. 261 h Street Crawford 2212 At 1868 W. Cermak Rd 4~*0—6:00 p. m. Dsfljr Tol. Canal 1100 Wednesday and Sundajr bjr appolntments onljr • Reaidoneo Tol. t Crawf«rd 6440 if m mmtmmr — CaR Aaatin 5700 A Yujco«lav Weekly Devoted to the lntereat of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yujfaslav Federation S. P. PROLETAREC NO. 1707. PublUksd VVeekljr at 1301 3o. Law»dalc Ava. CHICAGO, ILL., June 12, 1940. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPKRATIVE COMMON VVE ALTH VOL. XXXV. lsHUVH O I* The I lav Grave new problem« effecting every vrorking man and woman in thia country, employed or unemployed, organized or unorganized, are deloping at a pace almoat too rapid to follow. It U not stretching a point to »ay that many of labor's gains. won dearly over a long period of years and with »acrifice of many livea, are in very serious danger of being wiped out quickly and thoroughly when a atate of war or even serious war emergency developes. For sueh is the absurd business of war. Not only is youth, the flower of civilization, sacrificed in the slaughter, wholesale, but the entire energies and resources of the countries at war, as well as the entire product of science and invention, is employed for destruetion of life and property. The workers of one country are set atthe throats of their 4%icthers in other countries whom they have never seen before and against whom they hold no personal grudge, and civil liberties are trampled in the melee. In nonbelligerent countries, as »n the America of today rapidly striding towards war, anv group or individual opposing actions of the government vrill be immediate!y branded as a "fifth columnist'* and delt with accordingly, more severly in preportion to the apeed vrith vrhich vrar preparation developes. That civil liberties and labor's hard-vron rights to fair bargaining, to calling strikes, to organizing for its ovrn good, will be seriously curtailed. if not entirely outlavred. goes vrithout saying. War has detroyed the labor movements in every one of the European countries thus far en g aged, and it ia a foregone conclusion backed by czperience of the last vrar that our country's involvement vrill produce the same result. Furthermore, as invariably happens, labor and its hard-vron rights vrill continue estranged for a long time even after the vvar comes to an end. Civil liberties of the American people are at stake today more than they have ever been in the history of the nation. We knovr that the reactionaries in this country have already seized the opportunity to destroy civil rights and liberties. The extent to vrhich they will be successful vrill depend on the vrar situation in Europe and its effect on our country. Regardless of vvho the vietor may be, if indeed any country can be called a vietor in a holocaust of heil and brutal destruetion of ali it has taken ages to build, vre can knovv from the sacrifice of life on the blood soaked »oil of France — that unfortunate tho uncon-quered country racked by vvar after vrar throughout the ages— vrill not a Hovv for anything but a brutal destruetion and grind • ing to d ust of the loser. And no matter if the Allies vrin or lose, vvorld catastrophe vvill result from this vrar as H has from every previous vrar. Some indication of vvhat vre in this country can ezpect in the period vvhich lies immediately ahead can be gathered from recent actions in VVashington. Topping the staggering amount s already cx pen ded for national defense, nevv billions are being voted and vvill continue fortheoming. Plans are being set up to raise an additional bili ion dollars in the next year, moat of vvhich vvill come from nevr tazes on tobacco, gasoline and other sueh ccmmodities. Latest proposal for raismg more money thrcugh taxation calls for lovrering the amunt of earnings on vrhich income taz must be paid, thereby adding thousands of nevr income tax payers to the rolls. To vrhat eztent tazation vvill be mereased depends also upon how far America becomes involved in the vrar. A merica's trade vrith England and the tremendous amount of fereign investments in allied countries are tvro dangerous conditions moat likely to draw us into the vrar. Investments are, of course, investments of bankers and the rich. just as they vvere m 1917. Any additional countries conquered by Germany face ccmplete absorbtion into her plan for a vrorld empire. Any investments outside countries have in England or France vrill be Germany's, and that is the stumbling block over vrhich lives of millions of American men might be sacrificed. These are troubled times in vrhich vre live. Times of grave concem to everyone. The foreign-born vvho came to this country from Europe sec/king happiness and čontentment vrhich they could not pos-«ib!y find living under the eruel feudal system in their native land, are today deeply concemed about that beautiful country, nevv knovrn as Jugoslavia, in vrhich they lived their young days. Most any day they ezpect to pick up the paper and read that their homeland has been invaded. The Italian army massed threateningly on one border and fear of the German army svvinging into the Balkans in ease the vrar becomes stalemated cn the Western front, puts Jugoslavia in a precarious position. Small and unfortunately located at present, despite its natural mountain barriers, Jugoslavia. whoae people have been deci-mated time after time throughout history by the invading Turks and by the Italian army during the last vrar, may find it neces-sary once again to defend itself. The picturesque Slovene coun-try may be strevvn vrith corpse and drenehed in blood as civilization supposedly marches on. Flame-throvring, bullet-spitting, man made monsters of steel and iron may invade that beautiful country, laying it to waste and giving the vrorld serious reason to consider the