[pirektorNT&RCcl.o.o.JožeCerovšek	ŠT. <47 - LETO XLVIII - CELJE, 24. П.'94 - CENA 1 SO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stome¡¿i¿|
Kdo je Slovencem polizal smetano?
Vo itve
Seiit¡iií,bsl(oinll$deíena$tr8neliM.
Kako bomo volili? SM.
(/sfano^fteyd/zai^ne/nrezezíírawli/nesí.Sírání.
MedŠkofijOfBelgijoinPustiksiiiisKsrlomSmoletom.
SM.
Vrač8njekmjMemizobraževanju.Strari5.
OnevizdravjâvCelju.SIranS.
Veéznanja'irìanjral(a.Stra[i8.
TobakaiizdravjeîStranS.
še nas bo telo
Eléktrika$ebose0azila,sezmúolMov$e^.Stm¡.
KOZ](i№KE ROMANCE
INBflLdĐE
Pricetek novega podlistka,
lirveiicaSlavkaTopliška.Stran37.
Montažna olimpiada
Priprave Atlante na 26. olimpijske Igre 1S96-Ualo novogradenj,
velikopreureditevskladišč-šestšportovbogostilVI/orldTrade
Center. Reportaža na strani 24.
UPI-LJUDSKA
UNIVERZA ŽALEC
vas vabi v:
-GLASBENI VRTEC
( za otroke od 5. do 7. leta )
-ŠIVILJSKE IN KUHARSKE
TEČAJE
( za odrasle in mladino )
РОНПТГЕ Z VPISOM!
Tel. 711-343,711-417
2
Kako bomo volili
4- decemlira
Le v nekaterih občinah se hoda neposredno odločali o kandidatih
4. decembra bomo v Sloveniji na
lokalnih volitvah glasovali o bodo-
čih občinskih županih in svetih, ki
bodo v novih občinah najvišji orga-
ni. Nekateri pa se bodo o tem odlo-
čali že na predčasnih volitvah 29.
novembra, če jih na dan volitev ne
bo doma.
Letošnji postopki pri glasovanju
na voliščih pa bodo za volivce neko-
liko drugačni, kot so jih bili vajeni
v preteklih letih.
Se najlaže bo pri volitvah župa-
nov, kjer bomo na Celjskem volili
23 županov novih občin, izbirali pa
bomo med 95 kandidati.
Izvoljeni bodo na neposrednih
volitvah, kar pomeni, da bomo na
glasovnicah označili ime kandidata,
za katerega smo se odločili. Izbran
bo tisti, ki bo zbral večino oddanih
glasov. Če noben kandidat ne bo
dobil večine, se bo opravil drugi
krog volitev med kandidatoma, ki
bosta dobila največ glasov. Drugi
krog volitev za župana naj bi tam,
kjer bo to potrebno, opravili 18. de-
cembra.
Nekaj težav bo volivcem verjetno
povzročalo določilo, da na glasovni-
cah ni potrebno zapisati, kdo pred-
laga posameznega kandidata. Tako
bodo navedena samo imena kandi-
datov po izžrebanem vrstnem redu
brez stranke, ki ga predlaga. Ker
gre večinoma za uveljavljena in
znana imena, verjetno večjih težav
pri glasovanju ne bo, bodo pa voliv-
cem podrobnosti na vpogled na vo-
liščih.
Večinoma proporcionalne
volitve svetnilcov
Bolj zapletene pa bodo volitve za
člane občinskih svetov, razen v ob-
činah, kjer bodo tudi svetnike volili
po večinskem sistemu. Teh občin pa
je zelo malo, gre za tiste manjše
občine, kjer bodo imeli v občinskem
svetu manj kot 12 članov. Na Celj-
skem bo tako v šestih novih obči-
nah: v Vitanju bodo volili deset
svetnikov v sedmih volilnih enotah,
v Šmartnem ob Paki prav toliko
članov sveta v štirih enotah, po de-
set svetnikov bodo volili tudi v ob-
činah Ljubno in Gornji Grad s tre-
mi volilnimi enotami ter Nazarje in
Luče, kjer bosta dve enoti.
Pri večinskih volitvah bodo tako
volivci glasovali za največ toliko
kandidatov, kolikor članov občin-
skega sveta se bo volilo v posamezni
volilni enoti. V primeru, da bo, na
primer, v enoti izvoljenih pet članov
sveta, bodo volivci lahko označili
pet kandidatov. Svetniki bodo tisti
kandidati, ki bodo zbrali največ
glasov v svoji volilni enoti.
Bolj nepregleden pa je proporci-
onalni sistem volitev za občinske
svetnike, ki bo veljal v večini občin.
Volivci pri tem namreč glasujejo
o listah kandidatov, ne pa o posa-
meznikih. To pomeni, da bo na gla-
sovnici zapisana zaporedna številka
in ime liste, ki jo predlaga posamez-
na stranka ali volivci s podpisova-
njem, poleg tega pa bo še prostor za
vpis preferenčnega glasu za posa-
meznega kandidata na listi. To po-
meni, da bodo volivci morali pro-
učiti volilne sezname na voliščih in
se nato odločiti za eno od list in za
to, če bodo kateremu od kandidatov
z izbrane liste posebej namenili svoj
glas. V tem primeru bodo morali na
glasovnici napisati številko, ki bo
stala pred kandidatovim imenom
na razglasu. Glede na delež glasov,
ki jih bo stranka dobila na volitvah,
se bo nato določal njen delež v ob-
činskem svetu. Pri tem bodo imeli
prednost prvonapisani kandidati na
listah.
Volivci se bodo torej o posamez-
nikih lahko odločali le pri volitvah
županov, sicer pa bodo lahko glaso-
vali le o posameznih strankah in
njihovih listah. Da bi bile vsaj te
bolj pregledne za volivce, je Sloven-
ska ljudska stranka predlagala
spremembo zakona o lokalnih voli-
tvah, ki naj bi omogočil izpis vseh
kandidatov tudi na glasovnicah, ta-
ko da bi se volivci laže odločili za
preferenčni glas. Vendar je pred
dnevi odbor za notranjo politiko in
pravosodje državnega zbora zavrnil
takšen predlog, češ da je premalo
časa za spremembe in da bi bile
s tem glasovnice preobsežne zaradi
velikega števila kandidatov. V teh
dneh bo o tem odločal še državni
zbor.
T.CVIRN
SCT ni podpisal
pogodbe
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Delo) - Direktor
SCT Ivan Zidar sinoči do
24. ure ni podpisal pogodbe
o izvajanju gradbenih del
na avtocestni trasi Arja
vas-Vransko. DARS lahko
zato v skladu s predpisi ob-
drži njihovo jamstvo, ki
znaša tri odstotke od po-
godbene vrednosti, to je 6,9
miUjona tolarjev. Kot je
znano, SCT ni bil zadovo-
ljen z izborom tujih podje-
tij za gradnjo te trase, po-
leg tega pa trdi, da ga fi-
nančno ministrstvo in nad-
zorni svet DARS nista pra-
vočasno obvestila o zak-
ljučku revizijskega postop-
ka, zato niso podpisali po-
godbe.
Atomsl(e toplice
zmagale
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (I>elo) - Bralci De-
la so izbrali najbolj prija-
zen slovenski turistični
kraj in letos so to Atomske
toplice. Zato so njegovi
predstavniki prejeli Delov
zlati list, zelene liste pa so
podelili Čateškim, Šmarje-
škim toplicam in Simono-
vemu zalivu v Izoli.
Zakon o kulturi
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Delo) - Poslanci
državnega zbora so obdela-
li osem zakonov, med njimi
krovni zakon o kulturi
z naslovom Zakon o ures-
ničevanju javnega interesa
na področju kulture. Spre-
jet je bü tudi zakon o po-
sebnem skladu za financi-
ranje razgradnje nuklearne
elektrarne Krško in za od-
laganje njenih odpadkov.
Ne bo Imen
kandidatov
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Delo) - Poslanci
so zaviTiili predlagano
spremembo zakona o lo-
kalnih volitvah, da bi na
glasovnicah napisali tudi
imena kandidatov, ne le li-
ste, kot zdaj določa zakon.
Tudi vlada ni podprla
predlagane spremembe, saj
bi to povzročilo tehnične
težave.
INFOS 94
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Večer) - Pričel se
je sejem INFOS 94 - Infor-
matika na Slovenskem, ki
ga je odprl minister za šol-
stvo dr. Slavko Gaber. Med
drugim je predstavljena
programska oprema za po-
trebe poslovodstva v malih
in srednjih podjetjih.
Drnovšelc pri
stranicaii
Predsednik slovenske
vlade dr. Janez Drnovšek
je v torek obiskal celjsko
območje, vendar pred-
vsem kot predsednik
LDS. V Velenju in Celju
se je namreč srečal
s strankinimi kandidati
za župane in člane občin-
skih svetnikov na decem-
brskih lokalnih volitvah.
