Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXV. — Izdan in razposlan 19. dne decembra 1915.
Vsebina: (Št. 371—374.) 371. Ukaz o skrajšanju ponovitnega roka pri preskušnjah za stavbne obrti. — 372. Cesarski ukaz o sestavljanju in podpisovanju sodnih odločb v civilnih in kazenskih stvareh in zapisnikov, ako je sodnik ali zapisnikar trajno zadržan. — 373. Cesarski ukaz, s katerim se izpreminjajo predpisi o nadzorovanju opravil. — 374. Ukaz, s katerim se določajo najvišje cene za podelane (ne mikane) konoplje.
371.
Ukaz ministrstev za trgovino, notranje stvari in javna dela z dne 13. decembra 1915. 1.
o skrajšanju ponovitvenega roka pri preskušnjah za stavbne obrti.
Na podstavi § 13, odslavek 2, zakona z dne 21). decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193) o uredbi dopuščenih stavbnih obrti se ukazuje tako:
§ 1-
Politična deželna oblastva so pooblaščena tistim prosilcem za preskušnjo, ki so bili, ko so delali preskušnjo za stavbnega, zidarskega, lesarskega, karnenarskega mojstra ali sludenČarja, proglašeni za ne sposobne in morajo v sedanji vojni aktivno službovati v skupni vojski, v vojni mornarici. v deželni brarnbi ali v črni vojski, na njihovo zaprosilo izjemoma dovoljevati, da smejo ponavljati preskušnjo, še preden poteče v § 12 ministrstvenega ukaza z dne 27. decembra 1893.1. (drž. zak. št. 195) ustanovljeni enoletni rok in preden se pritegnejo na vojaško službovanje, ali vAčasu tega službovanja.
(StofWlMh.)
Določila sprednjega odstavka se zmislu primerno uporabljajo na civilne osebe, ki so pritegnjene na osebna službovanja za vojne namene ter ki se porabljajo za prostovoljna dela ali službovanja za vojne namene.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Hohenlohe s. r.	Trnka s. r.
Spitzmüller s. r.
372.
Cesarski ukaz z dne 14. decembra 1915. 1.
•
o sestavljanju in podpisovanju sodnih odločb v civilnih in kazenskih stvareh in zapisnikov, ako je sodnik ali zapisnikar trajno zadržan.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
I.	Državljanske pravne reči.
.	1. Sestavljanje odločb.
§ 1.
Ako je posamezni sodnik trajno zadržan spisati razglašeno sodbo, more sodbo sestaviti drug sodnik na podstavi posvedočb v zapisnikih in njihovih prilogah, sodnikovih zapiskov, ki so se brezdvomno uporabljali ob razglasitvi sodbe, vpisov v vpisnikih ali pojasnil oseb, ki so bile navzoče pri razglasitvi.
Ako se po tej poti ne dâ dognati niti izrek sodbe, mora sodišče izreči, da je smatrati, da se razglašena sodba ni izrekla. Zoper ta sklep je dopusten rekurz. Dotlej, da stranka predlaga nadaljevanje, miruje postopanje.
Ako se je v malotnih rečeh razglasila sodba v navzočnosti obeh strank, je omejiti sestavo na to, da se dožene izrek sodbe.
§ 2.
Ako je ud senata, kateremu je poverjeno spisati razglašeno sodbo, trajno zadržan to storiti, mora drug ud senata spisati sodbo.
Ako so trajno zadržani vsi udje senata, je ravnati po § 1.
§ 3.
Na koncu spisa, narejenega po §§ 1 ali 2, odstavek 2, je pristaviti zaznamek:	.Sestavil
.....................namesto trajno zadržanega
sodnika...................“
Od sodbe, sestavljene po §§ 1 ali 2, odstavek 2, je v vseh okolnostih vročiti strankam pismen odpravek.
§ 4.
Kolikor sodba ob času vročitve odpravka po §§ 1 ali 2, odstavek 2, sestavljene sodbe še ni bila pravomočna, se morejo zoper sodbo vložiti pravni pomočki, omenjeni v civilnem pravdnem redu.
