JUTRA'
jMRmriRifsaviv^r^iv^
MarmorsSil
CeRa 1 Din
Leto III. (X.), štev. 75
Maribor, sreda 3. aprila 1929
9
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po larifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, PreSernova vile* it. 4
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Reforma državne
uprave
Drugi polet »Grofa Zeppelina okrog Sredozemskega morje
POLETEL BO TUDI NAD MARIBOROM, LJUBLJANO IN BEOGRADOM. — PRIPRAVE ZA POLET ČEZ ATLANTSKO MORJE.
je že na pohodu. Novi zakon o vrhovni 'državni upravi je kralj%iodpisal in je z njim ustvarjena podlaga ne samo za reorganizacijo ccntralne uprave, ampak za reformo celokupne državne administracije, ter je dana možnost za perijodo tozadevnih zakonodajnih reform.
Novi zakon, zmanjšuje, kakor smo že poročali, število ministrstev od 16 na 12. Posle ministrstva za vere prevzame ministrstvo pravde, posle ministrstva za pošte in telegraf ministrstvo za javna dela, posle ministrstva za agrarno reformo kmetijsko ministrstvo in posle ministrstva za narodno zdravje ministrstvo za socialno politiko. S tem se je ugodilo splošni zahtevi po štednji v državnem gospodarstvu. NoVa razdelitev ne bo niti malo na škodo poslom, ki jih vrše reducirana ministrstva. V verskem pogledu so na vrsti zakonodaja in organizacija cerkva in ver, kar spada samo po sebi v resort pravde; posli narodnega zdravja in socialne politike so medsebojno v tesni zvezi; vprašanja agrarne reforme so v bistvenih odnošajih z napredkom našega kmetijstva-Važno je, da je z novim zakonom točno določen delokrog posameznili ministrstev, kar dozdaj na žalost ni bilo in se je ponovno zgodilo, da so nastajali konflikti radi poseganja enega ministra v kompetencc drugega. Povrh mora ministrski predsednik s posebnimi uredbami določiti število direkcij v posameznih ministrstvih, ministri pa morajo vsak za svoj resort izdati uredbe glede števila potrebnih službenih mest v svojih področjih. Tako bo končno omogočena redukcija, smotrena in po stvarnih potrebah, in našla se bo tudi pravilna podlaga za budžetiranje osebnih izdatkov. To bo pa obenem tudi podlaga za pravično revizijo uradniškega zakona.
Podtajniška mesta v ministrstvih, ki so bila v partizanskih režimih predmet partizanske špekulacije in eksploatacije, so z novim zakonom ukinjena. Važne so tudi določbe glede ureditve statistične in poročevalske službe, kar oboje je bilo doslej zanemarjeno.
Ministri imajo dolžnost, da sporedno z reorganizacio in reformo vrhovne državne uprave reorganizirajo celokupno podrejeno jim administrativno službo po načelu, da mora stati uprava v službi interesov države in naroda ter gospodarskega. kulturnega in socialnega napredka. Upamo, da bodo to nalogo po svoji najboljši vesti tudi izvršili. Konsolidacija države na znotraj in ugled naš na zunaj to nujno zahtevata.
FRIEDRICHSHAFEN, 3. aprila. Dr. Eckener namerava prirediti že prihodnji teden drugi polet zrakoplova »Graf Zeppelin« nad Sredozemskim morjem. Tokrat bo plul preko Dunaja, Maribora in Ljubljane proti Trstu* odtam v Benetke in Rim, nato pa po prvotno določeni progi v Egipt, ' Malo Azijo, Carigrad, Bukarešt, Sofija, Beograd, Budimpešta in Praganažaj v Fried-richshafen. '	:
Kakor znano, je vzbudil zadnji polet »Grofa Zeppelina« veliko ogorčenje v vseh krajih, kjer so ga zaman
pričakovali, posebno v Budimpešti in na Dunaju. Dr. Eckener upa, da bo imel sedaj ugodnejše vreme in da mu ne bo treba izpreminjati programa, kakor zadnjič.
Dalje se pripravlja Dr. Eckener z vso vnemo tudi za nov prekomorski poiet zrakoplova, ki se bo vršil dne 8. maja. Ker so bile na podlagi doseda
njih izkušanj izvršene r^re korekture v afmaturi, iia motorjih in aparatih 7r^,-r>r>1ovT. je pck<?"er prepričan, da se bo nov polet čez Atlantsko morje še .....">0	bolj posrečil kakor prvi.
20letnica Velike antante
POMEN TE ZVEZE ZA OHRANITEV MIRU IN OBNOVO EVROPE. -STANEK CHAMBERLAINA Z MUSSOLINIJEM IN FRANCIJA.
SE-
PARIZ, 3. aprila. Povodom 20letni-ce Velike antante objavlja »Temps« daljši članek, v katerem povdarja velik'-' važnost te .zveze za ravnovesje v Evropi. Poglobitev.. orhmčaj.rv med zavezniki in njih skupna politika sta najboljše jamstvo za ohranitev miru v Evropi. Sodelovanje v zadnjih 20. letih je pokazalo, da more samo VeIfVn antanta uspešno končati gospodarsko obnovo Evrope in Postaviti ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznih• skupin.
V zvezi s tem razpravlja »Temps« o nameravanem sestanku Chamberlaina in Mussolinija ter naglasa, da se
Francija iskreno veseli tesnejšega zbližanja med Anglijo in Italijo. Po sklenitvi tiranske pogodbe med Italijo in Albanijo, ki je napravila v Londonu zelo slab vtis, sc je razmerje med Anglijo in Italijo zelo ohladilo. Če pa bo ta sestanek obnovil nekdanje tesne odnošaje med Anglijo in Italijo, bo to Veliko antanto kot celoto le še pojačalo.
Kar se tiče Francije same, pa so nje ni odnošaji z Anglijo zadnja leta tako prisrčni, da ji tudi morebitna nenaklonjenost Italije ne bi mogla nič škodovati.
Brska ratificirala pogodbo z
lugoslauijo
ATENE. 3. aprila. Parlament je soglasno ratificiral prijateljsko in , arbitražno pogodbo med Grško in Jugoslavijo. Ve-nizelos je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je naglašal veliki pomen te pogodbe za mir na Balkanu in je napovedal obenem sklenitev podobnih pogodb še z Bolgarsko in Turčijo.
odsekov in delovni sistem poenostav Ijen. V zvezi s to reorganizacijo je bi lo doslej odpuščenih že okrog 600 uradnikov in drugih nameščencev, pričakujejo pa se še nadaljne redukcije. Najvažnejše pa je, da bo občina ustanovila po vzgledu ostalih mest tudi v Beogradu mestno hranilnico, ki bo popolnoma avtonomna.
Preuedba sodnikov
BEOGRAD, 3. aprila. Ministrstvo pravde je končalo delo za prevedbo sodnikov po novem zakonu. Že danes bodo podpisani vsi dekreti, ki bodo do 15. aprila dostavljeni. V finančnem ministrstvu pa se pripravlja istočasno prevedba sodniškega osobja za plače po novem nakonu. Za april bodo izplačane razlike najpozneje do konca meseca, 1. maja pa bodo dobili sodniki redne dohodke že po novem zakonu.