Rado Bolline
v Žalcu
v dvorani žalskega gasil-
skega doma je Združena li-
sta socialnih demokratov
v torek predstavila svoje
kandidate za občinski svet
ter kandidata za žalskega
župana. Srečanja se je udele-
žil podpredsednik ZLSD
Slovenije ter minister za
znanost in tehnologijo dr.
Rado Bohinc. V kulturnem
programu so poleg godbe na
pihala in humoristov sodelo-
vali mlada pevka iz Griž Pa-
tricija Diklič, Aleksander
Jež ter Jerca Mrzel.
Ш
Predstavitve kandidatov
v teh dneh se vrstijo pred-
stavitve kandidatov za župane
in svetnike na Celjskem.
Prejšnji konec tedna je Jože-
fa Jarha, svojega kandidata za
župana, predstavila Stranka
enakopravnih dežel, ki bo na
lokalnih volitvah sodelovala
tudi s svojo listo kandidatov
za celjske občinske svetnike.
V	Vojniku se je predstavil
kandidat Slovenskih krščan-
skih demokratov za župana
nove občine Vojnik Beno Po-
dergajs in kandidati stranke
za svetnike. SKD je predstavi-
la svoje kandidate tudi v Što-
rah, kjer se za župansko mesto
poteguje Franc Godicelj.
V	Slovenskih Konjicah je
predstavitev kandidatov
z družabnim srečanjem pri-
pravila ZLSD.
V	straniškem Domu kraja-
nov pa je büo srečanje kandi-
datk in kandidatov za župane
in člane občinskih svetov no-
vih občin Slovenske Konjice,
Vitanje in Zreče, ki jih je pred-
lagal občinski odbor Liberalne
demokracije Slovenije Sloven-
ske Konjice. Predstavili so se
Franjo Marošek, kandidat za
vitanjskega župana, Jože Ko-
šir, neodvisni kandidat za žu-
pana v Zrečah, ki ga podpira
tudi omenjena stranka in kan-
didat za konjiškega župana
Jože Hlačar.
Javno soočanje kandidatov
za župane in občinske svetnike
prireja konjiško podjetje No-
vice d.o.o. Na treh prireditvah,
ena je že bila včeraj, 23. no-
vembra, v Kulturnem domu
v Vitanju, naslednji dve pa bo-
sta v četrtek, 24. novembra,
v hotelu Dravinja v Sloven-
skih Konjicah in v soboto, 26.
novembra, v hotelu Dobrava
v Zrečah, bodo skušali na za-
baven in sproščen način po-
kramljati in predstaviti mno-
žico kandidatov za vodilne
fimkcije bodočih treh občin
Vitanje, Zreče in Slovenske
Konjice. Izkupiček od priredi-
tev bo namenjen društvu za
pomoč duševno prizadetim.
Danes, v četrtek dopoldne se
v celjskem Narodnem domu
predstavljajo kandidati De-
mokratične stranke upokojen-
cev Celje za svetnike mestne
občine.
Jutri, v petek, pa se bodo na
Celjskem sejmu predstavili so-
cialdemokratski kandidati za
župane in svetnike občin Ce-
lje, Štore in Vojnik.
Spomin na pogumno dejanje
Ob 50'letnlcl osvoboditve Jetnikov Iz Starega piskra
16. decembra bo v Celju
spominska proslava ob 50-let-
nici reševanja zapornikov iz
Starega piskra. Slavnostni go-
vornik na prireditvi bo mini-
ster za kulturo Sergij Pelhan.
Jože Marolt, ki vodi odbor
za pripravo proslave pri celj-
ski borčevski organizaciji me-
ni, da je šlo pri osvoboditvi
127 političnih zapornikov iz
celjskega Starega piskra v no-
či s 14. na 15. december 1944
za izredno pogimmo dejanje
šestih partizanov. Celje je bila
namreč takrat izredno močna
nemška postojanka, zapornike
pa so rešili in jih uspeU odpe-
ljati na varno. Borci zato me-
nijo, da je prav, da se dogodka
primemo spomnijo, tudi zara-
di poskusov v zadnjem času,
da bi razvrednotili narodnoo-
svobodilni boj. Stari pisker je
bil eden najstrašnejših zapo-
rov, skozenj je šlo 16 tisoč za-
pornikov, veliko so jih od tu
poslali v izgnanstvo in v tabo-
rišča, od koder se niso vrnili,
374 pa so jih ustrelili na dvo-
rišču zapora.
Ker organizatorji niso na-
tančno v^eli, koliko nekda-
njih zapornikov je še živih, so
objavili poziv, naj se javijo in
povedo, če bodo prišli na slo-
vesnost. Doslej so dobili 60
prijav, zato se še niso odločili,
kje bo prireditev. Odločajo se
med Starim piskrom, kjer je
dvorana namenjena manjšemu
številu ljudi, in med Narodnim
domom.
Prireditev bodo popestrili
s kulturnim programom, trem
še živim osvoboditeljem iz za-
pora - Ivanu Grobelniku, Jože-
tu Gabru in Dominiku Lebiču
- pa bodo ob tej priložnosti po-
delili spominska priznanja.
TC
Vlada za mala podjetja
Na zadnji seji mozirskega
izvršnega sveta, v ponedeljek,
so člani največ pozornosti na-
menili razvoju malega gospo-
darstva. V ta namen so ustano-
vili Sklad za razvoj, sprejeli
predlog pravilnika o dodelje-
vanju sredstev in se odločili za
javni razpis za pridobitev
sredstev za pospeševanje raz-
voja malega podjetništva za
zaposlovanje začetnikov v ob-
čini Mozirje.
»V večini slovenskih občin
podobni skladi za razvoj male-
ga gospodarstva že delujejo,«
je pojasnil podpredsednik mo-
zirske vlade Jože Mutec in do-
dal, da bi bilo v manjših obči-
nah verjetno še težje najti po-
trebna sredstva. Naloga Skla-
da bo predvsem skrb za razvoj
podjetnikov, tako tistih, ki že
delajo kot tudi tistih, ki nasta-
jajo popolnoma na novo, pred-
vsem pa naj bi poskrbel za po-
speševanje razvoja obrti in po-
djetništva na vse možne na-
čine.
Sedež Sklada za razvoj ma-
lega gospodarstva Zgornje Sa-
vinjske doline (ime so predla-
gali člani vlade) bo na Obrtni
zbornici, sredstva za poslova-
nje pa bodo pridobili iz občin-
skega proračuna in izkoristili
tudi druge možnosti. O usta-
novitvi Sklada bodo dokončno
odločali poslanci mozirske
skupščine.
Na začetku bo v Skladu na
razpolago približno 2,5 milijo-
na tolarjev, kolikor se je na-
bralo obresti od sredstev za
dodelitev posojil za nova de-
lovna mesta. Po predlogu vla-
de bi lahko posameznik dobil
do 150 tisoč tolarjev, ki bi jih
vmil v dveh letih s 5-odstotno
obrestno mero in polletnim
moratorijem, sredstva pa so
namenjena malim podjetjem,
ki so začela delovati letos.
Poleg tega so člani mozirske
vlade sprejeli še predlog spre-
memb občinskega proračima,
ki so nastale glede na razprave
v skupščini. Tako so za pospe-
ševanje turizma namenili do-
datnih 300 tisoč tolarjev, za
gasilsko dejavnost 500 tisoč
tolapev, nekaj manj kot 600
tisoč tolarjev pa bodo razdelili
med krajevne skupnosti.
US
Po opravljenem javnem razpi-
su so se v mozirski vladi odlo-
čili, da bo Cestno podjetje Ce-
lje moderniziralo cesto na Kr-
nički log. Republika bo za ob-
novo ceste prispevala približ-
no 3,7 milijonov tolarjev, kar
predstavlja tretjino potrebnih
sredstev, preostanek pa bodo
morali v največji meri zbrati
v krajevni skupnosti Luče.
Sodelovanje tudi po volitvali
Pretekli petek so v Zgornji Savinjski dolini stranke slovenske
pomladi (SDSS, SLS in SKD) podpisale koalicijski sporazum
o sodelovanju na lokalnih volitvah in v občinskih svetih novih
občin.
Pri podpisu koalicijskega sporazuma so sodelovali predsed-
niki sedanjih občinskih odborov vseh treh strank, predsedniki
bodočih občinskih odborov in kandidati za župane. Stranke
slovenske pomladi v Zgornji Savinjski dolini v bodoči občini
Mozirje podpirajo Jakoba Presečnika, na Ljubnem Anko
Rakim, v Lučah Mirka Zamemika, v Gornjem Gradu Tonija
Riflja, v Nazarjah pa sta kandidata Jože Remšak in Franc Hren.