Ako je bila sodba ob času vročitve že pravomočna, se more z rekurzom izpodbijati le v sestavku posvedočena ugotovitev izreka sodbe. Ako se sodišče, ki razsoja o pravnih pomočkih, prepriča, da se izrek sodbe ne dâ več dognati, mora
s sklepom izreči, da je smatrati razglašeno sodbo za ne izrečeno.
§ 5.
Kolikor je odpravljati razglašene sklepe, se uporabljajo sprednja določila.
2. Podpisovanje odločb.
§ 6.
Ako je predsednik trajno zadržan podpisati sestavek sodbe ali sklepa, podpiše zanj drug ud senata z zaznamkom: .Podpisal.....................
.... namesto trajno zadržanega predsednika
«
J
§ 7.
Ako je zapisnikar trajno zadržan, odpade zapisnikarjev podpis na pismenem sestavku sodbe. Sestavku je pristaviti zaznamek:	.Zapisnikar je
trajno zadržan podpisati.“
II.	Kazenske reči.
1. Odpravljanje sodb.
Sodbe zbornih sodišč.
§ 8.
Ako je ud senata, kateremu je poverjeno odpraviti sodbo, trajno zadržan to storiti, mora sodbo odpraviti drug ud senata.
Sodbe okrajnih sodišč.
§ 9.
Ako je posamezni sodnik trajno zadržan odpraviti sodbo, ki je gledé krivde in kazni nasproti obtožitelju in obtožencu že postala pravomočna, more sodbo odpraviti drug sodnik na podstavi posvedočb v zapisniku o glavni razpravi in njegovih prilogah, sodnikovih zapiskov, ki so se brezdvomno uporabljali ob razglasitvi sodbe, vpisov v uradnih zabeležkih in pripomočkih ali pojasnil oseb, ki so bile navzoče ob razglasitvi sodbe.
Obtožitelj in obtoženec se morata poprej zaslišati.
Ako je predložen nedopusten priziv, to ni na poti, da odpravi sodbo drug sodnik.
§ io.
Ako se po poti, navedeni v § 9, ne dâ dognati, ali je bil obtoženec oproščen ali ua katero kazen je bil obsojen, mora sodišče izreči s sklepom, da je razglašeno sodbo smatrati za ne izrečeno.
§ 11.
Na koncu odpravka sodbe, narejenega po § 9, je pristaviti zaznamek: „Odpravil .... ...............namesto trajno zadržanega sodnika
Prepise sodbe je vročiti zasebnemu obtoži-telju, obložencu in zasebnemu udeležencu. Javnemu obtožitelju je priobčiti odpravljeno sodbo v izvirniku.
§ 12.
Stranke morejo v odpravku posvedočeno ugotovitev izreka sodbe izpodbijati s pritožbo, ki jo je vložiti v treh dneh po vročitvi sodbe.
Zborno sodišče prve stopnje more poizvedovati ali dati poizvedovati. Ako se zborno sodišče prepriča, da se ne dâ dognati, ali je bil obtoženec oproščen ali na katero kazen je bil obsojen, mora zborno sodišče izreči, da je razglašeno sodbo smatrati za ne izrečeno.
§ 13.
Ako se smatra razglašena sodba za ne izrečeno, je na podstavi zasebne obtožbe uvedeno postopanje nadaljevati le na predlog ene izmed strank.' Predlagati se mora v štirinajstih dneh po pravomočnosti sklepa.
§ H.
Sodbo, ki gledé krivde ali kazni ni postala pravomočna (g 464, št. 1 in 2, k. p. r.), more odpraviti praviloma le razsojajoči sodnik. Ako je ta sodnik trajno zadržan, naj sodišče s sklepom izreče, da je razglašeno sodbo smatrati za ne izrečeno. Predpis § 13 je uporabljati.
Ako se je bil vložil zoper razglašeno sodbo samo priziv v prid obtožencu, se v obnovljenem postopanju ne sme naložili hujša kazen kakor v raz-
šeni sodbi, ako se more v tej sodbi izrečena kazen dognati z gotovostjo.
§ 15.
Sodbo, ki gledé krivde ali kazni ni postala pravomočna (§ 464, št. 1 in 2, k. p. r.), more odpraviti, ako je razsojajoči sodnik trajno zadržan, drug sodnik, če sta obtožitelj in obtoženec s tem zadovoljna. Da je stranka zadovoljna, se smatra, ako ne poda izjave v roku, ki ga je določilo sodišče.