Omejiteu izseljevanja
BEOGRAD, 3. aprila. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo odlok, da sc ne sme izdati nobenemu izseljencu potni list, dokler ne dokaže^ z zanesljivimi pričami, da mu je v državi, kamor se namerava izseliti, zagotovljeno delo.
Seja Urhounega zakonodajnega sueta odgodena
BEOGRAD, 3. aprila. Jutri bi se imela vršiti seja Vrhovnega zakonodajnega sveta, danes pa so bili vsi Člani obveščeni, da je seja odgodena nedoločen čas. Prihodnja bo na-2nanjena pismenim potom.
Ueliko odpuščanje uradnikou pri beograjski občini
BEOGRAD, 3. aprila. V posameznih uradih beograjske mestne občine je bilo ogromno nameščencev, ki so jih natrpale vladujoče stranke, a so samo ovirali redno in pravilno izvrševanje poslov. Prekomerni izdatki za plače osobja so vrh tega onemogočali zadosten napredek občine Nova občinska uprava pripravlja zato sedaj reorganizacijo celokupne svoje I službe. Ukinjenih bo več oddelkov '
(Tlarsa! loffre zbolel
PARIZ, 3. aprila. Maršal Jofire je zbolel za vodenico, vendar njegovo st?/”'' za enkrat še ni vznemirljivo.
Uelika nesreča na Lago dl (Tlaggiore
CURIH. 3. aprila. Na Lago di Mag-giore se je pripetila včeraj velika katastrofa. Neki švicarski parnik, na katerem je bilo več nemških izletnikov. je zadel s tako čila v neko pečino. da se je takoj potopil. Večina potnikov se je rešila na bližnje ribiške ladje in motorne čolne, pogrešajo pa 10 ljudi. Kapitan parnlkn, ki je zakrilil nesrečo, se ie ustrelil.
Požar u kinu
BUDIMPEŠTA, 3. aprila. V nekem tukajšnjem kinematografu je nastal sinoči v sobi za stroje, kjer se je vnel neki film, velik požar. Gledalcev se je polastila silna panika in je vse drvelo proti izhodu. Ravnatelju kinematografa, Juriju Novaku, se je pri reševalnih delih vnela obleka in je dobil tako težke opekline, da je kmalu umrl.
Še en težak pretep ob praznikih na de«
želi!
Včeraj smo poročali o žalostnem dogodku pri Sv. Lenartu, kjer so Andreju Edru razparali trebuh, da so mu izstopila čreva in o težkem poboju v Orehovi vasi, danes pa nam sporočajo iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah novo krvavo vest: 57 letni Anton Meglič, posestnik pri Sv. Jakobu je dobil v neki gostilni pet zelo globokih vbodljajev z nožem v hrbet. Tudi pljuča so mu ranjena. Žrtev prazničnega pretepa je rešilni oddelek odpeljal v mariborsko bolnico, kjer se mož bori s smrtjo. Letošnja Velika noč je preskrbela 4 nove slučaje za poletno zasedanje porote...
Neznanec zblaznel.
V policijskem zaporu je sinoči zblac znel neki mož, čegar identitete niso mogli ugotoviti. Reveža je rešilni oddelek odpeljal v bolnico. —
Pri velikonočnem streljanju ki je bilo letos pač rekordno v vseh p»* prevratnih letih, se je pripetilo v jnno-gih krajih naše oblasti precej nesreč. Razen včeraj javljenih nezgod, katerih žrtve so prepeljali v mariborsko bolnico, poročajo o podobnih nesrečah tudi iz Ormoža. Vinko Vaupotič, sin posestnika z Lešnice, si je pri streljanju s puško odstrelil dva prsta; viničarski sin Jan« Vajda je nabijal pištolo in mu je pri tem odtrgalo prst; sin posestnika Franc Pintarič je bil tudi tako neroden, da si je s pištolo močno poškodoval roko._ Vsa trojica se zdravi v ormoški bolnici, iz kriminala.
Aretovana sta bila Andrej R. in Matilda K. Prvi,> brezposelni slikar, je prišel na originalno misel, kako se dokopati najceneje do obleke. Vzel je reklamni li-stek nekega mariborskega trgovca in napisal na zadnji prazni strani nad pečatom tvrdke naročilo za neko starinarico, naj izroči prinašalcu listka razne obleke in obuvala — vse na račun tvrdke, čije pečat jc bil že preje pritisnjen na_ navadnem reklamnem listku, kakršnih je na stotine razširjenih po mestu. Predno pa se je Andrej mogel okoristiti z goljufijo, so ga zasačili stražniki in izročili komisarijatu v nadaljnje postopanje-Matildo pa so vtaknili na hladno rad! njene znane profesije. —
Blago za obleko je ukradel.
Čeprav je glavna revija pomladanskih novih oblek že za nami, si je zaželel nove oprave neki neznanec, ki ni imel nobenega rezervnega fonda za take potrebščine. Pridruži! se je včeaj popoldne mesarskemu pomočniku Ferdinandu N- s Ptujske gore, ki je nosil s seboj težko potno košaro in je tudi sicer imel čven-ka »nič koliko«! Veselila sta se nekaj časa v neki krčmi v Vetrinjski ulici, kjer je Nande shranil svoj kovček. Popoldne sta se razšla. Ko pa se je Nande vrnil v gostilno in nekaj gledal v košaro, je nevoljen opazil, da mu je iz kovčega zginilo blago in vse potrebščine za novo obleko. Okradeni ima 1400 Din škode in ie prepričan, da si je izposodil njegovo l''n^o prcjSnii tovariš v gostilni, ki je vl-di- > kam je dal spravit svojo prtljago, «-*
Mariborski V E C E R N 1K Jutra
V M a r i b o r u, 'dne 3. TV. 1929,
Skrivnostni strel ob madžarski
meji
ZAGONETNI UMOR POSESTNIKA LUDOVIKA POČAKA PRED POROTO. — NA ZATOŽNI KLOPI POKOJNIKOVA ŽENA IN TAST.
Maribor, 3. aprila.
Porotno sodišče razpravlja danes o svoječasnem zagonetnem umoru posestnika Ludovika Počaka, v Murskem Središču ob madžarski meji. Slučaj je zanimiv tembolj, ker sta na zatožni klopi pokojnikova žena llonka in njen oče, 771et-ni starček Karol Bator, logar v Kerci pri Sv. Gothardu na Madžarskem- Uonka je obtožena, da je naročila umor svojega moža in pregovorila k temu svojega očeta.
Dne 13- avgusta 1928 popoldne so našli v občini Mursko Središče v bližini madžarske meje posestnika Ludovika Počaka iz Lončarovcev mrtvega. Imel je več ran na glavi in vratu, izvirajočih od izstrelka iz lovske puške in sicer iz neposredne bližine. Nesrečnež je imel zdrobljeno lobanjsko kost in ranjene možgane in bi bila tudi vsaka zdravniška pomoč brez uspeha. Po mnenju sodnih zdravniških izvedencev je moral biti Pocak ustreljen že dan poprej.
