Matija Križnar
Jamski medved z Jelovice
Izvleček
Jelovica je bila v preteklost i eno gla vnih ruclišč, kjer so po kraških breznih, vrtačah in jamah iskali železovo rudo. Mecl kopanjem rude so naleteli na kosti in zobe pleistocenskih živali, najpogosteje jamskih medvedov, ta je bil v Sloveniji zelo pogost. Štirje zobje zJelovice, ki so shranjeni vpaleontološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije, predstavljajo redke dokaze o prebivanju te živali na Gorenjskem, Opisani zobje verjetno pripadajo vrsti Ursus iiigressus, kar sklepamo glede na velikost in obliko zob ter zobnih grbin.
Abstract
Pleistocene cave bear from Jelovica
Jelovica was one of the main sites of ore deposits in the past, where iron ore was sought in karstic chasms, sinkholes and caves. The bones and teeth of pleistocene animals were frequently found during the excavation of ore, most often cave bear, which was very common in Slovenia. Four teeth from Jelovica, preserved in the paleontological collection of the Slovenian Museum of Natural History, provide rare evidence that these animals lived in Gorenjska. The decsribed teeth probably belong to the species IJrsus ingressus, which can be concluded from the size and morphology of the teeth.
Uvod
Jelovica je obsežna alpska planota z mnogimi kraškimi pojavi, jamami, brezni in vrtačami. V preteklosti je bila pomembno železarsko središče, kjer so kopali in izkoriščali razmeroma bogata rudišča z bobovcem (železovo rudo). Pri kopanju so pogosto naleteli na kosti pleistocenskih sesalcev, kar potrjujejo nekatera poročila. Le redko so te najdbe shranili, v večini primerov so hitro razpadle, kar je pri takšnih fosilih pogosto. V zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo v paleontološki zbirki odkrili štiri ostanke zob jamskega medveda. Sodeč po priloženem inventarnem lističu izhajajo z Jelovice, na žalost pa natančnejših podatkov o naj-
LR 57 / Jamski medved z Jelovice 123
dišču nimamo. V pričujočem prispevku bomo predstavili te zanimive ostanke jamskih medvedov in jih poskusili natančneje določiti.
Dosedanje najdbe pleistocenske favne v okolici Jelovice
Skozi bogato rudarsko tradicijo na jeloviški planoti so rudarji pri odkopava-nju brezen in jam pogosto naleteli tudi na kosti pleistocenskih sesalcev. Med najstarejšimi zapisi o najdbah fosilnih ostankov poroča že Baltazar Hacquet, v svoji knjigi Oryctografia Carniolica, kjer piše, da so leta 1779 pri Kropi našli okostje velikega medveda, katerega kosti so bile »poapnele«.1
»o man ver J?cifcn auf (fifen grarbcitrt {»at. €r(l fcifft* Oafa t>«» man finm aitf» Sfo!^" flfiffurt, roo man in tinfr (Tncfirnung ffitbfinf cinf« gre§fii S5ar<n mit ©laifopf in .tfngffn grfunbtn. ®ie ©fbíinf biffir« 25dr»n roa. ren íalcinirf, unfc mit iwnigrm €iffnfrjí íibfrjígrti. 3>¡f 3angj<tynf roa«n ganj «ntxríí^t, unb bfrjfnigt X^íil, bfr ¡n &tm Scfyffír fíícftt, ftxnfalí» mit citut Crjrinte úbcrjogtn.