Predpise prvega in drugega odstavka § 9, §§ 10 do 13 in drugega odstavka § 14 je uporabljati.
2. Podpisovanje sodb in razpravnih zapisnikov.
§ 16.
Ako je predsednik trajno zadržan podpisati odpravek sodbe, podpiše zanj drug ud senata
z zaznamkom: „Podpisal........................
namesto trajno zadržanega predsednika ....
§ 17.
Ako je zapisnikar trajno zadržan, odpade zapisnikarjev podpis na odpravku sodbe. Odpravku je pristaviti zaznamek: „Zapisnikar je trajno zadržan podpisati."
§ 18.
Ako je predsednik kazenskega senata trajno zadržan podpisati zapisnik o posvetovanju ali zapisnik o glavni razpravi, podpiše zanj drug ud senata. Ako je posamezni sodnik trajno zadržan, odpade podpis zapisnika po sodniku.
Ako je zapisnikar kazenskega senata trajno zadržan spisati zapisnik o posvetovanju ali zapisnik o glavni razpravi, sestavi predsednik zapisnik in podpiše ga on sam in en ud senata. Ako je zapisnikar posameznega sodnika trajno zadržan, sestavi zapisnik sodnik in ga podpiše sam.
Nastali zadržek je v zmislu §§ 16 in 17 zaznamovati na zapisniku.
III.	Sklepna določila.
§ 19.
Ta cesarski ukaz dobi moč z dnem razglasitve in uporabljati ga je tudi, če pred pričetkom veljavnosti nastala pomanjkljivost, da kaj ni spisano (odpravljeno) ali podpisano, še ni odpravljena.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru.
Na Dunaju. 14. dne decembra 1915. 1.
Franc Jožef s. r.
Stürgkh s. r, Georgi s. r. Förster s. r. Trnka s. r. Morawski s. r.
Hohenlohe s. r. Hochenhurger s. r. Hussarek s. r. Zenker s. r.
Leth s. r.
Spitzmiiller s. r.
373.
Cesarski ukaz z dne 17. decembra 1915.1.,
s katerim se izpreminjajo predpisi o nadzorovanju opravil.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. It. 141) zaukazujem tako:
Člen I.
(1)	§§ 1, 2, 3, 4, 7, 10, 12 in 15 cesarskega ukaza z dne 17. septembra 1914. 1. (drž. zak. It. 247) o uvedbi nadzorovanja opravil se izpreminjajo; ostala določila ostanejo neizpremenjena.
(2)	Cesarski ukaz z dne 17. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 247) dobi potemtakem nastopno besedilo:
§ 1.
(i)	Dolžnik, čigar nezmožnost plačevati je nastala zaradi vojnih dogodkov ali se je pokazala ob tem povodu, in bo, kakor je pričakovati, odpravljena po končani vojni, lahko predlaga na zbornem sodišču, pristojnem za razglasitev kon-
kurza, naj se zaukaže nadzorstvo čez njegovo poslovanje, da se odvrne konkurz.
(2)	Upnik lahko predlaga, da sc zaukaže nadzorovanje opravil, če je z zakonom ali sodniškim izrekom zadržan uveljavljali svojo potrjeno terjatev in ako dokaže, da so zaradi gospodarstva dolžnika njegovi upniki v nevarnosti.
§ 2.
(1)	Dolžnik naj s predlogom predloži se-znamek upnikov, kolikor mogoče z navedbo njihovih naslovov, pregled imovinskega stanja tako, da postavi nasproti aktiva in pasiva, ki jih je posainez navesti, in, ako je trgovec, tudi zadnjo bilanco.
(2)	Sodišče more naročiti dolžniku, naj priseže razodetno prisego, da so njegove navedbe o stanju aktiv in pasiv pravilne in popolne in da ni nič zatajil od svojega premoženja.
(3)	Ako dolžnik odreče priseči razodetno prisego, je zavrniti njegov predlog, naj se zaukaže nadzorovanje opravil.
§ 3.