Stranke slovenske pomladi so se na petkovem srečanju
v Mozirju že dogovarjale o sodelovanju med bodočimi petimi
občinami Zgornje Savinjske.	US
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za sredo, 30.
novembra 1994 ob 10.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju. Trg Celjskih knezov 9,
43. skupno sejo zborov občinske skupščine,
na kateri bodo poslanci obravnavali: Poročilo o realizaciji
sklepov 42. skupne seje zborov občinske skupščine dne 5.
oktobra 1994 in potrditev zapisnika; Predlog Komisije za voli-
tve, imenovanja in kadrovske zadeve - Soglasje k imenovanju
ravnateljice OS Dobrna; Sklep o razdelitvi JP Komunala Celje;
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazi-
dalnem načrtu staro mestno jedro Celje; Sklep o ukinitvi
statusa zemljišča v splošni rabi; Odgovori na vprašanja in
pobude poslancev; Vprašanja in pobude poslancev.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Basa, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov ureflništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
I
I
Kdo le Slovencem
polizal smetano?
te na botioči avtocesil med Arjo vasjo In Vranskim lomlßo strankarski In
peMržavnl Interesi, morda pa še stare zamere? _
Direktor SCT Ivan Zidar
, ponedeljek ni prišel v žalsko
^pščinsko dvorano, kjer bi
lorál podpisati pogodbo o iz-
fjanju del na avtocesti Arja
is-Vransko. So pa prišli Ita-
ijani, ki po podpisu pogodb
iso bili prav nič zgovorni, ter
odstvo DARS, ki obljublja
pvo cesto po dolini že pred
ODcem leta 1996. A tokratni
lodpis pogodbe in vse zdrahe
koli oddaje del odkriva tudi
tsnico, da smo se Slovenci
lestnega projekta lotili po do-
■BČe, na horuk in z napol do-
{čeno zakonodajo, ki očitno
lopušča ribarjenje v kalnem.
tCT proti DARS
Začnimo z minulim pone-
leljkom. Za govorniškim
drom v žalski skupščinski
Ivorani sta se najprej zvrstila
pvomika: očitno zadovoljen
alski župan Milan Dobnik, ki
i je vseskozi prizadeval za av-
ocesto in ki po vseh vročih
azpravah najbrž ni pričako-
lal, da se bo v resnici začelo še
a časa njegovega županstva,
tr vodja projekta za odsek
irja vas-Vransko Vili Žavr-
in. Pred polnim avditorijem
t obljubil, da bo odsek kon-
¡an čez dve leti, če le ne bo
apletov pri dokumentaciji in
emljiščih, to pa se ne bi smelo
goditi, saj je odkupljenih 94
idstotkov zemlje. Za manj slo-
lesno vzdušje, kot sicer obi-
iajno spremlja podpis pogodb,
n tokrat poskrbeli predstav-
ni SCT oziroma glavni di-
liktor "tega gradbenega po-
ijetja Ivan Zidar, ki bi moral
podpisati pogodbo za dela,
bnkretno križanje avtoceste
Ïželeznico v vrednosti 230 mi-
Sjonov tolarjev. Z direktorjem
DARS Jožetom Brodnikom pa
lo seäli za mizo in podpisali
»godbe: direktor GIP Pionir
Í0VO mesto Jože Peterlin za
^gulacije vodotokov v vred-
^ti slabih 97 milijonov to-
^ev. Guido Moro iz Italstra-
le Italija, to podjetje bo v doli-
à zgradilo 5 mostov, 17 nad-
vozov in podhod v skupni
"rednosti milijardo 289 mlijo-
tov tolarjev. In na koncu še
1'Uca Fontello ter Roberto
Brunetti, direktorja italijan-
skih firm Callisto Pontello in
Tirena Scavi, ki bosta gradila
20 kilometrov dolgo traso av-
'oceste ter 8 mostov, 11 podvo-
^v in podporni krilni zid. De-
ja so vredna 5 milijard 168 mi-
lijonov tolarjev.
Smetana bo šla čez
mejo
In zakaj v ponedeljek v sa-
vinjsko prestolnico ni bilo di-
rektorja SCT Ivana Zidarja?
Ob rojstvu projekta o izgrad-
nji slovenskih avtocest so
nmogi napovedovali, da bo
DARS precej del oddal tujim
izvajalcem. Takrat so se trdi-
tve, da bodo nekateri polizali
sladoled s smetano vred, dru-
gim pa bo ostala le prazna sla-
doledna vreča, zdele bogoklet-
ne. A konec koncev se je zgodi-
lo: smetano na praktično naj-
lažjem odseku slovenskih cest
bodo pobrali Italijani, sloven-
ska podjetja pa se morajo za-
dovoljiti z drobižem.
Ko se je začelo šušljati, da
bo DARS oddal dela v Savinj-
ski dolini Italijanom, so v SCT
zagrozili s pritožbo. Trdili so,
da jim sosedje konkurirajo
z dumpinškimi cenami. Kljub
temu je DARS na javnem raz-
pisu za najugodnejšega po-
nudnika del izbral Italijane,
nakar je sledila pritožba SCT
oziroma zahteva po reviziji,
zaplet pa naj bi rešila posebna
komisija nadzornega sveta
DARS. Na kratko: komisija je
najprej menila, da je bil raz-
pisni postopek pravno formal-
no izveden korektno, da pa je
kršen člen odredbe o postopku
za izvajanje javnega razpisa,
ki določa prednostno pravico
domačim ponudnikom pred
tujimi v primeru, če je ponud-
bena cena domačega izvajalca
do 15 odstotkov višja od naju-
godnejšega tujega ponudnika.
SCT naj bi bil za 14,6 odstot-
kov dražji od Italijanov, zato
bi morala razpisna komisija
pozvati SCT naj pristane na
pogoje najugodnejšega tujega
ponudnika, česar pa niso sto-
rili. Vodstvo DARS je trdilo,
da ta odredba ne velja, ker
DARS ni uporabnik proračim-
skega denarja. V nasprotju
z družbo je komisija nadzor-
nega sveta menila, da DARS je
uporabnik proračunskega de-
narja, kar pa je dan kasneje
spet zanikalo finančno mini-
strstvo in zagotovilo, da DARS
ni proračunski porabnik.
Skratka, prevladali so tisti, ki
so podprli oddajo del Itali-
janom.
V SCT so bili drugačnega
mnenja. Njihov poslovni se-
kretar je v ponedeljek v žalski
skupščinski dvorani med dru-
gim dejal: »SCT je 24. oktobra
vložil predlog za revizijo po-
stopka, 4. novembra je mini-
strstvo za finance odredilo 30-
dnevni odlog nadaljnjih po-
stopkov za oddajo izvedbe av-
toceste Arja vas-Vransko.« Po
trditvah SCT torej rok odloga
nadaljnjih postopkov poteče
danes, 24. novembra.
Zaplet v poduk
Predsednik nadzornega sve-
ta DARS Jože Zimšek, na ka-
terega so v teh dneh leteli očit-
ki, da nadzorni svet ni odigral
svoje vloge, da je spreminjal
svoja lastna stališča in da sta
ga vodstvo DARS ter vlada
potisnila ob zid, je dogajanja
kometiral takole: »Ugibanja
so in bodo, ker gre za največji
projekt v Sloveniji in za naj-
večja sredstva, ki se zbirajo, ta
sredstva pa delno zbirajo dr-
žavljani Slovenije. Mislim pa,
da je svojo vlogo odigrala tudi
politika. Mi smo projekt v za-
četni fazi podprli in ga podpi-
ramo, ker je skrajni čas, za
začnemo graditi avtoceste. Tu-
di v parlamentu smo projekt
podprli, ker se je od njega veli-
ko pričakovalo v gospodar-
stvu. Državni zbor je zahteval,
da se ob tem projektu sprejme
še nacionalni projekt o gradnji
avtocest, kjer naj bi se stvari
uzakonile, vendar ta še ni
sprejet. Ob dogajanjih v zvezi
s pogodbo za Savinjsko dolino
ugotavljamo, da nekaterih
stvari nismo predvideli. Stvari
bo treba ujrediti in jih dopolni-
ti, potrebne bodo spremembe
razpisnih pogojev, ki bodo
morale varovati naše državne
interese in naše gospodarstvo.
Zadnji zaplet je po svoje kori-
sten, ker smo videli, da je tre-
ba stvari dodelati in upam, da
bo to edini zaplet, ker smo vsi
zainteresirani, da projekt teče
in da se uresniči v najkrajšem
času. Pri mednarodnüi razpi-
sih in konkurenci pa se morajo
naše firme zavedati, da včasih
pač ne bodo uspešne, poleg te-
ga pa je treba spoštovati tudi
mednarodne dogovore.«
V primežu interesov
Po svoje je moč izjavo pred-
sednika nadzornega sveta ra-
zumeti kot priznanje, da so se
fantje v DARS, pa najbrž tudi
vladi in še kje, lotili dela na
horuk. Zakoni so nedorečeni
in spretni čolnarji zlahka po
svoje krmarijo barko. Sloven-
ski gradbinci še zdaleč niso bi-
seri, ki bi jih človek zagovarjal
kar povprek. Ceste, sadovi nji-
hovih rok, marsikje cvetijo kot
najbolje negovan cvetlični vrt,
tudi zgodbe o posedanju cest
niso od včeraj. A vsemu navk-
ljub - vse pametne dežele tega
sveta ščitijo ali vsaj poskušajo
zaščititi domače gospodarstvo.