Eden prvih zapisov o najdbah fosilnih kosti iz okolice Krope pod Jelovico, (po Hacquetu)
Skoraj pol stoletja kasneje je po Kranjskem potoval Louis-Albert Necker-Saussure, ki je poročal o mnogih geoloških zanimivostih. Med drugim omenja, da je dobil leta 1824 podatke o nekaterih najdbah kosti in zob iz jam v okolici Krope. Videl je tudi zob medveda, ki so ga leta 1827 odkopali delavci rudnika pri vasi Dražgoše.2 Kot poroča, je videl podobne najdbe tudi v Zoisovi zbirki, sodeč po priloženi etiketi pa kosti in zobje izhajajo iz »rudniku železa Sa Breznam na Robo, pri Gorjušah (bohinjski okoliš) 50 sežnjev globoko«.3
l*r !>• Win 7m%, rt »fkiruV *prb n ranrt j#r In «illi-(k- Ijolwrli. d« fmfmriii i!« rt ilo> ilnili Ji- mamini iv-ri « nrtiitmm, im» i) uiw r»p.Vr hrt mfrriw |x.«r U milil-j rrllr ,1 la.p., II,- ¿¡»punir»! la tliml ijiir j'at rap. portó' lie Kni|i|i. I.'*kjttr-Ur. rrriw ilc U nuni <tu Umn , qui 4<. ',i,i|».t,„ n-» "i, |x>ni' r« mol« . Tnmvn .litin /nutrir .lefer il,- Sa-fhn <nnt-tm-Uot«>. pm ,U OurluuA (<li»tri<-l ilc Voehvio . „ Jo laitri th funfon-Jmr. Jopira i^uvorr ioni mttOjm. .Mnntlrnr, nn d«. «nJem «ram,.il l onlir •|im< j ai dum»-»!*yh>cli
Zapis o najdbi pleistocenskih sesalcev v okolici Gorjuš na Pokljuki, (po Necker-Saussuru)
Verjetno je bilo pri kopanju rude odkritih precej ostankov pleistocenskih sesalcev, a se do danes na žalost ni ohranil skoraj nobeden. Prav tako so redki
1	Cimerman, Pismo Necker-Saussura, str. 417-423.
2	Cimerman, Pismo Necker-Saussura, str. 417-423-
3 Cimerman, Pismo Necker-Saussura, str. 417-423.
Kropp, lr»>ilbu( n tincploilatHm luni- mine »k fcr, j aniinl &routrrt un grami arti« d'oue<nciu, buij
■ | u illr« vri m ' rt le me, iU tčbiail liiu-i Je rrcortblcr
k' puiu rt lic rnluiHlaniKr. P-n1i«, ajnut rvm .M. No-louniL gcuo anu« ( l8a8 ) a Krapji, il in'j ¡noiiKi', rt uifai« a Ima voulu me »Uhiijct on« dent enojna ifnun 4|«e ti« onmen, ImriilUni Jan» U mine iie fcr awH> inoc Ih-Aich^ajcltc, a» muli Je Krupp I tni mu npport«n to , cl qu'ila ivairnl	liani Vnr^ile ferru-
ginruso ilc In fante.
Omemba najdbe medvedovega zoba iz rudne jame pri Dražgošah. (po Necker-Saussuru)
I 24 Jamski medved z Jelovice / LR 57
drugi fosilni ostanki sesalcev drugod po Jelovici in okolici. Leta 1982 je bilo na Oblakovi planini na Jelovici odkrito delno ohranjeno okostje navadnega jelena (Cervus elaphus).4 Nekoliko bolj oddaljeno je najdišče losa (Alces alces) s Soriške planine, ki pa verjetno ni fosilno, saj so starost ocenili na približno 1700 let.5
Jamski medved je bil zelo pogosta pleistocenska žival, ki je živel od Pirenejev do vzhodnih obal Črnega morja, v Sloveniji ga omenjajo v skoraj vseh pleistocen-skih najdiščih. Jelovici najbližja najdišča jamskega medveda so Matjaževe kamre med Žirmi in Logatcem ter Divje babe pri Cerknem. Zelo bogato najdišče pleisto-censke favne je tudi Poljšiška cerkev pri Gorjah nad Bledom, vendar ostankov jamskega medveda med favno tu ni več.
Razširjenost jamskega medveda (levo) in skelet jamskega medveda Ursus ingressus iz Mokriške jame. razst avljen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. (Joto: Ciril Mlinar)
Druga najdišča ostankov jamskega medveda so bolj oddaljena, med njimi izstopata predvsem Potočka zijalka pod Olševo in Mokriška jama nad dolino Kamniške Bistrice. Ti dve najdišči sta pomembni tudi zato, ker so v njiju odkrili novo vrsto jamskega medveda - Ursus ingressus,b Po najnovejših raziskavah (tudi genetskih) in izkopavanjih so paleontologi razdelili nekdaj eno vrsto jamskega medveda na več vrst, in sicer: Ursus ladinicus, Ursus eremus, Ursus ingressus in Ursus spelaeus.1 Nekoliko starejša (verjetno tudi prednik) je vrsta Ursus dentnge-ri, ki so jo odkrili v Jami pod Herkovimi pečmi.8 Tretja vrsta pleistocenskega jamskega medveda Ursus eremus je bila dokazana v Ajdovski jami pri Kočevju.9
4	Jamnik, Fosilni ostanki, str. 73-75.
5	Krivic, Los tudi na Soriški planini, str. 93-97.
6	Rabeder et al., Morphological responses of cave bears; str. 59-72, Rabeder et al., The Systematic position, str. 197-200.