Sodišče more za pripravo svoje odločbe zasliševati pojasnilnike in izvedence in drugače poizvedovati. Pred odločbo je, ako mogoče, zaslišati dolžnika.
§ 4-
(1)	Ako se ugodi predlogu, naj postavi sodišče eno ali več oseb za nadzorovanje dolžnikovega poslovanja.
(2)	Za nadzorno osebo je postaviti neomade-ževano, zanesljivo in opravila veščo osebo. Nadzorna oseba ne bodi dolžnikov nameščenec, bližnji svojec (§ 32 k. r.) in konkurent.
(3)	Dolžnik in vsak upnik more v osmih dneh po postavitvi nadzorne osebe, razloživši razloge, na konkurzem sodišču predlagali, da se postavi druga ali še ena nadzorna oseba.
(4)	Zaukaz nadzorovanja opravil in nadzorne osebe je javno naznaniti. Na naznanilo je uporabljati predpis § 117, odstavek 2, c. p. r.
§ 5.
(1) Dolžniku ni dovoljeno prodajati ali obre-menjati nepremičnine, ustanavljati pravice izločiti
kaj iz njegovega premoženja, prevzemati poroštva in ukrepati odredbe brez odplačila. Taka pravna dejanja so brez moči nasproti upnikom.
(e) Dolžnik potrebuje za izvrševanje opravil, ki ne spadajo k navadnemu opravilnemu obratu, pritrditve nadzorne osebe. Opustiti pa mora tudi k navadnemu opravilnemu obratu spadajoče dejanje, ako temu ugovarja -nadzorna oseba. Ona lahko zahteva, da ona prevzema vse dohajajoče novce in da samo ona plačuje plačila, ki pridejo.
(3)	Pravna dejanja, ki jih je opravil dolžnik proti določilom odstavka 2 brez pritrditve ali zoper ugovor nadzorne osebe, so brez moči nasproti upnikom, ako je tretji vedel ali moral vedeti, da segajo čez navadni opravilni obrat in da nadzorna oseba ni pritrdila ali da je ugovarjala zoper opravo.
§ 6.
Po zaukazu nadzorovanja opravil se zaradi terjatve zoper dolžnika ne more niti razglasiti konkurz o njegovem premoženju, niti se ne more na dolžnikovih stvareh pridobiti sodniška zastavna pravica ali pravica do poplačila.
§ 7.
(1) Nadzorna oseba naj podpira in nadzoruje dolžnikovo poslovanje. V ta namen lahko ukrene primerne naredbe. Ako treba, lahko tudi poslovanje docela ali deloma pritegne nase ali izroči drugi osebi.
(a) Dolžnik je dolžen na zahtevanje nadzorne osebe se udeleževati vodstva opravila, ji dovoljevati vpogled v svoje opravilne knjige in druge zapiske in dajati pojasnila o stanju svojega premoženja in o svojih opravilih.
(3)	Nadzorni osebi naj da sodišče z listino potrdilo, da jo je postavilo. Za izpolnjevanje naloženih ji dolžnosti je odgovorna vsem- udeležencem. Ako zanemarja dolžnosti, jo lahko kaznuje sodišče s kaznimi zaradi nereda do 200 K ali jo lahko odstavi od službe.
(4)	Nadzorna oseba ima nasproti dolžniku pravico do povračila primernih izdatkov v gotovini in do odškodnine za svoje poslovanje. Izdatke in odškodnino določi sodišče.
(5)	Nadzorna oseba mora o dolžnikovih opravilnih razmerah nemudoma poročati sodišču, čim je dobila potrebni pregled. Pozneje je poročati vsak mesec o opravilnih razmerah ter o tem, ali so še dani pogoji za nadaljnji obstoj nadzorovanja opravil. Nadzorno osebo je odstaviti, ako zanemarja to dolžnost.
§ 8.
Novce, kar jih je, je porabljati najprej za nadaljevanje opravila in za zalaganje stroškov skromnega življenja dolžnika in njegove rodbine. Eventualen prebitek je porabiti za poplačilo upnikov, zmislu primemo uporabljajo načela kon-kurznega reda.