Pokojnega Ludovika Počaka slikajo kot velikega zapravljivca. Sovražili so ga rodni stariši, še bolj pa njegova žena llonka, hčerka Karla Batorja. Sploh je bil ta zakon zelo nesrečen. Pocak je celo ponovno izrazil bojazen, da ne bo umrl naravne smrti. Spati je moral ločeno od žene v kuhinji- Še par dni pred umorom mu jc zagrozila žena, ko je prišel zo pet pijan domov: »Le počakaj grtiloba, saj Čez par cfni ne boš več pil!« In res je Pocak kmalu nato umrl nasilne smrti. Dogodek sam pa se je pripetil sledeče:
V	nedeljo, dne 12. avgusta opoldne je bil Ludovik Pocak v gostilni Mihe Žlebiča v Murskem Središču, kjer je spil približno liter'vina. Pred odhodom je izjavil gostilničarju, da gre čakat na mejo svojega tasta Karla Batorja, češ da bo dobil od njega nekaj denarja. Da ne bi prišel v konflikt z obmejno finan čno stražo, je zato odložil svojo prvotno obleko ter si prepasa! predpasnik, da b ga smatrala straža zad volastnika, ki sa^ mo ogleduje svoje polje na madžarski strani. Ko je prišel Pocak na mejo, pa je med 2. in 3. uro nenadoma počil zamolkel strel iz lovske puške in Pocak se je zgrudil v mlaki krvi mrtev na tla.
Tostran in onstran meje se je tako razširila med ljudstvom govorica, da moreta biti zapletena v umor le pokoj nikov tast Karel Bator in njegova žena llonka, Batorjeva hčerka. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo in poizvedovanja in nato oba aretirali.
Tako stari Bator kakor tudi llonka pa odločno zanikata vsako krivdo. Pokoj nikova žena zatrjuje, da sta si bila ; možem zadnje čase dobra in da je bila še 11. avgusta dopoldne doma pri star •šili v Kerci na Madžarskem ter jih je prosila za denar, da bi mogel njen mo plačati neke gostilniške dolgove, vendar pa denarja ni dobila, ker ga oče ni imel. Po njenem mnenju je njenega moža naj-
jrže smrtil kak njegov sovražnik', ka-erih je imel kot bivši poljski čuvaj več. Wi izključeno, da bi izvršil dejanje tudi cak tihotapec, s katerimi se je pokojni rad bratil. llonka Pocak dalje naglaša, da je bila možu vedno zvesta in ni imela z nikomur nedovoljenega razmerja. Res je sicer hotela v Ameriko, ker pa ji je mož obljubil, da se bo poboljšal, je ostala doma.
Karel Bator, tast ustreljenega, pa ie izjavil v preiskavi, da je šel usodnega dne ob 14. uri z doma v Kerci v vas Szombatfa ob meji, nedaleč od kraja, kjer so našli njegovega zeta ustreljenega. Zvečer pa se je zopet vrnil domov. S pokojnim sta se večkrat sestajala ob meji in govorila o vsakdanjih stvareh, vendar pa ga ni nikdar prosil za kak denar. On tudi ni nikomur naročil, da naj pove Pocaku, da naj pride na mejo. Zadnjikrat da ga je videl dne 8. avgusta.
Preiskava pa je na drugi strani do gnala stvari, ki oba obdolženca močno obremenjujejo. Tako je finančni priprav nik Josip Kitek .izjavil, da je dobro slišal 12. avgusta med 2- in 3- uro popoldne iz smeri, kjer so potem našli Počaka mrtvega, zamolkel strel, izvirajoč iz lovske puške. Približno ob istem času pa je cela vrsta prič iz madžarske strani videla Batorja, ko je prihajal z meje v vas Szombatfa. Preko rame je imel lovsko puško in je bil videti precej vznemirjen in utrujen.
Obtožnica navaja končno, da sta Bator in njegova hčerka llonka — žena umorjenega Počaka — skrbno izdelala načrt, kako bi spravila Počaka s sveta. Zvabila sta ga zato na mejo pod pretve zo, da mu bo tamkaj Bator izročil 40 pengo. Pocak je res odšel na mejo, kjer ga je čakal njegov tast skrit za drevjem in mu pognal smrtonosno kroglo v glavo.
Današnjo razpravo vodi vdss Pose-g a, vofanta sta dss df. T o m b a k in dss dr. S en j or; zapisnikar pravni praktikant dr. Berlic. Batorja zago varja odvetnik dr- S tor, Ilonko Poca-kovo odvetnik dr. K u m b a t o v i <5, ob tožbo zastopa državni pravdnik dr. H o j-n i k- Navzočna sta tudi sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorjan. Ker zna mnogo prič samo madžarski, posreduje razpravi tolmač madžarskega jezika sodni kancUst iz Murske Sobote Štefan Friedrich. Obtoženi Bator je bil zaslišan v nemškem jeziku, Pocakova pa v slo venščini. Osebno se je predstavilo po rotnemu sodišču 29 prič. čijih zaslišanje je bilo zakliučeno ob 12.. ko je bila razprava prekinjena do 14.30.
•
Včerajšnia raznrava proti Viktorji Javšovcn. ki ie cine 16 decembra na Tioronci ubil Antonn Stnpana, je tra-Ha do 7. zvečer. Porotniki so pritrdili vsa vprašatija z 11 glasovi nakar ic bi! .Tavšovcc obsojen na štiri leta težke ječe.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 3. aprila. Zaprto.
Četrtek, 4. aprila ob 20. uri »V agoniji«. Ab. C- Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene-
Petek, 5. aprila. Zaprto.
Sobota, 6- aprila ob 20. uri »Charlcyeva teta«, ab. A.
Nedelja, 7. aprila ob lB. uri »Charleyeva *eta«. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksenburški«. Premljera.
*Grof LuksenburškI« na tnariborkkem odru. V nedeljo, 7. aprila se vrši preml-iera ena najlepših in najmelodijoznejših Leharjevih operet, »Grofa Luksenbur-Škega«, na kar opozarjamo že danes.
Mestno gledališče v Ptulu. V ponde-Ijek, 8. aprila, gostujejo Mariborčani z najbolj uspelim letošnjim komadom, Šekspirjevo divno tragedijo ljubezni »Romeo in Julija«. Ta predstava zahteva zelo velik aparat in stane radi tega mnogo denarja. Kljub temu se je odlo Slo mariborsko gledališče zanjo, ker ‘c
prepričano, da bo hiša do zadnjega ko tička razprodana, saj bo. ta predstava umetniški vrhunec cele sezone. Cene dramske.
Mestno gledališče v Celju. V sredo, 10. aprila se bo vršilo deseto gostova nje Mariborčanov. Vprizori se krasna Nicodemijeva komedija »Učiteljica«, na eni strani vzbuja salve smeha, na drugi strani pa gane do solz. Radi tega je žela i v Mariboru i v Ptuju kar na večje priznanje in zasluži tudi v Celju razprodano hišo.
Ljudska univerza v Mariboru.
Danes, v sredo, dne 3. aprila, predava univ. prof. dr. Strzygowski o temi: Od impresionizma k ekspresionizmu. V pe tek 5. aprila »Ruska sovjetska umetnost«. Mnogo skioptičnih slik! Predna-znanilo:	V	petek, 12. aprila, koncert
ptujskega tria.