Zato je nesprejemljivo, da slo-
vensld veljaki vsem svojim ar-
gumentom navkljub oddajo
najboljši del trase tujcem.
In zakaj se je to zgodilo?
Mnenja so deljena: eni so pre-
pričani, da gre za merjenje po-
litičnih moči in predvsem
strankarskih interesov, v času
pred volitvami pa morda tudi
za nabiranje glasov. Krščan-
ska demokracija, katere pred-
stavnik je Jože Brodnik in
LDS oziroma vlada naj bi si za
nagrado, ker so ceste vse bliž-
je, tudi na ta način zagotovile
milost volilcev. Drugi govori-
čijo o starih zamerah med Jo-
žetom Brodnikom in Ivanom
Zidarjem, saj se je njun živa-
hen dialog pred leti, ko sta še
skupaj vozila v isti firmi, men-
da končal z mavčno oblogo na
Zidarjevi roki. Še največ pa se
jih nagiba k trditvi, da so Itali-
jani Slovencem prevzeli Sa-
vinjsko dolino preprosto zato,
ker so odnosi s sosedi preveč
naelektreni, da bi si slovenski
vladni možje upali odpreti še
eno fronto.
IRENA BAŠA
Sivi panterli na kongresu
Sivi panterji, ki delujejo v okviru LDS, so imeli v Celju
svoj drugi kongres.
Na njem so govorili o delu stranke, sprejeli so spremem-
be in dopolnitve statuta in izvolili nove organe stranke.
Dosedanjemu predsedniku mag. Draganu Cernetiču so
podelili naslov častnega predsednika. V posebni resoluciji
o upokojencih so med drugim zapisali, da si bodo prizade-
vali, da bo položaj upokojenske generacije ostal primerljiv
s položajem aktivne populacije in se bo breme razvoja
enakomerno porazdelilo med državljane. Pokojnina je
rezultat dela in zato naj odraža vlaganje dela plače v sldad
pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V skladu naj
se ohrani solidarnost, v celoti pa opusti vzajemnost,
menijo Sivi panterji. Država mora po njihovem prevzeti
jamstvo za delovanje pokojninskega sistema, iz katerega
je treba izločiti dopolnilne in socialne prejemke. V resolu-
ciji se tudi zavzemajo za to, da je treba moralno in materi-
alno sankcionirati trpljenje pod nacističnim in fašističnim
terorjem skupinam izgnancev, izseljencev, pregnancev,
taboriščnikov, ukradenih otrok, zapornikov, prisilno
mobiliziranih in drugih žrtev vojnega in političnega na-
silja.
TC
Kolil že petič
nemšici Icancler
v Bonnu so poslanci
nemškega Bundestaga za
novega predsednika vlade
ponovno izvolili sedanjega
kanclerja Helmuta Kohla.
Kohl je tako že petič zase-
del kanclersko mesto in je
tako prehitel Konrada
Adenauerja, ki je bil kanc-
ler 14 let, od 1949 do 1963.
Kohl je že v prvem krogu
glasovanja dobil 338 gla-
sov, kar je le glas več od
potrebne večine, proti nje-
mu pa se je izreklo 333 po-
slancev. Stari in obenem
novi kancler je po zaprisegi
povedal, da se bo še naprej
zavzemal za dosego notra-
nje enotnosti Nemčije ter
za pospeševanja procesov
evropskega združevanja.
Helmut Kohl je tudi že
predstavil novo vlado,
v kateri je 17 ministrskih
resorjev. Ključni ministri
so ostali enaki, največ mi-
nistrov, kar 10, ima CDU.
Iz vrst Krščansko-socialne
unije so 4 ministri, medtem
ko je Liberalna stranka zu-
nanjega ministra Klausa
Kinkla dobila 3 ministrske
mandate.
Končan vrh Apeca
v indonezijskem letoviš-
ču Bogorju so se na drugem
neformalnem srečanju se-
stale članice Azijsko-paci-
fiškega gospodarskega fo-
ruma (Apec). Osemnajst
članic Apeca se je po komaj
petumem sestanku dogo-
vorilo, da bodo na tem ob-
močju vzpostavili prosto
trgovanje najkasneje do le-
ta 2020. V skladu z dekla-
racijo naj bi razvite države
članice svoja tržišča odprle
že leta 2010, se pravi 10 let
pred državami v razvoju.
Vendar pa so predstavniki
Kitajske in Malezije meni-
li, da roki za vzpostavitev
največjega območja proste '
trgovine na svetu niso real-
ni. V državah članicah
Apeca, te so: Avstralija,
Brunei, Kanada, Čile, Ki-
tajska, Južna Koteja, ZDA,
Hongkong, Indonezija, Ja-
ponska, Malezija, Mehika,
Nova Zelandija, Papua-
Nova Gvineja, Filipini,
Singapur, Tajvan in Taj-
ska, je namreč kar dobri
dve milijardi prebivalstva,
v teh državah pa poteka 40
odstotkov vse svetovne tr-
govine. Srečanje Apeca
v Indoneziji je potekalo
v ozadju velikih demon-
stracij, ki so jih pripravili
prebivalci Vzhodnega Ti-
morja, nekdanje nizozem-
ske kolonije, ki si jo je In-
donezija na silo priključili.
Konec 20-letne
volne v Angoli?
v Lusaki v Zambiji sta
angolski zunanji minister
in generalni sekretar upor-
niške zveze Unita podpisa-
la mirovni sporazum, s ka-
terim naj bi v Angoli kon-
čali skoraj 20 let trajajočo
državljansko vojno. Ven-
dar pa kljub tokratnemu
premirju iz nekaterih delov
države še vedno poročajo
o spopadih. Angola je bila
do leta 1975 portugalska
kolonija, po osamosvojitvi
pa je tam izbruhnila vojna.
Leta 1991 sta angolski
predsednik Dos Santos in
vodja uporniške zveze Uni-
ta Savimbi podpisala spo-
razum, leto kasneje pa so
bile v državi prve volitve.
Na njih je uporniška Na-
rodna zveza za popolno ne-
odvisnost Angole izgubila,
zato je Jonas Savimbi voj-
no nadaljeval. Samo v zad-
njih dveh letih je bilo ubi-
tih več kot 100 tisoč ljudi,
v 20-letni vojni je bilo več
kot 2 milijona žrtev, dva-
krat toliko ljudi pa je mo-
ralo pobegniti iz države.
Slovenija članica
Severnoatlantske
skupščine
Slovenija je na 40. let-
nem zasedanju Severnoat-
lantske skupščine v Was-
hingtonu postala njena pri-
družena članica. S pridru-
ženim članstvom v ta po-
svetovalni organ Severno-
atlantske obrambne orga-
nizacije je Slovenija v ena-
kem položaju z državami
višegrajske četverice in dr-
žavami, ki imajo z Evrop-
sko unijo že sklenjen spo-
razum ali pa ga še sklepajo.
Slovenija je tudi prva iz-
med republik nekdanje Ju-
goslavije, ki si je pridobila
status pridružene članice.
Sprejem Slovenije v pri-
druženo članstvo pomeni
tudi dobro znamenje za
slovensko približevanje
Evropski uniji. Za sloven-
ski sprejem se je še posebej
zavzel predsednik skupšči-
ne, nemški predstavnik
Karsten Voight. Severno-
atlantska skupščina pa je
na tokratnem zasedanju
sprejela tudi več resolucij
in amandmajev, ki zadeva-
jo predvsem vprašanja var-
nostne politike do Vzhodne
in Srednje Evrope, širitev
zveze Nato, razmerje med
Sevemoatlantsko zvezo in
Konferenco o evropski var-
nosti in sodelovanju ter ak-
tualna politična dogajanja.
Med ta sodijo tudi razmere
v Bosni in Hercegovini.