7	Rabeder in Hofreiter, Der neue Stammbaum; str. 58-77, Rabeder et al, Chronological and Systematic position, str. 69-73-
8 Pohar, Pleistocenska favna, str. 241-284, Rabeder et al., Morphological responses of cave bears,
str. 59-72.
9 Rabeder et al., Morphological responses of cave bears, str. 59-72.
LR 57 / Jamski medved z Jelovice 125
Zobje iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije
V paleontološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije hranimo veliko ostankov jamskih medvedov iz različnih slovenskih nahajališč. Med njimi smo našli tudi nekoliko zaprašeno škatlo s štirimi primerki zob jamskega medveda. Iz zapisa v inventarni knjigi je razvidno, da so jih našli na Jelovici. Na starem inven-tarnem lističu je bilo zapisano: »Fossilien Zahn des Ursus spelaeus von der Jelovca aus einer Bohnerzgrube dano ded i t Homan Kaufmann in Radmansdorf«. Vsi štirje zobje so shranjeni pod inventarno številko 1039/23.
Trije zobje so drugi zgornji meljaki (M^), en pa je drugi spodnji meljak (M2). Dva od zgornjih meljakov (Tabla 1, slika 1-4) imata ohranjeni korenini, žvekalna površina zoba je močno obrabljena. Sodeč po močnih koreninah in obrabljenosti sta pripadala starejši živali. Dimenzijsko se ujemata z nekaterimi enakimi meljaki iz Mokriške jame in Križne jame.
Tretji zgornji meljak (Tabla 1, slika 5) je bolje ohranjen, a je brez koreninskega dela. Sodeč po dobri ohranjenosti žvekalne površine zoba (zobnih grbinic) je verjetno pripadal mlajši živali. Zob se dimenzijsko in po obliki zobne krone dobro ujema z nekaterimi meljaki (Tabla 1, slika 11) iz Križne jame, kjer vsi primerki pripadajo vrsti Ursus ingressus.10 Za primerjavo z drugimi nahajališči (z vrsto Ursus ingressus) smo uporabili še primerke iz Potočke zijalke in Mokriške jame (Tabla 1, slika 10), ki so dimenzijsko zelo podobni.
Spodnji drugi meljak (M2) je edini zob (Tabla 1, slika 6-8), ki ima dobro ohranjeno korenino in zobno krono. Korenina meljaka je votla, s tanko steno, kar kaze na dokaj mlado žival, staro med 12 in 15 meseci.11 Zobna krona ima podobno razvejanost zobnih grbinic kot zobje iz Mokriške jame (Tabla 1, slika 12-13). Značilen je predvsem entohipoconid (Talila 1, slika 7), ki je podoben kot pri vrsti Ursus ingressus, in je pomemben znak.12 Proučeni zobje jamskega medveda z Jelovice po obliki in dimenzijah najbolj ustrezajo vrsti Ursus ingressus, vendar je zaradi slabe ohranjenosti oziroma dejstva, da pripadajo mladim osebkom, težko natančneje določiti vrsto; zato opisane zobje uvrščamo kot Ursus cf. ingressus.
Zaključek
Najdišč ostankov pleistocenskih živali je na območju Gorenjske malo, zato nova najdišča dobro dopolnjujejo obstoječe podatke. Iz paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo opisali in predstavili štiri zobe jamskega medveda, ki je bil odkrit na Jelovici. Kljub nekaterim poročilom, ki segajo že več kot dvesto let nazaj, se najdbe običajno niso ohranile. Zobe z Jelovice smo po
10	Rabeder et al, Morphological responses of cave bears, str. 59-72.
11	Debeljak, Ontogenetic developement, str. 13-77.
12	Rabeder, Die Höhlenbären, str. 103-114.
I 24 Jamski medved z Jelovice / LR 57
razpoložljivih znakih določili kot Ursus cf. ingressus, torej eni izmed štirih vrst jamskega medveda, ki se je obdržal na območju Alp skoraj do konea pleistoeena.