Ipominlalte ie CND
Koncert peuskega zbora učite! jstua LHU
soboto 6- tm. v Gotzovi dvorani bo vodil koncertni mojster Srečko Kumar, naš rojak iz solnčnih goriških Brd. ki so nam dale tudi Gradnika. Prof. Kumar ni e naš največji pospeševalec umetne moderne pesmi, ampak je tudi njen pro-pagator v najširših narodovih plasteh, (akšno izredno voljo ima, dokazuje najbolj dejstvo, da je v Primorju v letih 1922—1926, v dobi največjega fašistov-skega tereria, priredil s tamkajšnjim učiteljskim pevskim zborom 25 koncertov v najrazličnejših centrih: V Trstu, Gorici, Vipvi. Postojni, Tolminu, Nabrežini, Ajdovščini. Prvačini, Dekanih, Dornber-gu, na Proseku itd. Nekatere izmed prireditev zbora so bile pravi ljudski tabori, h katerim je privrelo naše ljudstvo od )lizu in daleč. Ko ni bila mogoča nikakršna druga prireditev, je Kumarjev zbor izbojeval pravico do nastopa vzlic vsem oviram* Tako je prof. Kumar dvignil glasbeni nivo vseh pevskih kro gov v Primorju in pokazal tudi italijanskim glasbenikom našo lepo glasbeno kulturo. L. 1923- je peljal učiteljski pev ski zbor celo v Benetke in Bologno. Turneja sicer ni uspela, kakor je bila zasnovana, kajti časopisje je dvignilo krik, da ima — propagandne namene. Vendar je naša pesem dosegla v Bologni pred najstrožjimi zastopn;ki italijanske glasbe pravi triumf, h kateremu sta od-ično pripomogla tudi operna pevca ga ovšetova in. g. Rijavec. Poleg vseh koncertov učit. pevskega zbora je prof. Kumar kot pianist priredil vrsto koncertov, d prav tako pričajo o neutrudnem pionirju glasbene umetnosti med ljudstvom.
Tjidi pevski zbor ljubljanskega pover-eništva UJU je plod Kumarjeve umetniške in organizatorske moči. Ta zbor se ie vzdržal vzlic neugodnim razmeram skozi več let in stalno napreduje. Kar orej ni b;1o mogoče, je izvedla Kumarje-va energija, njegova volja, da se krenko razraste eden najodličnejših slovenskih nevskih zborov.
Odve? bi bilo popisovati zbor sam, ki se posebno odlikuje po svojih pevkah. Na sporedu mariborskega koncerta so tri pevske točke, pri katerih se izkaže "pravičnost tprrn slovesa. »Kata«, »Romarska« in »Pf,?ek ve'i. (ia se ženi! bu-de« so ženski zbori, pri katerih se pevke nailepše uveljavijo.
Končno, naj še omenimo, da je kon certni vodja Učiteljskega pevskega zbora dirigent velikega merila, saj je dosegel na evropskem festivalu v Frankfurtu s Širolovim oratoriiem »Sv. Ciril in Metod«, ki ga je izvajalo zagrebško »Kolo«, triumfalen uspeh, kakršnega ni iz voieval pred Kumarjem še nobeden ju-troslovenski dirigent v najširši glasbeni javnosti.
Učiteljstvo.
Iz državne šolske službe sta bila med drugimi odpuščena Anton Breznik, učitelj v Stogovcih, okraj Ljutomer in Josip Lovrenčič, dnevničar-učitelj v Lipi, okraj Dolnja Lendava; stalnost v službi ie priznana Zvonimiri! Cerneku. učitelju v Dolnjih Slavečih, okraj Murska Sobota: ostavko na državno službo sta podali Marija Martinšek, učiteljica v Puconcih, okraj Murska Sobota, Ana Kra njec-Petebn v Mariboru.
Občni zbor SPD.
Občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva bo jutri v četrtek, dne 4. aprila v restavraciji Narodnega doma! Planinci se pozivajo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Zdravstveno stanje v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu sta bila od 22. do 31. marca prijavljena iz med nalezljivih bolezni le dva slučaja obolelosti na davici. Gripa jc v našem mestu že popolnoma pojenjala-
Razpisano mesto arhitekta.
Mestni magistrat mariborski razpisuje mesto inženjerja - arhitekta. Upošte vale sc bodo prošnje samostojnih arhi tektov, ki imajo razen običajnih pogojev najmanj 5!etno prakso. Prošnje s predpi sanimi prilogami ie vložiti najkasneie do 1. maja.
Vrednost naših železnic.
Bivši minister prometa general Milo* savljevie je svoječasno odredil, da se ima oceniti celokupna imovina naših državnih železnic, tirov, zgradb, opreme, lokomotivnega in vagonskega parka. Ta cenitev je bila sedaj izvršena in je ugotovljeno, da znaša vrednost najih železnic 18 milijard dinarjev. —
Današnji tržni dan je stal v znamenju zelo reduciranih cen, kar je dokaz da se ie pred prazniki namerno lihvarilo. Zlasti mnogo je bilo pomladanskih solatnih vrst po primerni ceni. Lepo listnata solata se je že dobila po 1 Din. dočim so pred prazniki prodajali glavico po 2—3 dinarje. Tudi jajca si dobil danes že po 1 Din lepe komade in tudi pomladna redkvica se je pojavila v obilnejših šopkih. Zlasti mnogo je bilo semenja, sočivnih sadik in precej mladih dreves. Ostalo povrtje je tudi imelo primerno ceno, dočim bi lahko regrat bil cenejši, a motovilec že gre v cvetje.
—	Krompir pa je »zdivial« na 16—18 Din merica, istotako fižol in koruza.
April 1929.
Stoletni koledar domneva od 1. do 5. aprila vetrovno, megleno in deževno vreme- Od 10. do 13. aprila hud mraz. Od 14- do 18. aprila mraz, 22. aprila lepo. Od 26. do konca meseca dež. Za pomlad prorokuje, da bo letos zelo mo* era, a precej topla. Dolgotrajnemu deževju vendar rad sledi velik mraz. Bomo videli!
Društvo jugoslovanskih akademikov ▼ Mariboru
ima svoj redni leti občni zbor dne 4. aprila v društveni sobi v Narodnem domu ob 8. zvečer- Udeležba je za člane obvezna. — Tajnik.
Sv. Miklavž pri Ormožu.
Tukaj je umrl po večletni bolezni dne 30. marca v visoki starosti 80 let gosp* (arol Mikel, vpok- rarvnatelj realke in posestnik. Zelo potrpežljiv je bil ves čas bolezni. Pokojni je bil tast g. šolskega nadzonika Ivana Karbaša v Ljuto* meru- Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
V Slivnici
so na velikonočno nedeljo ob veliki udeležbi domačinov položili k večnemu počitku gospo Justino Rečnik, rojeno Pos-docimi. Rajnka je bila italijanskega po-koljenja. rojena v Esse, kjer se je za časa, ko je bila Lombardija še avstrijska, poročila z g. Rečnikom, ki je takrat služboval v Italiji. Visoka starost, dosegla ie 93 let, jo je dolgo časa vezala na bolniško postelj, tako da že več let ni prišla z nekomur v dotiko. Rainka je bila vse svoje življenje tiha in skromna žena in mati, ki je do zadnjega zdihljaja z najčistejšo materinsko ljubeznijo visela na svojih sinovih. Od treh živi dr. Henrik Rečnik danes kot generalstabni zdravnik v p. v Avstriji, Ludovik vodi velikansko elektrotehnično podjetje v Bern* bachu, Andrej pa gospodari na obsežnem očetovem posestvu v Slivnici. Zanimivo je, da se priljubljena pokojnica ni mogla popolnoma privaditi slovenskemu niti nemškemu jeziku, čeprav je živela nad 70 let med nami* — Blag ji spomin! RIziko dela.