Sestanek
Srednjeevropske
pobude
v Torinu je bilo dvod-
nevno zasedanje visokih
vladnih predstavnikov dr-
. žav članic Srednjeevropske
pobude, udeležil pa se ga je
tudi državni sekretar v slo-
venskem zunanjem mini-
strstvu Ignac Golob. Glav-
ne teme srečanja so bile šti-
ri: stopnjevanje vojne na
tleh nekdanje Jugoslavije
in mirovne pobude za kon- ,
čanje vojne, moderatorska
vloga Srednjeevropske po-
bude pri pripravljanju dr-
žav kandidatk za vključi-
tev v Evropsko unijo, go-
spodarski in infrastruktur-
ni projekti kot materialna
osnova integracije med
evropskim zahodom in
vzhodom, zaščita manjšin
v srednjeevropskem pro-
storu. Srečanje se je konča-
lo s sprejetjem dokumen-
tov, ki govorijo o politič-
nem in gospodarskem so-
delovanju ter zaščiti manj-
šin. Predsedstvo Srednjee-
vropske pobude bo Italija
prihodnje leto predala
Poljski. Predsednik komi-
sije za zunanje zadeve
v italijanskem senatu je po
zasedanju dejal, da si zu-
nanji minister Martino zelo
prizadeva za čimprejšnjo
ureditev odnosov s Slove-
nijo. Izjavil je tudi, da mo-
ra minister Martino ločiti
priključitev Slovenije
k Evropski uniji od dvo-
stranskega spora, kot je to
zahtevala večina parla-
mentarcev. Predsednik ko-
misije je še menil, da bi se
dvostranska vprašanja,
kljub upravičenim argu-
mentom obeh strani, lahko
rešila v enem tednu, če bi
tudi Slovenija pokazala
pripravljenost za to.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
4
Elegant v stečaj?
Zaradi neizplačanih plač so
delavke šentjurskega podjetja
Elegant v ponedeljek začele
stavkati, protest pa se je kon-
čal z odstopom direktorja
Zvoneta Leskovška.
Preko 300 delavk bi moralo
plače dobiti 21. novembra,
vodstvo pa jim je izplačilo ob-
ljubilo do 28. novembra. Stav-
kovni odbor je ponudbo zavr-
nil, prav tako je odbor zavrnil
naslednjo ponudbo, da bi del
plače dobili takoj v bonih, pre-
ostanek pa 28. novembra. Di-
rektor Zvone Leskovšek je za-
tem vložil odstopno izjavo, ki
jo je delavski svet sprejel in
predlagal uvedbo stečajnega
postopka.	IB
Tudi vodstvo na
Lavi
z nedavno sprejetim zako-
nom o Pošti Slovenije je omo-
gočeno postopno razdruževa-
nje dejavnosti pošte in teleko-
munikacij. z nakupom poslov-
nih prostorov na Lavi 1 v Celju
se je začelo povezovanje celot-
ne telekomunikacijske dejav-
nosti na enem mestu. Avgusta
se je na Lavo že preselila služ-
ba marketinga in del DE Tele-
komunikacije, 28. novembra
pa bo na tej lokaciji začelo po-
slovati še vodstvo PE PTT Ce-
lje, investicijska služba, služ-
ba za informatiko ter del ka-
drovske in gospodarske služ-
be. Poštna dejavnost ostaja na
Krekovem trgu.	IB
Preteklost za prihodnost
¥ СеИи kmalu center za razvoj slovenske obrti
Prihodnje leto bodo v Ce-
lju ustanovili Center za raz-
voj domačih in umetnih obr-
ti, v katerega naj bi se vklju-
čile občine celjske in savinj-
sko-šaleške regije, vanj pa
bodo ustanovitelji vložili
12,6 milijona tolarjev.
Zamisel o centru se je po-
rodila v celjski enoti repu-
bliškega zavoda za zaposlo-
vanje v okviru programov
aktivne politike zaposlova-
nja. Prav domača obrt na-
mreč ponuja veliko možnosti
samozaposlitve in ob veliki
brezposelnosti bi zagotovo
nekaj ljudi našlo svoj kruh
v lončarstvu ali kakšni drugi
obrti, lahko pa bi bila tudi
dodatni zaslužek kmetom,
gospodinjam, upokojencem
in invalidom. Iskanje dela za
brezposelne pa ni edini ra-
zlog za ustanovitev centra.
V turističnih krajih celjske-
ga območja si namreč že dlje
časa prizadevajo prav za oži-
vitev domače obrti, prenos
znanja obrtnih spretnosti pa
je več kot nujen, saj imamo
zastopane še skoraj vse pa-
noge, vendar so za to izobra-
ženi izdelovalci že dokaj sta-
ri. Ko bodo umrli, ne bo ni-
kogar, ki bi mlado generaci-
jo učil poklicev, ki so tako
značilni prav za Slovence.
Center za razvoj domače
obrti bo prvi takšne vrste
v Sloveniji, njegovo ustano-
vitev pa je že podprlo več
ministrstev, gospodarska in
obrtna zbornica, turistične
organizacije, invalidska po-
djetja in nekateri zasebni
podjetniki, ki se že ukvarjajo
s podobno dejavnostjo. Pri
ustanovitvi in razvoju centra
naj bi pomagali tudi v posa-
meznih občinah, saj naj bi
imel center v tistih krajih,
kjer za to že obstaja neka
osnova, svoje podcentre.
V regiji bi jih bilo pet. V Ro-
gaški Slatini bi bil steklar-
ski, v Šentjiirju pletarski,
v Topolšici lončarski, v Zre-
čah kovaški, v Laškem pa bi
bil podcenter za pripravo in
peko tradicionalnih domačih
jedi. V vseh podcentrih bodo
pripravili programe za uspo-
sabljanje učencev, ki jih bo-
do vodili izkušeni mojstri,
skrbeli bodo za razvoj novih
izdelkov in ohranjanje sta-
rih, nastopali pa bodo tudi
kot prodajalci na raznih se-
jemskih prireditvah. Regi-
onalni center bo skrbel za
izobraževanje, razvoj in
oblikovanje izdelkov, pove-
zal pa naj bi tudi posamezne
podjetniške projekte, zlasti
male gospodarske enote in
posameznike, ki sami niso
kos zahtevnim tržnim strate-
gijam.
Za ustanovitev in osnovno
•dejavnost regijskega centra,
v katerem bosta zaposlena
dva delavca, bodo ustanovi-
telji morali zagotoviti 12,6
milijona tolarjev in kot za
zdaj kaže, bo vsaj polovico
potrebnih sredstev prispeva-
la država. Sredstva za ures-
ničevanje posameznih pro-
gramov izobraževanja, trže-
nja, razvoja in oblikovanja
izdelkov si bo center, vsaj
sprva, zagotavljal prek si-
stemskih virov in z naročniki
izdelkov, kasneje pa si bo
moral vsaj polovico denarja
zagotavljati sam. Pri zagonu
naj bi centru pomagale tudi
posamezne občine, ki bi kot
ustanoviteljice prispevale
denar ali pa poskrbele za
primeren prostor, kjer bi se
lahko odvijala dejavnost
podcentra.
Že prihodnji mesec bo, če-
prav centra uradno še ni,
stekel izobraževalni tečaj za
lončarje. Vodili ga bodo moj-
stri iz podjetja Bahor iz To-
polšice, kjer imajo že dolgo-
letne izkušnje prav v tej veji
domače obrti.
J.INTIHAR
Carier za prihodnje ieto
Pretekli teden je bil grad
Vrbovec v Nazarjah v zname-
nju sodobnih modnih revij.
Podjetje modne konfekcije El-
kroj je trikrat pripravilo pro-
dajne revije programa Carier
za pomlad-poletje '95.
Na prodajni reviji so pred-
stavljali modele Carier, ki jih
odlikujeta posebna eleganca
in kakovost. Modeli so lahko
primerni za daljše modno ob-
dobje, predstavili pa so tudi
takšne, ki stopajo v korak
z zadnjimi modnimi zapoved-
mi. Kakor je znano, hlače Ca-
rier prodajajo le na izbranih
prodajnih mestih, v Klub Ca-
rieristov pa se je doslej vklju-
čilo 3 tisoč članov. V Elkroju
ocenjujejo, da se je nova bla-
govna znamka že dodobra
uveljavila med kupci, zado-
voljni pa so tudi z interesom,
ki so ga v preteklem tednu iz-
kazali trgovci na prodajnih re-
vijah.
Na dobro pripravljenih re-
vijah v grajskih prostorih so
prikazali 15 modelov hlač Ca-
rier in ustreznih kravat, po-
polno moško podobo pa so do-
polnjevali s suknjiči iz progra-
ma Formula El. Posebna no-
vost v programu Elkroja so
ženski telovniki, ki so jih na
prodajni reviji dopolnili s 16
modeli ženskih hlač Carier.
US
Lastninjenje se
nadaljuje
Agencija Republike Slo-
venije za prestrukturiranje
in privatizacijo je do minu-
lega tedna prejela v odo-
britev 701 program preo-
blikovanja, od teh je 363
programov odobrila. V ča-
su od 10. oktobra do 10.
novembra je Agencija odo-
brila program naslednjim
podjetjem s celjskega ob-
močja: Cestno podjetje Ce-
lje, Elkov Laško, Mene Av-
totehnika Celje, Obutev
Celje ter Polzela tovarna
nogavic. S Skladom za raz-
voj pa so pogodbo prenosu
in prodaji delnic v zadnjem
mesecu dni podpisali
v Aurei Celje, Tisku Vele-
nje ter Liku Liboje.