§ 9-
V spornih primerih, ki se podajajo iz tega, da je postavljena nadzorna oseba, in iz njenih zaukazov, odloča sodišče s sklepom. Sodišče lahko dobi potrebna pojasnila tudi brez posredovanja udeležencev in. kar je pripravno za lo, da se do-ženejo potrebne reči, lahko uradoma poizveduje in vzprejema dokaze.
§ 10.
či) Nadzorovanje opravil je odpraviti, ako so odpali pogoji, ki so bili merodajni za zaukaz, zlasti ako ni pričakovati, da se dolžnikova nezmožnost plačevati odpravi po končani vojni, nadalje, ako dolžnik, na čigar predlog se je zaukazalo nadzorovanje opravil, odreče priseči razodetno prisego ali ako so dani drugi važni razlogi.
(2) Ako se pokaže sum, da se je zlorabno zahtevalo nadzorovanje opravil, mora sodišče, ako ne sklene takoj odpravo nadzorovanja opravil, poizvedovali, kolikor je potrebno, zlasti ako gre za trgovinske, industrijske ali obrtne obrate, dobiti izjavo pristojne trgovinske in obrtne zbornice.
§ 11.
(1)	Zoper dovoljenje in odpravo nadzorovanja opravil ali zavrnitev predloga, naj se zaukaže ali odpravi nadzorovanje opravil, je dopusten rekurz, izključujč nadaljnji pravni pomoček.
(2)	Druge odločbe sodišča se ne morejo izpodbijati s pravnim pomočkom.
§ 12.
Nadzorna oseba uživa v tej svoji lastnosti osebno pristojbinsko prostost, ki je podeljena upravniku konkurzne mase.
§ 13.
Postopek se ne tiče:
1.	upnikov, kojih pravica sloni na dolžnikovih pravnih dejanjih, ki jih je dolžnik izvršil po zaukazu nadzorovanja opravil s pritrditvijo nadzorne osebe ali jih je smel izvršiti brez take pritrditve ;
2.	upnikov, katerim gre po § 44 k. r. v primeru konkurza pravica do izločitve;
•3. upnikov, kolikor morejo v primeru konkurza zahtevati ločeno poplačilo;
4. v §§ 51, št. 2, in 52, k. r. ozname-njenih upnikov zaradi tam uavedenih terjatev, tudi kolikor postanejo plačne po zaukazu nadzorovanja opravil.
§ H.
V obstoječih zakonih osnovana dolžnost dolžnika predlagati razglasitev konkurza odpade, dokler traja zaukazano nadzorovanje opravil.
§ 15.
Pravosodni minister je pooblaščen v pora-zumu z udeleženimi ministri z ukazom izdali predpise za izvrševanje nadzorovanja opravil in v pripravnem času docela ali deloma razveljaviti ta cesarski ukaz.
Člen 11.
(1)	Ta cesarski ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Ukaz z dne 29. decembra 1914. 1. (drž. zak. št. 357) je razveljavljen.
(2)	Izvršiti ta cesarski ukaz je poverjeno Mojemu pravosodnemu ministru.
Na Dunaju, 17. dne decembra 1915. 1.
»74.
»
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 18. decembra 1915. 1.,
s katerim se določajo najvišje cene za podelane (ne mikane) konoplje.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1-
Kakor najvišje cene za podelane, na zraku sušene, za vkladanje sposobne konoplje (osnažene, trte) in za konopno predivo se določajo:
za gojene, trte otresene konoplje prve vrste (prima), ki nimajo več nego 5°/o odpadka ...................
za gojene, trte otresene konoplje (secunda) ....
za gojeno otreseno predivo (prima)..................
za negojene konoplje (prima)
za gojene kmetske konoplje, ki nimajo več nego 10 *>/0 odpadka..................... 300	,	,	100	,
za negojeno predivo	(prima)	220	„	,	100	„
za predivo, dobivano ob po-delovanju kmetskih konopelj in mikano na ročnem mi-kalniku...................... 90	,	,	100	,
§ 2.
Za blago slabših nego v § 1 oznamenjenih kakovosti se sme plačevati le primemo nižja cena. Dogovor, ki se razlikuje od tega zaukaza kupcu na kvar, je neveljaven.
380 K za 100 kg,
350 „ „ 100 ,
310 , „ 100 „ 310 , . 100 ,
Franc Jožef s. r.