Franjo Kalunder, 571etni zidar iz Studencev, je v kurilnici drž. železnice popravlja! tvorniško okno. Pri delu mu je spodrsnilo in dobil je na glavi opasne vreznine. Poleg tega je dobil znatne po-škode na hrbtenici. Ponesrečenega delavca so na odredbo zdravnika z res>H-nim vozom odpremill v bolnico.
Kap ]e zadela v Studencih 621etno železničarjevo Ženo Marijo Radej. Še predno je dospel rešilni avto, je revica izdihnila. Prepeljali so jo v mrtvašnico studenškega pokopališča.
Francoski čltalni tečaj.
V	četrtek 4. tm. ob 20. se bodo sprejemale na drž, realki v pritličju pr jave za kratki francoski čitalni tečaj, ki g< priredi mariborski francoski krožek z interesente, ki se učijo ali se namera jo učiti francoščino po Mertnerje -todi-
Brez konkurence.
Trajno kodranje, vodna barvanje las. —- Cesalm sin Gosposka 27
V M a r ! ti o r u, cine 3. TV. 1929/
MarMški V E C E R N T K Jutra'
■ II ■■■II« ——Ml— IWHIII»I	I II —I 'III
hirati '3.
Nekaj za praznoverne
MAŠČEVALNOSTI EGIPČANSKIH MUMIJ SE NI MOGOČE ZLEPA OGNITI.
V	svetem pismu stare zaveze čitamo pogosto o slučajih, ko so se razna pro-kletstva ali pa blagoslovi prej ali slej baje dobesedno izpolnili. V orijcntalskih pokrajinah na take stvari ljudstvo še dandanes prav rado verjame.
Zlasti mnogo takih dogodkov se čuje
v	zvezi z egipčanskimi grobovi in njihovimi mumijami, ki imajo baje tajin-stveno moč, da se maščujejo nad človekom, ki ne pusti ničesar hudega hotečih mumij pri miru- Najbolj znan slučaj iz poslednjega časa je pač usoda lorda Car-narvona, ki je iztaknil v znani »dolini kraljevskih grobov« mumijo faraona Tu-tankhamena. Egipčani so verovali, da bo spal Tutankhamen v grobu 3000 let, nakar bo stopil pred neizprosnega sodnika. Prišel pa je Carnarvon ter izkopal faraona ravno 3000 let po njegovi smrti ... Ko so bili zbrani nekoč vsi udeleženci družbe za raziskovanje kraljevega groba, je predlagal lord Carnarvon, naj bi priredili koncert v spodnji dvorani veličastnega grobišča. Čeprav je nastopil resno proti tej nameri sam generalni inšpektor starinskih znamenitosti dr. Weigall. ki je trdil, da bo lord Carnarvon po šestih tednih umrl, čc ne opusti svoje brezbožne misli, so vendar morali prirediti glasbeno svečanost v gluhih katakombah egipčanskega kraljevskega groba. Sledila je temu koncertu v svetih prostorih poslednjega prebivališča faraona končno še nad vse razkošna pojedina. In lord Canarvon je res umrl kmalu nato, ker ga je pičila strupena muha...
Ko pa so odprli grob, je zagrmel kljub popolnoma mirnemu vremenu, ko ni bilo čuti niti sapice v ozračju, pravi orkan, ki je dvignil v zrak ogromne množine pustinjskesra peska, ter se kmalu zopet polegel. Pojavil se je z vhoda nenadoma ptič-sokol, simbol kraljevanja, obletel nekajkrat faraonov grob ter zginil proti
zapadu-.. Ko je stopil kasneje Howard Carter prvič v grob, ga je zadela ta neprijetnost, da je neka kača požrla njegovega kanarčka ljubljenčka...
Takih in podobnih pripovedk o mumijah ima zabeleženih neka Angleška znanstvena revija že precejšnje število Ladja, ki je prepeljala mumijo iz Egipta v London, je komaj prilezla do pristanišča, ker je dobila sredi morja na svojem trebuhu razpoklino... Prevoznik te mumije v Londonu je padel in si zlomil nogo. Ista nesreča je doletela nekega prebivalca v poslopju, kjer so začasno shranili mumijo... In ko so dajali na onem mestu, kjer je bil svoječasno postavljen spomenik kraljice Ti, nekoč ljubezensko gledališko predstavo, je igralko, ki je predstavljala kraljico, nenadoma napadla neka očesna bolezen in je postalo tudi ostalim igralcem nekam naravnost epidemično slabo. Vse te neprijetnosti pa so minile, čim so izpustili iz igre one oddelke, ki so »nedostojni« za razne zgodovinske osebnosti! Podobno stvar so doživeli tudi leta 1924- v »Duke of York Theater« pri vajah za neko igro,
v kateri se nekoliko smeši Tutankhame-tiova tašča Nefreteta.
V	nekem angleškem žurnalu, ki se ba-
vi z raznimi psihičnimi pojavi, pa čitamo naslednji doživljaj istega dr- Wei-galla: Mož je našel nekoč porcelanasto krsto mumije neke mačke. Dolgo časa ni mogel najti onih mest na krsti, kjer je nokrov pritrjen na spodnji del krste. Zaboja samega pa seveda radi njegove znamenitosti ni hotel razbiti. Neke noči se mu je sanialo, da ga je napadla velika močna rujava mačka- V strahu se je zbudil, skočil pokoncu in res opazil pred seboj stoječo mumijo mačke ter poleg nje odprto krsto...
Take stvari najdete v resnih revijah znanstvenih krogov britanskega sveta...
O pravilni prehrani človeške' ga organizma
MNOGOVRSTNOST HRANE JE EDINO PRAVILNA.
RIJE NISO UTEMELJENE.
VSE OSTALE TEO-
stale teorije nepopolne, ker je enostra-nost človeškemu organizmu samo na kvar in torej niti vegetarijanstvo, niti uži vanje surove brane ne moreta odtehtati uživanja mnogovrsnih hranilnih snovi.