Eurocom na INFOS
94
Te dni se v Ljubljani od-
vija ena osrednjih sloven-
skih računalniških priredi-
tev INFOS. Svojo dejav-
nost na tej prireditvi med
drugim predstavlja tudi
podjetje Eurocom iz Pe-
trovč. Letošnje sodelovanje
so posvetili predvsem upo-
rabi ISDN linij za poveza-
vo oddaljenih lokacij v ra-
čunalniška omrežja. Na
razstavnem prostoru pri-
kazujejo različne načine
povezav med lokalnimi ra-
čunalniškimi mrežami
z uporabo ISDN linij, ki
jim jih je za to priložnost
omogočilo podjetje PTT
Slovenije. Razen tega pri-
kazujejo tudi storitve
omrežja Eunet Internet.
Bor Laško
v zasebne roke^
Prvega decembra bo
nekdanje podjetje Bor La-
ško prešlo v roke zasebne-
ga podjetnika, Laščana Ra-
da Hrastnika. Doslej je po-
djetje imelo v najemu za-
sebno podjetje Lumar, po
novem pa se bo bivši Bor
imenoval Paron. Rado
Hrastnik je podjetje v ste-
čaju kupil za milijon 125
tisoč mark.
Kardlofitness za
žalske menedžerje
člani žalskega kluba
Manager so včeraj, v sredo,
organizirali svoje redno
srečanje, ki so ga tokrat
namenili zdravju. V pro-
storih Mege v Novem Celju
je namreč začel delovati ta-
ko imenovani kardiofit-
ness, njegove prednosti pa
sta žalskim gospodarstve-
nikom včeraj podrobneje
predstavila dr. Janez Tasič
ter inštruktor prof. Jaro
Vybihal.
IB
PO ČEM SO DEVIZE?
а88оаи»до»ммпооа1м»мо11ипп11п11мпдпппео«оосоомм»мм»»8оом«ммммоомоммооомеом^	..............
Tečaji deviznih valut na dan 23. 11. 1994
Ponudba:
-	Italijansko podjetje Grupo
Data Pool nudi kompletno
strojno računalniško opremo.
Informacije: tel. 0039/6-723-
2-262 in fax 0039/6-723-2-263
(Darinka Bakajič).
-	Nemško podjetje Jens Ka-
emena Handels nudi živila,
gnojila, zaščitna sredstva za
poljedelstvo idr. Hkrati pov-
prašujejo po zamrznjenem su-
hem ali kandiranem sadju in
zelenjavi, tekstilu, lesnih iz-
delkih, hlodih, lesu ipd. Infor-
macije: tel. 0049/421-34-77-
644 in fax 0049/421-34-77-846
(Jens Kaemena).
-	Romunsko-madžarsko po-
djetje Partirom, ki tr^je z ra-
zličnimi industrijskimi pro-
dukti, nudi kemikalije, kon-
centrirani jabolčni sok, stekle-
ne plošče, žvepleno kislino, sol
idr. Informacije: tel. 0040/966-
20-880 in fax 0040/966-90-
525.
-	Indijsko podjetje The Con-
trol Group nudi stikala za
upravljanje (elektro servo
oprema). Informacije: 0091/
11-6836-020 in fax 0091/11-
6847-154.
-	Češko podjetje Pamela AS
nudi česano volno ter mešano
prejo. Informacije: tel. 0042/
656-213-41 in fax 0042/656-
213-76 (Pavel Rojan).
Povpraševanje:
-	Avstrijsko podjetje De-
utsch povprašuje po delovnih
zaščitnih oblekah. Informaci-
je: tel. 0043/3142-222-330 in
fax 0043/3142-222-336 (Claus
Deutsch).
-	Avstrijsko podjetje Esona
išče proizvajalca zamrzoval-
nih posod za mleko. Informa-
cije: tel. 0043/56-217-912 in
fax 0043/56-218-176.
-Avstrijsko podjetje Hage
Sondermaschinenbau išče do-
bavitelje jeklenih varjenih
konstrukcij z in brez mehanič-
ne obdelave. Hkrati iščejo tudi
mehanične delavnice za stru-
ženje in frezanje. Informacije:
tel. in fax 0043/3578-220-916
(Garfried Hampel).
-	Nemški proizvajalec cest-
nih zaščitnih ograj, signalnih
naprav, ter druge cestne opre-
me Maibach VUL išče zastop-
nika. Informacije: tel. 0049/
7161-820-31-36 in fax 0049/
7161-813-421 (H.D. Maibach).
- Avstrijsko podjetje Econo-
mos III. išče proizvajalca gU'
mijastih tesnilnih plošč. Infor-
macije: tel. 0043/3572-2555 in
fax 0043/3572-2439 {hA
Mulner).	j|
Vse podrobnejše informacij«
dobite pri Centru za Informa',
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefo®
(061) 150-122 interno 290, 292<
293 ali direktno 215-631. J
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
5
Usmerjeno izobraževanje
- pogreb obrtnikov
ßrt se končno vrača Ir mojstrskemu IzoUraževanJu — Certifikati tum prvim
0UltlpllkatorJem na CeUskem
Nedavno so v Mariboru po-
jelili certifikate prvim 64
igultiplikatorjem, obrtnikom
¡0 pedagogom poklicnih šol, ki
^odo kot prenašalci mojstr-
skih znanj začeli novo obdobje
giojstrskega izobraževanja na
Slovenskem. Med njimi je tudi
gekaj uspešnih obrtnikov
¡celjskega območja.
V Sloveniji smo nekoč že
jmeli podoben sistem poklic-
nega izobraževanja in ta je
vsem tistim, ki so se podali na
obrtniško poklicno pot, omo-
gočal doseči pomočniško in
zatem še mojstrsko obrtniško
znanje. Slovenska obrtna
zbornica je pred dvema letoma
v sodelovanju z nemško drža-
vo in zlasti bavarsko obrtno
zbornico začela s pripravami
na ponovno mojstrsko izobra-
ževanje oziroma izobraževa-
njem za mojstrske izpite. Med
obrtniki je začela zbirati tiste,
ki bi bili ob svojem vsakod-
nevnem delu pripravljeni
prevzeti še dodatno delo, torej
postati prenašalec - multipli-
kator znanj za prihodnje gene-
racije. Obenem pa so k projek-
tu povabili poklicne šole ozi-
roma nekatere pedagoge, ki že
imajo v svojem programu
obrtne oddelke. Projekt so za-
čeli uresničevati lansko jesen,
takrat so bili izbrani obrtniki
in pedagogi iz štirih obrtni-
ških strok: kovinske, avtome-
hanične, lesarske in frizerske.
Na seznamu je bilo 64 ljudi, ki
so si v letošnjem letu nabirali
dodatnih pedagoško-andrago-
ških ter specifičnih strokovnih
znanj v Sloveniji ter v izobra-
ževalnih centrih v Nemčiji.
Stoletje dolga
tradicija
Med prvimi dobitniki certi-
fikatov je tudi Žalčan Drago
Strahovnik, multiplikator mi-
zarske stroke. Takole je strnil
svoje vtise: »Multiplikatorji
naj bi bili ljudje, ki bomo
v prihodnje izobraževali za
prihodnje mojstrske izpite. Za
to izobraževanje so me predla-
gali v žalski zbornici zasebne-
ga gospodarstva, sicer pa sem
tudi član izvršilnega odbora
sekcije lesarjev pri slovenski
obrtni zbornici. Šolanje je do-
slej trajalo tri tedne. Najprej
smo bili približno teden dni
v Mariboru, kjer so nas sezna-
nili s pedagoško-andragoškim
delom in to se mi je zdelo kar
zanimivo. Praktično in stro-
kovno znanje smo si potem 12
dni izpopolnjevali v Nemčiji
v Rosenheimu, kjer je bila na
vrsti obdelava lesa, spoznava-
nje materialov in organizira-
nosti pri delu. Meni osebno je
bil zanimiv predvsem tisti del,
kjer smo spoznavali različne
materiale in organiziranost.
Kar pa se znanja tiče menim,
da se nam ni treba prav nič
sramovati. Slovenci znamo de-
lati in prepričan sem, da prav
nič ne zaostajamo za tujci. De-
cembra nas čaka še izobraže-
vanje v Ljubljani, ta del bo
namenjen bolj spoznavanju
predpisov. Kako bo pridobiva-
nje mojstrskih izpitov poteka-
lo v praksi, pa je v Sloveniji še
dokaj nejasno in najbrž bo tre-
ba še marsikaj razčistiti.«
Drago Strahovnik je po po-
klicu inženir lesarstva. Mizar-
stvo ima v tej družini dolgolet-
no tradicijo, saj se njihova de-
lavnica ponaša s častitljivo
120-letnico. Drago sodi že
v četrto generacijo Strahovni-
kovih mizarjev, pred dnevi je
minilo natanko 10 let, kar se je
lotil dela v svoji delavnici
v starem delu Žalcu. »Tišlarija
je bila pri hiši in že od malega
sem vpijal vonj po lesu in
spoznaval delo v delavnici,« je
razlagal sogovornik. A ker ni-
koli ne škodi, če človek pogle-
da malce naokoli, je bil Drago
10 let zaposlen v Gorenju, kar
8 let je bil vodja razvoja za
kuhinjsko pohištvo. »Pride
čas, ko se človek naveliča pi-
sarne, spet si zaželiš čutiti
vonj po lesu, stopiti v delavni-
co in tako sem se spet znašel za
mizarskimi stroji v naši delav-
nici,« je bil zgovoren Drago.