term "civilization" vrhich is used so indiscrirfi-inating ly. VVhat can vve here in America do in the way of helping the hemeland? is a question heard and discussed vvith inereas-ing frequency. If vre vrant to be honest vrith ourselves( dismiss vrishful thinking, and consider the geographical and historical fects involved. vrith eyes unveiled by prejudice and false chauvir.ism. our ansvrer vrill bet very little, besides our moral support. When Germany decided to once again bid for a plače in the sun—the greatest gamble the vrorld has ever seen—the small countries of Europe became its vietims. Those located on the German border, as Czechoslovakia, first, and the more distant one s later. VVhat influence Russia vrill have in the Balkans tovrards making Germany think tvrice before spreading the vrar in that direetion. is of course, a factor of importance f«t present. It may not carry the same vreight if Hitler's success continues on the VVestern Front. At present Hitler may be doing just vrhat Stalin destred and helped him into—bleeding his ovvn (Continued in last column.) lMud-niM>akš>r and Four« Piece Orehestra Hired For Proletarec's Picnic THE MARCH OF LABOR CHICAGO. — Ever since radio has «.upp!anted phonugrap} s and piano? iu the average Američan hom«\ most people get to hear bu' fwv of the old tecordings of beautiful Slovene folk-songs that evei y Slovon*« home once *mw. Neverthel^ij we are to have an opporTu:ihy to hear record-|'igs of some of t "is favorit*?j at Pio-letarec'« Benefit picnic at Kegl'« Grove, Sunday, June 30. A loud-speaking aysti m vvill be installed and the nvusic broadcast to ever/ nook of the spacious picnic grove. In ordei to get in on this special treut come earl.v, bocaus* after 3 p. m. .vhen Pucel's orehestra takes over and dancing bogins, recordings vvill no iongvr be heard. Something out of the ordinary at a Proletarec picnic vvill be the free sdmisaion institute«! this year for the first tirna. It is expected that by ad-mitting every one free of charge instead of turn ing people away who refuse to pay just to enter the grounds to purchase refreshmenta, vve vvill not »erioualp decrease our not retum, and at the same time a better apirit vvill he created therefcy. So don't forget, folks, admiaaion is free. Proletarec'« picnic is alwmys a live- spirited affair, vvith a large at-tendance, and everyone enjoying themselves in a gay friendly atmos. phere. This one vvill be no exception. In fact vve expect to dravv oven more people vvho are synvpathetic to our paper and its purpoee than vve did last year, vvhen it vvas believed by some that vve set something of a record for attendance. Kegl's Grove ia located along Archer Road and 97th atreet in Wil-| lovv Springs, just a ahort drive into the country. You vvill find plenty of parking space at the grove. If it should rain. the affair vrill be held at tht Slovene Labor Center, 2301 So. Lavvndale Ave. Detroit Comrades Plan Picnic for June 16th DETROIT, — I nv i tat ion ia being made by Branch No. 114 JSF, to aH members and friends of the Branch for their picnic Sunday, June 16, at Lovver Straights Lake. AH those vriahing to forget their vvorries and ca res, banal ta»ka and the everyday grind, and aupplanting them rvvith joviality and comradery, come out to the picnic, along vvtth yo'vr friends. What is so rare aa a picnic on a day in June? Why not make the best of it. Make Lovver Straights Lake your destination for Sutiday, June 16. You aie assured of a good time. Slovene Artist, Harvey Prushek Dead Word has been received 6f the sud-den death of the famous Slovene artist, Harvey Pruahek, in Cleveland, Ohio, on June 7, from a stroke vvhile at vvork on a painting. He died at the age of 52. Knovvn and acclaimed as the most famous Jugoslav artist in America, he vvas widely popular for his beautiful paintings, many of vvhich ad«>rn the vvalls of private homes and Slovene "Doms" throughout the entire country. We have lost one of our most dis-tinguished countrymen. "Zarja" Outing CLEVELAND.— Highlight of the outing held by the younger set of Soc. Zarja last month vvas the "round the fire" discussion of current events, etc. The capacity crovrd enjoyed itself thorouhly and had the opportun-ity to see the increasingly popular SNPJ farm.—Andrew Tvrkmsa. JSF CONVENTION IN CLEVELAND The committee in charge of ar-rangements for the JSF convention in Cleveland, Joly 4-6, has annouraced that Fridav vvill feature a get-to-gether social; Saturday, a banquet; and the whole affair vvill >be toppeil off by the picnic, S>uneiO t> Delegates to the XII. Regular Convention, J. S. F. \VllllAM H.SYLVI$ :j!S' TRCSlOCtlt O* *ist ic*jal LABOR Jk/toJ, ^ORCRJfcMER Of VMS A For L. — Mt uao 'pRtacDcUT OF IWI A/ATI . CfellOA) OF IROJO MOLDtRS -fo06KT *<* 9-MOOR "DAy, WORKTRS SCMOOLS, , - Me WA* TUfcGRf ATEST UBoftM LtADfR or His PAY. A UNION HtAO Ni 10} A UNION HAT f w ® ims a taiKt of cuvanaa opi satoms IM YtH»K,SO ttMSMt AaoClAtKMtf Wf at to*Mt s - 4^0PiCMlttP MR 0+) Bu«tPWM AS A VSOTI ST ASAmSf tMS Otato At aanai-BRSAKsas* Many Die For Nation^ Coal der but not its founder's špirit, vvhich continues to be a tbeacon light in ao cial service and peace throughout the United State«. The celebmtmn bogan May 17 as a tributc to the life and service of Miss Adams and the men and vvomen vvho joinod her in an endeavor to be u i n m. * -\r\ irv^ H neighbor in a comnvunity Nennedy Keports ZV,4UU vvhich has grovvn to have intemation- American Miners Killed L8! l«rogram. As proof of the very human plače Hull House has always been, the festivities included not only the cus-tomary stuffed shirt speeches but dancing in the streets, « neighbor. hood fair and a children'.« circus. At Work In House Committee Hearing WASHINC,TON. — Betvveen 1^23 and 193», over 29,400 men vvere killed in coal mine accidents, Thomas Kennedy,