Svetopisemske legenče
Znanstvena raziskovanja v kaldejskih mestih Uru in Kišu bodo, kakor se pričakuje, potrdila biblijsko razlago o o-osvojitvi Jeriha s strani Izraelcev- Sveto pismo stare zaveze pripoveduje, da Mojzesu, ki je na težavnem potovanju z Izraelci v obljubljeno deželo dvomil v božjo besedo, ni bilo dano videti sreče svojega naroda v obljudeni deželi. Na kanaanski meji je osiveli vodnik umrl, Jozua pa je vodil narod. Židje so šest dni trobentali okrog utrjenega mesta Jerihe in šesti dan se je zidovje sesulo, kakor je napovedal sam bog. Izkopavanja. ki jih sedaj vrše znanstvene ekspedicije, bodo ali potrdila omenjeno tezo, ali pa jo bodo ovrgla. Izraelske trombe so po dosedanjih ugotovitvah zapečatile usodo Jerihe 1400 let pred Kristusovim rojstvom-
Dela angleških znanstvenih ekspedicij se nadaljujejo z vso vnemo. Ruševine mesta Jeriha se nahajajo na majhnem griču. Raziskovanja so ugotovila, da Jeriha ni bila obdana z dvema zidoma, temveč s tremi. Kanaanci so zgradili notranji zid, dočim so kakih tisoč let kasneje Izraelci zgradili zunanjega, da bi zavarovali pred sovražniki mesto, ki je obstojalo in se razvijalo kljub prekletstvu, ki ga je nad njim izrekel Jozua-
Profesor Garstang, ki bo po Veliki noči odrinil z učenjaki v Mezopotamijo, da nadaljuje raziskovanja, je prepričan, da bo našel dokaze, da je v času, ko so Izraelci trobili krog mestnega obzidja, potres uničil mesto. Njegovo mnenje potrjuje tudi dejstvo, da leže razvaline biblijskega mesta na potresnem ozemlju. Takrat pa je bila vera primitivnih narodov v ozki zvezi z elementarnimi pojavi v prirodi, ki so jih v vsakem slučaju povzročila naklonjena in nenaklonjena božanstva.
Spštf
Vprašanju zdrave hrane se v zadnjem času posveča mnogo pozornosti. Časopisje prinaša obširne razprave, katerih avtorji zagovarjajo bodisi odklanjajo to ali ono hrano. Največ besed pa se izgublja z agitacijo glede uživanja surove hrane, pri čemer se v večini slučajev navaja le dobre strani, dočim se na škodljivost doslej ni niti pomišljalo. Profesor Karl pl. Noorden pravi, da je pretirano navdušenje za ta ali oni način prehranjevanja privedlo čestokrat do usodnih zmot, kar je pripisati predvsem površnemu proučevanju s strani zdravnikov in lajikov.
Z velikim uspehom so nekateri zagovarjali geslo: »Nazaj k prirodi*. Z vnemo so se ga oklenili vegetarijanci, ki so se popolnoma odrekli uživanju mesa, niso pa odklonili mleka in jajc. Polagoma so se pričeli uveljavljati tudi propaga-torji surove hrane, ki vendar niso zabeležili toliko uspehov kot vegetarijanci. Poleg navedenih so se v preteklosti in sodobnosti formirale tudi druge sekte, ki so uplivale na posebne in izjemne načine prehranjevanj. Največji vpliv so imele verske sekte. Postne dni so uvedli mohamedanci, židje in kristjani. Naj-umestnejša je bila vsekakor propaganda zmernosti. Ljudstvo je verske predpise sprejemalo brez pomislekov. Šele kasneje, zlasti pa v sodobnosti, so privrela na dan številna vprašanja regulacije naj zdravejšega načina prehrane, kar je imelo za posledico ognjevite predloge najrazličnejše vrste, ki so pobijali drug drugega.
Pri vsem tem se je pozabilo, da vsebujejo različna prehranjevalna sredstva različne hranilne snovi, ki različno vplivajo na človeški organizem. Beljakovine, močnate jedi, sladkorne snovi, tol-š£e, soli, voda, alkoholne pijače, čaji, kava itd. vplivajo drugače na celoten organizem in drugače na posamezne or-Kane, v kakršnem razmeriu se nač orga-
nizmu dovajajo. Napačno je iskati zgledov v živalstvu, kjer se nekatere gosenice hranijo izključno z listjem tega ali onega drevesa ali rastline. Človeškemu organizmu je potrebna izprememba in je mnogovrstnost hrane gotovo najkoristnejša. Na ta način je organizem prisiljen k aktivnosti v vseh funkcijah. Eno stransko prehranjevanje je torej vsekakor škodljivo. Povratek k prirodi in propaganda uživanja surove hrane ni na mestu in ne zasluži niti imena teorija, ker so poizkusi doprinesli nasprotne dokaze- Pravilno geslo je samo: mnogovrstnost.
Opazovanja, raziskovanja in izkušnje zadnjih desetletij so privedla do ugoto, vitve važnih dejstev. Zelo važna je konstatacija. da način pripravljanja in konzerviranja jedil odvzame hranilnim surovinam mnogo redilnih snovi, predvsem sladkorja, redilnih soli in vitaminov. Da bi se temu odpomoglo, je znano edino sredstvo kuhanja v pari, mesto v vodi. Ugotovilo se je tudi, da organizem črpa več koristi iz zeliščne hrane, kar pa nikakor ni zadostna utemeljitev za uživanje samo zeliščne hrane- Važna je tudi ugotovitev, da je v slučaju nekaterih bolezni, predvsem ledvicah, nujno potrebno . ukiniti telesu dovdianje kuhinjske soli, kar vpliva v Kotovih slučajih izredno zdravilno. V slučaju ledvičnih komplikacij pa je najpriporočljivejše uživanje sladkornih snovi, sadnih sokov in sadja-
Nujno potrebno je vroči, kuhani hrani dodajati na vitaminih bogatejše snovi. Izkušnja je dokazala, da potrebo vitaminov v zadostni meri krijemo z uživanjem salate in sadja (paradižnikov, citron in oranž). Tudi pri uživanju vitaminov je jtreba biti zmeren, ker prevelike količine organizmu ne prijajo.
To so po mnenju priznanega strokovnjaka profesorja dr. Karla pl. Noordena ,pwW*itveneiša navodila, dočim so vse o-
Hitrost zajceu
O hitrosti zajcev so bila mnenja v lovskih krogih vedno deljena. Običajno se je domnevalo, da premore brzonogi zajec največ 40 km na uro- Mnogi pa so trdili, da znaša največja hitrost, ki jo doseže zajec na begu, le 30 km na uro. Minule dni pa je imel sir Gabrielson priliko, da točno ugotovi brzino zajca. S svojim avtom je bil na izprehodu na osamljeni cesti. Nenadoma je opazil, da se je v polju dvignil z ležišča zajec in se vzporedno s cesto pognal v dir. Pospešil je hitrost avtomobila- toda zajec je bil še vedno pred vozilom. Ko je povečal brzino na 60 km, je dohitel poljskega rekorderja, ki je s hitrostjo 56 km vztrajal dolgo v neenaki konkurenci. Tekma je trajala več kilometrov, tako da je brez dvoma ugotovljeno, da premore zajec tudi večjo hitrost, kakor pa se je v splošnem domnevalo, najmanj pa 50 km na uro.
Težkoatletska medmestna tekma Zagreb :fTlaribor
Težkoatletski nastop, ki ga priredi dne 6. aprila 1929 v veliki dvorani Narodnega doma težkoatletska sekcija SK Železničar, obeta postati prvovrstna prireditev. Radi odpovedi SK Slovana iz Ljubljane se je posrečilo pridobiti za ta nastop SK Croatio in SK Herkules iz Zagreba.