Sam pravi, da ga ni strah no-
benega dela. »Bolj je komplici-
rano in zapleteno, rajši se lo-
tim dela,« pove med smehom.
Da je odličen mizar, so mi po-
vedali drugi. Sicer pa Žalčani
to presneto dobro vedo, saj je
samo v tem mestu pečat njego-
vih rok viden v vsaj 20 lokalih.
Drago po naročilu izdeluje
predvsem pohištvo za lokale,
seveda tudi za posamezne na-
ročnike, ki pa jih v tem času ni
ravno na pretek. Drago Stra-
hovnik ni le mizar, temveč si
izdelke tudi sam zamisli, jih
nariše, njegov svetel vzor pa so
Skandinavci. »To so pravi
mojstri,« je prepričan. Da so
mojstri tudi v tem mizarskem
podjetju, pa nedvomno doka-
zuje preboj na avstrijsko tržiš-
če. Drago namreč ravno v teh
dneh izdeluje posebno opremo
za avstrijskega zastopnika
oziroma prodajalca očal sve-
tovno uveljavljene znamke
Ray Ban. Temu primerne bodo
na primer tudi mize, izdelane
v obliki velikih očal v značilni
Ray Banovi obliki. Drago
Strahovnik je namreč trdno
prepričan, da serijsko delo so-
di v preteklost. »Prihodnost je
le v starem obrtnem načinu
dela za stranko.« Da je takšna
pot pravilna, je sam že zdavnaj
dokazal sebi in drugim.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Poleg Draga Strahovnika so
certifikat iz žalske zbornice
zasebnega gospodarstva preje-
li še: Jože Podmiljšak, Renault
Servis Leveč, ki je bil tudi vo-
dja skupine avtomehanikov,
Helena Banko iz Žalca s po-
dročja frizerstva ter Rajko
Grenko iz Dolenje vasi v sku-
pini strojnih mehanikov. Iz
celjske obrtne zbornice pa sta
certifikat prejela Boža Čret-
nik, frizerstvo ter Ivî^n Vrabl,
strojni mehanik ključavničar.
Javna prodaja
delnic Pivovarne
že čez nekaj dni bodo v laški Pivovarni zaključili
z javno prodajo delnic. Dosedanji delničarji so se kljub
nekaterim pomislekom odločili, da bodo opravili dve
javni prodaji — eno za certifikate in eno za gotovino.
Po prvotnih načrtih naj bi Pivovarna v certifikatih
zbrala okrog 450 milijonov tolarjev, vendar je zanima-
nje za nakup delnic precej večje od pričakovanega.
Tako so na sedežih SKB banke v Ljubljani in Mariboru
ter v Banki Celje do začetka tega tedna zbrali za okrog
milijardo in 350 milijonov tolarjev certifikatov. Javna
prodaja delnic za gotovino gre nekoliko slabše, vendar
so v Pivovarni prepričani, da bodo večino delnic pro-
dali zadnje dni pred iztekom roka. V gotovini bodo
skušali zbrati milijardo in pol tolarjev.
Pri javni prodaji delnic so v Laškem postavili omeji-
tev, saj bo lahko vsak vložil le do milijon tolarjev
certifikatov in največ 8 milijonov tolarjev gotovine. Ta
zgornji limit so določili predvsem zato, da bi imeli čim
več delničarjev, v katerih vidijo svoje potencialne
kupce. Drugih omejitev, razen tega, da mora biti vsak
kupec delnic slovenski državljan, pri prodaji ni.
Ena delnica, tako za certifikat kot za gotovino, je
vredna tisoč tolarjev. Po končani prodaji delnic bo
Pivovarna Laško pridobljeni kapital vrnila skladom in
tako opravila vse svoje zakonske obveznosti do
skladov.
Л
Vnovčevanje
blagajnišlfili
zapisov
Banke
Slovenije
1. decembra zapadejo v iz-
plačilo blagajniški zapisi Ban-
ke Slovenije. Izdani so v apo-
enih po 500.000,00 SIT. Banka
Slovenije je preko sredstev
javnega obveščanja obvestil
vse fizične in pravne osebe, da
lahko v pooblaščene banke do-
stavijo blagajniške zapise že
od 21. 11. 1994 naprej. Razme-
roma dolg rok do zapadlosti so
postavili zaradi tega, da bi za-
gotovili nemoten potek vnov-
čevanja blagajniških zapisov.
Vsakdo, ki bo blagajniški za-
pis prinesel do kenca meseca
bo dobil 1. decembra nakazilo.
Imetniki, ki bodo prinesli bla-
gajniške zapise na vnovčenje
katerikoli dan po dnevu do-
spelost (vsakokrat do 10. ure),
bodo prejeli sredstva še isti
dan, sicer pa naslednji delovni
dan. Blagajniške zapise bo
vnovčevala tudi BANKA CE-
LJE d.d.Banke Slovenije je
BANKO CELJE pooblastila za
prodajo in vnovčevanje BZ. To
pooblastilo so pridobile tudi
druge večje bardce. Za vse fi-
zične in pravne osebe poteka
vnovčevanje na sedežu Banke
Celje d.d.. Vodnikova 2, Odde-
lek vrednostnih papirjev.
Kontaktna oseba je LOMŠEK
SIMONA, tel. 431-120. Imet-
nikom BZ svetujem, da pravo-
časno prinesejo blagajniške
zapise in se izognejo morebitni
gneči na dan zapadlosti. Po
zagotovilih Banke Slovenije
ne bo nobenih problemov pri
izplačilu (kar se za take izdaje
razume samo po sebi).
Borzni komentar
Na torkovem borznem se-
stanku beležimo rasti tečajev
skoraj vseh delnic in sicer od
0,4 do 5,0%. Padla sta edino
tečaja delnic LEKC in RGSP.
V zadnjih dneh beležimo tudi
visoke rasti tečajev obveznic,
saj je npr. RSOl porasla v zad-
njem tednu za 2,2% indeksne
točke, RS02 pa kar za 6,3%
indeksne točke. Močno so po-
rasli tudi tečaji ostalih obvez-
nic. Borzni posredniki smo
pričakovali rasti tečajev (ven-
dar ne tako pospešene). Tečaji
obveznic naraščajo tudi zaradi
tega, ker morajo borzne hiše in
banke uskladiti svoje sklade
z Zakonom o investicijskih
skladih do 1. 1. 1995. Na drugi
strani pa zapadejo 1. decem-
bra v izplačilo že omenjeni za-
pisi Banke Slovenije. Ker gre
za naše razmere za veliko koli-
čino denarja je logično, da se
del tega denarja vrne na borzo
in to povzroča rasti tečajev
VP. Pred meseci je bila situ-
acija obratna. Večina prostega
denarja, pa tudi denarja iz
prodaje VP je šlo v blagajniške
zapise. Zaradi tega zadnji me-
sec tečaji delnic in obveznic
strmo naraščajo. Delnice Da-
dasa je porasla iz 104.000,00
na 244.000,00 SIT. Se pravi za
skoraj neverjetnih 125%. Del-
nica SKBP je porasla za 50%,
Nika za 41%, PRB za 33%,
TCTR za 32%, FMD za 29%,
RS02 za 7,3% indeksne točke,
RSOl za 3,6% indeksne točke
in obveznica OZG za 10% in-
deksne točke. In za konec še
mnenje, ki sem ga v člankih že
napisal, pri tako visokih ra-
steh tečajev in tudi padcih mo-
rajo biti investitorji še mnogo
bolj previdni pri transakcijah.
Pri visokih rasteh tečajev je
pomembno kdaj vrednostni
papir prodajamo pri obratni
situaciji pa je pomembno kdaj
vrednostni papir kupujemo.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
23. 10. 1994 1.153,96 SIT
S helikopterjem na Veternik
Za kraje Kozjega je bil
prejšnji četrtek verjetno pose-
lien dan. Ne zgodi se ravno po-
gosto, da bi mimo dopoldne
zmotil hrup vojaškega heli-
kopterja, ki je pristal na šport-
»em igrišču. Tovornjak PTT je
pripeljal 600 kilogramski to-
vor velikosti 12 m^ in prisot-
|>iin opazovalcem je postalo
iasno, da je to akcija z zvezi
i izgradnjo telefonije.