Tabla 1
Zgoraj: zobje jamskega medveda z Jelovice. Zbirka Prirodoslovncga muzeja Slovenije (inv. številka 1039/23). 1-5: drugi zgornji meljaki (M2), 6-8: drugi spodnji meljak (M2). (Joto: Miha Jeršek) Posnetek 9: položaj drugih meljakov (zgornjih in spodnjih) na lobanji jamskega medveda. Posnetki 10-13 (spodaj): zobje jamskega medveda iz Mokriške jame in Križne jame. Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije (osteološka). Posnetek 10: zgornja meljaka (Ml in M2) iz Mokriške jame. posnetek 11: zgornja čeljustnica z zobmi iz Križne jame, posnetka 12-13: druga spodnja meljaka (M2) iz Mokriške jame. Okrajšava: ent. - entohipoconid. (Joto: Ciril Mlinar, Matija Križnar)
LR 57 / Jamski medved z Jelovice 127
LITERATURA:
Cimerman, Franc: Pismo profesorja Necker-Saussura o železovih rudnikih na Kranjskem Alexandru Brongniartu. Proteus 64 (9/10), Ljubljana, 2002, str. 417-423.
Debeljak, Irena: Ontogenetic development of dentine in the cave bear. Geologija 39, Ljubljana, 1997, str. 13-77.
Jamnik, Pavle: Fosilni ostanki navadnega jelena (Cervus elaphus) iz jame na Oblakovi planini na Jelovici. Naše jame 37; Ljubljana, 1995, str. 73-75.
Krivic, Katarina: Los tudi na Soriški planini. Loški razgledi 32, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1985, str. 93-97.
Necker-Saussure , Louis-Albert: Extrait de la lettre de M. le professeur Necker-Saussure a M. Alexandre Brongniart, au sujet des breches en meme temps osseues et ferrugineuses des mines de fer de la Carniole. Annales des Sciences Naturelles 16, Paris, 1929.
Pohar, Vida: Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi. Geologija 24 (2), Ljubljana, 1981, str. 241-284.
Rabeder, Gernot: Die Höhlenbären der Sulzfluh-Höhlen. Vorarlberg Naturschau 15, Dornbirn, 2004, str. 103-114.
Rabeder, Gernot; Hofreiter, Michael: Der neue Stammbaum der alpine Höhlenbären. Die Höhle 55 (1-4), Wien, 2004, str. 58-77.
Rabeder, Gernot; Debeljak, Irena; Hofreiter, Michael; Withalm, Gerhard: Morphological responses of cave bears (Ursus spelaeus group) to high-alpine habitats. Die Höhle 59 (1-4), Wien, 2008, str. 59-72.
Rabeder, Gernot; Hofreiter, Michael; Withalm, Gerhard: The Systematic position of the Cave Bear from Potočka zijalka (Slovenia). Mitt. Komm. Quartärforsch. Österr. Akad. Wiss. 13, Wien, 2004, str. 197-200.
Rabeder, Gemot, Tsoukala, Evangelia, Kavcik, Nadja: Chronological and Systematic position of cave bears from Loutra Arideas (Pella, Macedonia, Greece). Scientific Annals AUTH 98 (special volume), Thessaloniki, 2006, str. 69-73.
Summary
Pleistocene cave bear from Jelovica
Care bear was very common in Slovenia during the Pleistocene, but most finds have been limited to the Primorje region and central Slovenia. Some pleistocene mammals have been documented around the Jelovica plateau. In the past, severed centuries ago, miners frequently excavated the bones of pleistocene mammals but none has been preserved to the present day. Fossil teeth of cave bears have been rediscovered in the paleontological collection of the Slovenian Museum of Natural History and this provides the only evidence of their habitat on Jelovica. We describe these new fossils: three upper second molars and one lower second molar. Two of the teeth belong to old specimens and the other two to young specimens. The measurements and morphology of the teeth are most similar to Ursus ingressus bid with some reservations.
I 24 Jamski medved z Jelovice / LR 57