Rokoborba kot tudi boks je pri nas šele v povojih kljub temu, da razpolagamo z izbornim materijalom. Saj so ravno Jugoslovani postali klasični bokserji in rokoborci (Modrič, Simonovič itd.). Mnogi mislijo, da je to surov šport, kar pa ne odgovarja resnici. Ako se goji v mejah dostojnosti, je to najlepša telovadba. Znani Teofil Goti j pravi o rokoborbi in boksu sledeče: Rokoborba in boks je nauk, ki zahteva veliko hladnokrvnosti, proračuna, okretnosti in sile. To je najlepša telovadba za razvijanje celega človeškega organizma — to je borba z izključno prirodnim orožjem.
Na sobotni tekmi bodo mariborske barve zastopali atleti Arzenšek, bivši prvak Jugoslavije in imejitelj večjih prvenstev, nadalje Pircher, Wreznig. Tr-njar, Lobnik, Czaszar, Štrukelj. Terglav-čnik, Sindelar, Fras in drugi- Za Zagreb nastopijo atleti SK Croatije in SK Herkules, v dviganju uteži pa atleti SK Ilirije iz Ljubljane, ki so v tej panogi že zelo izvežbani- Imena ljubljanskih in zagrebških atletov bomo pravočasno sporočili.
Že samo to, da je na velikonočno nedeljo porazil zagrebški klub Herkules v rokoborbi najmočnejši dunajski klub »He ran«, čigar barve so zastopali atleti Pe-reles, Zygmund, zmagovalec na olimpijadi v Amsterdamu leta 1924. in večletn® prvak Dunaja in Avstrije Stockbauer, v razmerju 9:2, nam je dokaz, da se bo nudil občinstvu res prvovrsten športni užitek.
Prisilno kopanje na Poljskem
Krakovski listi poročajo, da se bavi poljsko notranje ministrstvo z načrtom uzakonjenja prisilnega kopanja. Zakon bo predpisoval, da se morajo vsi poljski državljani kopati vsaj enkrat na mesec, kar bodo nadzirale sanitetne oblasti. Tehnična stran pospeševanja liigijene v narodu bo rešena na ta način, da bo sleherni državljan prejel za vsako leto blok z 12 kuponi, katere bodo kopališča po vsakem kopanju žigosala. Obligatnega kopanja so prosti otroci do 10. leta in starčki nad 65 let- Oproščene so tudi osebe, ki imajo kopališča v stanovanjih- Ubožnejši sloji bodo kopališča lahko uporabljali brezplačno, ostali pa bodo plačevali, kolikor bodo predpisale lokalne oblasti. Ideja poljskega notranjega ministrstva je vsekakor zelo plemenita, vendar bo v praksi zadela na velike ovire. Naperjena pa Je predvsem proti poljskim Židom, ki higijensko stran življenja docela zanemarjajo.
Učinkovino sredstvo.
—Možek, čemu kadiš toliko? To je vendar strup, ki te počasi ubija.
—	Seveda! Radi tebe bi moral jesti arzenik?
SK Železničar—težkoatletska sekcija.
Vsi atleti, brez ozira na to ali se ude* ežijo nastopa z Zagrebom in Ljubljano ali ne, se pozivajo, da se udeleže treninga v sredo, dne 3. tm. in v četrtek, dne 4- tm. Na programu je razdelitev posa-> meznih funkcij za sobotno prireditev. Sigurno se mora udeležiti sestanka g, Csaszar. — Načelnik.
Damski eross-country v Zagrebu.
»Concordia« je 1. tm- priredila cross* country tekmovanje za dame na progi 2000 m. Zmagala je »Concordija« s 7. to-čkami pred »ASK-om«, ki je dosegel 17 točk. Prva je prišla na cilj Bobinškv (Concordia) v času 10:58. Tekmovanje je imelo značaj treninga za veliko lahkoatletsko damsko prireditev ASK, ki se bo vršila prihodnji mesec. Poleg Zagrebčank se bodo mitinga udeležile tudi at* letinje Ljubljane in ISSK Maribora.
Drugo kolo nogometnega prvenstva-
V	nedeljo 7. tm. dopoldne nastopi »Ra. pid« v prvenstveni tekmi proti »Svobodi«, popoldne pa ISSK Maribor proti SK Železničarju. (Službeno iz MOLNP-a.)
Termini prvenstvenih hazensk>h tekem.
Hazensko pomladansko prvenstva prične 28. aprila s srečanjem ISSK Maribora in SK Ptuja v Ptuju. Istega dna pa nastopita v Ljubljani družini Ilirije in Primorja na igrišču Ilirije. 5. maja ISSK Maribor : SK Mura v Murski Soboti, SK Ptuj : SK Primorje v Ljubljani. 12,. maja SK Mura : ASK Primorje v Murski Soboti, SK Ptuj : SK Ilirija v Ptuju, 26. maja SK Ilirija : SK Mura v Ljubljani, ISSK Maribor : ASK Primorje v Mariboru. 30. maja ISSK Maribor : SK Ilirija v Mariboru, SK Ptuj : SK Mura v Murski Soboti. Klubi, ki potujejo v sedež protivnika, smejo zahtevati sama polovično vožnjo in prehrano za čas bivanja v sedežu protivnika, vendar samo za en dan, vse samo za devet oseb.
Maščevanje.
On: Torej mi nočete dati takojšnjega odgovora? To je vrlo neljubeznivo od vas, da mft pustite tako dolgo čakati!
On:a Prosim, vi samo pomislite, kako dolgo sem morala iaz sama čakati!
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zg«d«vlnskl raman iz starih Benetk
44
Obadva sta odšla.
Takrat, ko so ga zaprli, na predvečer svoje zaroke, je imel Roland po modi tedanjega časa več silno dragocenega lepotičja na sebi-
Predvsem zlato verižico okrog vratu-
Potem pas. okrašen z dragim kamenjem.
Polem meč, čigar ročaj je bil okrašen z rubini in demanti.
In naposled dragocen prstan na roki.
Verižico mu je bil podaril Svet desetorice, ko je odhajal z odposlanstvom na papežev dvor; pas je imel od svoje matere; meč je bil dar očeta, doža Kan-diana, in prstan mu je bila podarila Leonora na predvečer njune zaroke.
Verižica, pas in meč je bil izginil, bodisi v tre-dotku, ko so ga zagrabili, bodisi med borbo, takrat, ko so ga tirali v temnico.
Toda prstan je bil ostal na njegovi roki.
Vseh šest let, ki jih je preživel na dnu temnic, mu je bil ta prstan nekak talisman, in ob pogledu na de-mant, ki se je blestel v temi njegove ječe, si je pogo-stoma mislil, da ga gleda Leonora.
Ta prstan je bil zdaj edino Rolandovo bogastvo-Sicer pa je bil velike vrednosti, kajti v njegovi sredi |e bil okovan velik, krasno brušen demant.
Odhajaje iz Juaninega doma, je krenil Roland proti Rialtu.
Rialto, dandanašnji zapuščen in žalosten, je bil takrat središče beneške elegance. Bil je to širok in krasen most, ki je nosil najbogatejše prodajalne, nekake bazarje, kjer so prodajali indijske preproge, vezene šerpe, drago kamenje in raznovrstno zlato in srebrno pripravo.
Roland je brez obotavljanja stopil v prodajalno nekega trgovca, pri katerem je v času svoje nekoliko vihrave mladosti pogostoma kupoval. Trgovec ga je pogledal- Roland je trpel to motrenje, ne da bi trenil z
očesom; snel si je Leonorin prstan — skoraj da svoj zaročni prstan — z roke-
Ni vztrepetal, ni se obotavljal.