Stürgkh s. r. Georgi s. r. Forster s. r. 'Črnka s. r. Morawski s. r.
Hohenlohe s. r. Hochenburger s. r. Hussarek s. r. Zenker s. r.
Leth s. r.
Spitznitiller s.
§ 3.
V	§ 1 določene najvišje cene, ki obsegajo tudi stroške prevoza na postajo, kjer se naklada, veljajo netto cassa, če se plača v gotovini.
8 4.
V	prekupovanju se smejo terjati čez določeno najvišjo ceno pri prodajah do 500 kg
kvečjemu za 8»/0 višje cene, pri prodajah od 500 do 5000 kg kvečjemu za 5®/0, pri prodaji večjih količin kvečjemu za 3% višje cene.
§ 5.
V § 1 določene najvišje cene dobé moč 20. dne decembra 1915. 1.
Prodajati podelane (ne mikane), snažene, trte konoplje in konopno predivo po višji nego določeni najvišji ceni, je prepovedano od tega dneva naprej, dokler velja la ukaz.
§ 6.
Ta ukaz se ne uporablja na dobivanje ko-nopelj iz carinskega inozemstva.
§ 7.
Prestopke določila tega ukaza kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zapornimi kaznimi do 6 mescev, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 8.
Ta ukaz dobi moč 20. dne decembra 1915. 1.
Georgi s. r.	Zenker s. r.
Leth s. r.	Spitzmüller s. r.
'/ÖY
Državni zakonik
sa
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 191 ti v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slo venskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1916 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg nalančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
tnik	1849.	za		4 K 20 h		Letnik 1866. za .		4 K 40 h	Letnik	1883. za .	5K — h	Letnik 1900. za		7 K — h
	1850.	r		10,	50 ,		1867. , .	4, - ,		1884. , .	5 , - ,	R	1901. , .	6 , - ,
	1851.	*		2 ,	60 ,		1868. , .	4, — ,		1885. , .	3 , 60 ,	R	1902. , .	7 . 50 ,
	1852.	*		5 ,	20 ,		1869. , .	6 , - ,		1888. , .	4 , 60 ,	R	1903. , .	9 , - ,
	1853.			6,	30 ,		1870. , .	2 , 80 ,		1887. , .	5 , - ,	n	1904. , .	5 , - .
	1854.	n		8 .	40 ,		1871. , .	4 , — ,		1888. , .	8 , 40 ,	R	1905. ,	6 » — ,
	1855.	n		4,	70 ,		1872. , .	6 , 40 ,		1889. , .	6 , - ,	R	1906. ,	12 , - ,
	1856.	R		4 ,	90 ,		1873. , .	6 , 60 ,		1890. , .	5 , 40 ,	R	1907. ,	13,-,
	1857.	R		5 ,	70 ,		1874. , .	4 , 60 ,		1891. , .	6 , - ,	R	1908. ,	9 , — ,
	1858.	R		4,	80 ,		1875. . .	4,-,		1892. , .	10 , - ,	R	1909. ,	8,50 ,
	1859.	R		4,	'	R		1876. , .	3 , - ,		1893. ,	6 , - ,	R	1910. ,	8,40 ,
	1860.	*		3 ,	40 ,		1877. , .	2 , - ,		1894. ,	6 , - „	R	1911. ,	7 , - .
	1861.	R		3 ,	R		1878. „ .	4 , 60 ,		1895. ,	7 , - ,	R	1912. ,	12 , 50 ,
	1862.	R		2 ,	80 ,		1879. , .	4 „ 60 ,		1896. ,	7 , - ,	R	1913. ,	9 , 50 ,
	1863.	*		2,	80 ,		18S0. , .	4 , 40 ,		1897. ,	15 , - ,	R	1914. ,	15 . - ,
	1864.	»		2 n	80 .		1881. , .	4 , 40 „		1898. ,	6 , - .			
	1865.	R		4,	R		1882. , .	6 , - ,		1899. ,	10 , - ,			
Prodajna cena za letnik 1915. se naznani začetkom januarja 1916. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej In v Izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popoli^jeni, se dobiva no samd vsak posamezni letnik za zgoraj omejeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.
1
/l