Samo, ker mu je bil prstan že takorekoč prirastel na prst, je moral rabiti silo, in pri tem se je pocedila kapljica krvi.
»Slabo znamenje!« se je porogal kupec. »Ta prstan bi vas tail nazadnje spravil pod zemljo.«
»Zato se ga hočem iznebiti,« je odgovoril Roland-
Trgovec je vzel prstan, previdno izluščil demant, stehtal ga, pogledal g d skozi lupo, premišljeval — z eno besedo, igral komedijo, ki jo bodo igrali trgovci na vse večne čase, ter ponudil naposled dvesto zlatnikov, dasi je bil prstan vreden svojih petsto med brati.
Roland je brez besede vzel dvesto zlatnikov, ter jih izročil Skalabrinu.
Nato se je napotil k trgovcu z oblekami.
Treba je pripomniti, da je bilo dvesto zlatnikov že majhno premoženje. Poleg tega je Skalabrino samo v času svojega jetništva prenehal, biti razbojnik, kakršen je bil prej. Da je Skalabrino šest let prej dobil v roke dvesto svetlih cekinov? bi ne bil premišljal drugega, kakor to, da se čim preje izmaže; s tako vsoto bi bil lahko živel leto dni po svoji volji.
Ko mu je Roland izročil vrečico s cekini, je Skalabrino v prvem hipu kar ostrmel. Nekaj kakor plamen ponosa se je zasvetilo v njegovih očeh; nato so se te oči obrnile na tistega, katerega je imenoval gospodarja, in so ga pogledale z globoko hvaležnostjo. Torej je vendar enkrat nekdo tudi njemu zaupal toliko vsoto denarja! ... Ta preprosta gesta Rolandova je bila v Skalabrinovi duši očividno mnogo pomembnejša, bila je vse neverjetnejša nego pomiloščenje na Olivolskem otoku in pogovor, ki sta ga imela v ječi Uk pred izvršitvijo smrtne obsodbe. .
»Kaj Pa delaš?« je dejal Roland in se obrnil, videč, da stoji njegov spremljevalec ves zamišljen na mestu.
»Že grem, gospodar!« je odgovoril Skalabrino z izdavljenim glasom.
Pri trgovcu z oblekami je izbral Roland dve popolni obleki za tuje viteze.
.»Torej bova popotovala na konju?« je vprašal Skalabrino
»Morda!« Vzemi zavoj, ter pridi za menoj k zno-žju leva na trgu svetega Marka;«
Skalabrino je naglo odšel. Roland se je napotil na Markov trg, kjer je obstal ob znožju stebra, na vrhu katerega je alegorični lev razprostiral svoja krila. Tam se je zbirala precejšnja množica ljudstva, ki Je čitalo in tolmačilo oglas desetoricc, o begu razbojnika Skalabrna in, kakor je bilo pisano, »nekega drugega, še boli nevarnega razbojnika«.
Sledil je natančen popis obeh beguncev in na* znanilo, da dobi tisli, ki pripelje gosposko na pravo sled, 100 ziatov nagrade.
Tudi Roland je stopil k tablici, ter jo pozorno prečita).
»Spričo takšnega popisa pač ni verjetno, da bi prišla begunca daleč « mu jc dejal neki meščan.
»Prav imate, gospod.« je odgovoril Roland-
Sam pri sebi pa ie mislil:
»Zakaj ta oglas ne pove mojega imena?«
Par trenotkov kasneje se mu je pridružil Skalabrino. Obadva sta stopila v prostrano cerkev, ter se prerinila skozi množico tik do par korakov pred velikim oltarjem.
Služba božja se je bila pričela.
Duhovnik je prestopal po oltarjevih stopnicah.
Skalabrino, ki je bil danes morda prvikrat v svojem življenju v cerkvi, je z začudenjem gledal to množico ljudi, pozornih, kakor da bi šlo za kako glediško prireditev.
Roland pa je opiral oči v mašnika.
Ta se je za hip obrnil proti množici, ter razprostrl roke, a nato se je obrnil k evangeliju in jel listati po njem.
Roland je jedva vidno vztrepetal: in dasi se je imel že nekaj ur tako dovršeno v oblasti, vendar je le z naporom vseh svojih sil zadržal krik. ki se mu je dvignil v grlu. Oči so se mu zalile t krvjo.
tfovtln« Ni ••tijalns n«m«n» kr/## i -g fl S ft ^ / •'
aMInatva j mak« baseda 90 p,	JL IS l £. OJ U6-11&» ,r
aajmanjli maaak Dka &•—	«£
2*mtva, doptaavanja in ogla« trgovskega ■# reMamnega tnačaja: vsaka baaada 50 p, MjmaaJSt z n« sak Din 10'—
Krojaški šivalni stroj
Din 700.— (central Bobbin) prodam-Vprašati Tvorniška cesta 30/1, Rues.
472
Radi selitve prodam
zelo poceni 2 lepi, dobro ohranjeni in čisti spalnici, kakor tudi 3 žične žimnice (Federmatratzen), skoro nove, 2 mizi, 1 mizo za iztegniti (Auszugtisch), I stensko ogledalo, več stenskih slik, stolic itd- Vprašati pri upravi lista.
743
Kupujem
moške in ženske obleke, čevlje ter razne druge stvari- Samo pismene ponudbe nasloviti na Makar, Ruška cesta 35.	744
Sobo-in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in juvelir, Maribor. Gosposka ul- 15- X
Kolesar]!, pozor!
Sedaj je Usti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Va5e kolo na dom.	25t9
Otomane, niatrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetn'k, Gosposka ulica 36-	*357
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her* kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, Depel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike. mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. ‘ Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Pho-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. 5.	334
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno In ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ro-čne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L Kttttner, Maribor, Vojašniški trg 3.______________52
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt Cene solidne. Fo-tomayer, Gosposka 39.	463
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter & Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*.
524
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antlkvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Cement »Portland«,
strešno lepenko, stavbene obklade, železo, pločevino, žičnikc in vsakovrstno kuhinjsko posodo dobite najceneje pri Horvatu, železnina, Kralja Petra trg-	658
-mm & a
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo- Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8-	680
Skladišče,
klet in pisarno, oddam v najem. Aleksandrova cesta 48-	730
Tehnična pisarna
mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve.
Lepa solnčna opremljena soba
(event. 2 postelji) s kopalno sobo s« odda. Betnavska cesta 37.	705
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito
586 nizkih cenah pri
KUPREIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj Ceniki zaston
6
,	08	n	a	191 i€H
„Pri sladkorčku"
Prvovrstna čokolada za kuho	....	kg	Din	36*—
Fina čokoladna moka.............kg	Din	44’-—
Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro..................Vi kg Din 16 —
Mešano čajno pecivo.............kg	Din	40*—
Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
Parfumerija
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zobna pasta mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov, toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah
|@Kna ul
6*
"ca g
Tavčarjevih zbranih spisov
tretji zvezek
Je pravkar izšel. Naročite ga takoj v Mariboru v knjigarni
Tiskovne zadruge, Aleksandr.13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	Br	o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavni!
Stanko Detela v Mariboru.