Razvitost telefonskega
omrežja na kozjanskem ob-
močju ni zadostna. Na zvezah
lied Kozjem in Celjem so se
Pojavljale občasne izgube tele-
fonskega prometa, prav tako
se pojavile tudi potrebe za
■zgrachijo in vključitev novih
'elefonskih naročnikov. Ob-
stoječi analogni sistem centra-
dodatnega telefonskega
prometa novih naročnikov ne
''i prenesel, zato je bilo po-
trebno zgraditi nov prenosni
sistem. In to takšen, da bo po-
leg ustrezne kapacitete, zago-
tavljal tudi čim boljšo kako-
vost prenosa, kar najbolje za-
gotavljajo digitalni prenosni
sistemi. Tako bo deloval tudi
novi RR sistem, ki bo povezo-
val vozlišče Kozje z radio-re-
lejno postajo Boč in preko nje
z glavno centralo v Celju. Med
postajama Boč in Kozje ni op-
tične vidljivosti, radijski sig-
nal pa se na teh frekvencah
obnaša podobno kot svetloba.
Tako je bilo potrebno namesti-
ti poseben raflektor (repetitor)
na primemo mesto in strokov-
njaki so ugotovili, da je najpri-
mernejša optična točka za to
zvezo hrib nad Kozjem, Ve-
ternik.
Teren je težko dostopen, do-
stop s tovornjakom nemogoč,
zato je PTT prosila za pomoč
Teritorialno obrambo - letal-
sko brigado, saj so le s heli-
kopterskim prevozom videli
možnost namestitve te velike
naprave. Prevoz s helikopter-
jem je poleg izkušenih sode-
lavcev vodil Joža Kalan, po-
veljnik helikopterske eskadri-
Ije, ki je o samem prevozu po-
vedal: »S helikopterskimi pre-
vozi imamo večletne izkušnje,
vendar je bil ta zaradi izredno
velike površine tovora eden
najzahtevnejših. Prišlo je do
vibracij in sunkovitega giba-
nja tovora, kar je zelo nevarno,
saj bi se tovor lahko odtrgal.
Zato smo morali ponovno pri-
stati in z drugačno namestitvi-
jo zmanjšati bočno površino
tovora. Večjih težav kasneje ni
bilo in smo uspeli namestiti
repetitor na ustrezno mesto.«
BRANKA BIZJAK
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
6
Za Celie, na kakršnega smo ponosni
V ponedeljek slovesen podpis listine mreže zdravih mest Slovenije - Dnevi zdravja se nadaljujejo
»Moje mesto ni samo lepo, je
zelo lepo in ponosen sem, ker
sem Celjan.« To je le ena izmed
misli, ki označujejo cilje vklju-
čitve Celja v projekt Svetovne
zdravstvene	organizacije
Zdrava mesta. Skupščina ob-
čine Celje je sklep sprejela že
spomladi leta 1991, v ponede-
ljek pa bodo v Celju podpisali
listino o ustanovitvi mreže
zdravih mest Slovenije. To bi
naj, skupaj z Dnevi zdravja, ki
so se pričeli minuli ponedeljek
in se bodo zaključili s svetov-
nim dnevom АШ8А 1. decem-
bra, prineslo novo spodbudo
gibanju.
Gibanje za Celje zdravo me-
sto je sicer ves čas živo, saj so
našli svoj prostor v mestu šte-
vilni programi za izboljšanje
zdravja, za varstvo okolja, za
humanizacijo medsebojnih
odnosov in izboljšanje kako-
vosti življenja... Vendar pa je
še vedno v vsa ta prizadevanja
vključen šele manjši del Celja-
nov, delo pa je bolj kot ne ne-
povezano. Ravno povezava
najrazličnejših aktivnosti je
eden glavnih ciljev gibanja in
tudi projektne pisarne, ki
v mestu deluje od avgusta.
Med nalogami, ki so si jih za-
dali, je tudi spoznati Celje.
Z raziskavo, ki bo odgovorila,
kako živijo in razmišljajo Ce-
ljani, so že pričeli, od odgovo-
ra na to vprašanje pa je precej
odvisno načrtovanje nadalj-
njega dela v okviru projekta
Celje zdravo mesto.
Pomembno, zlasti strokovno
spodbudo, pričakujejo od
ustanovitve državne mreže
zdravih mest. Listino bodo
slovesno podpisali v ponede-
ljek, 28. novembra ob 16. uri
v Narodnem domu, že ob 14.
uri pa se bo pričel strokovni
posvet mreže zdravih mest
Slovenije. Na slovesnosti pri-
čakujejo poleg ministra za
zdravstvo tudi predstavnike
zunanjega ministrstva, saj se
z mrežo zdravih mest Sloveni-
ja pomembno promovira tudi
v Evropi, pa tudi predsednika
državnega zbora Jožefa Školj-
ča, predstavnike zdravih mest
in seveda še posebej Celjane,
ki jim je kaj do svojega mesta.
Sicer pa imajo Celjani te dni
dovolj priložnosti za vključi-
tev v najrazličnejše delavnice,
predavanja, srečanja, kulturne
in druge prireditve, ki se odvi-
jajo v okviru Dnevov zdravja.
Dnevi zdravja
Poleg množice prireditev
v šolah in vrtcih, bo danes,
v četrtek, ob 16. uri v preda-
valnici Zdravstvenega doma
učna delavnica Komunikacija
v družini, ki jo bo vodila dr.
Cvijeta Pahljina, ob 18. uri pa
bo v dvorani Plesnega vala
športni ples.
V petek bodo v preddverju
Študijske knjižnice ob 13. uri
odprli razstavo Raziskovalni
duh Celja, ob 17. bo pogovor
o makrobiotiki v CID vodila
Ica Sitarovasnik, ob 18. pa bo
v dvorani na Miklošičevi 10
ADRA pripravila predavanje
Kaj današnji svet najbolj po-
trebuje? V četrtek in petek se
bo predstavilo otroško plesno
gledališče Mali Harlekin
s predstavo O žabicah v rdečih
kapicah (v kletni dvorani
Gimnazije Center, obakrat ob
9.30)
V	soboto bo Celjanom na vo-
ljo Marko Pogačnik z delavni-
co Za zdravljenje Celja oziro-
ma Delo z mestno krajino.
Zbirališče bo ob 9. uri pred
tovarno Toper. Isti dan bo ob
15. uri v Golovcu dobrodelni
koncert Karitasa Klic dobrote,
Makedonsko kulturno društvo
pa je pripravilo v Zdravilišču
Laško večer makedonskih pe-
smi in plesov.
V	nedeljo bo ob 8. uri pohod
na Celjsko kočo - Za zdravje na
planine. V ponedeljek od 11.
do 18. ure bo imela Medobčin-
ska organizacija slepih in sla-
bovidnih dan odprtih vrat
(Krekov trg 3), ob 16. pa bo
v dvorani kina Dom Tomo
Križnar govoril o Samotnih
sledeh (Avstralija, Nova Ze-
landija).
V	ponedeljek bo po sloves-
nem podpisu listine mreže
zdravih mest ob 19. uri, prav
tako v Narodnem domu, kon-
cert John Christian in Shirlie
Roden - vstop bo prost.
V	torek, 29. novembra bo od
7. do 18. ure na Srednji vrtnar-
ski, kmetijski in gospodinjski
šoli Medlog Dan zdravja, cvet-
ja in prijateljstva. Ob 11. uri
bo v veliki dvorani Narodnega
doma 2. otroški parlament na
temo Celje-zdravo mesto. Ob
16. bo v gledališču predstava
Prikrita opolzkost vsakdana
(Oderpododrom).
V	sredo bo od 7. do 19. dan
odprtih vrat in zbiranje zim-
skih oblačil in obutve Človek
človeku, ki ga pripravlja Rdeči
križ (Slomškov trg 7), od 9. do
19., bo dan odprtih vrat zelišč-
ne lekarne Kafra, od 9. do 12.
pa bo na Srednji šoli za gostin-
stvo in turizem v sodelovanju
s CILIAN pogovor Mir in ne-
nasilje v dnižini.
Dnevi zdravja bodo zaklju-
čeni v četrtek, 1. decembra,
z osrednjo prireditvijo ob sve-
tovnem dnevu AID SA ob 10.
uri v Narodnem domu in z lut-
kovno predstavo Zvezdica za-
spanka, ki bo ob 16. uri v Cen-
tru interesnih dejavnosti.
MBP
Ustavni sodnilcl
o občinali
LJUBLJANA, 16. no-
vembra (Delo) - Ustavni
sodniki so sprejeli odločbo,
po kateri sta člena zakona
o ustanovitvi novih občin
v neskladju z ustavo. S tem
so dolgoročno dali prav 80
pobudnikom ustavnih spo-
rov, vendar niso posegli
v priprave na volitve. Dr-
žavni zbor mora namreč
šele do naslednjih lokalnih
volitev odpraviti neskladje
zakona z ustavo.
Odiočba v Icorist
Petana
LJUBLJANA, 16. no-
vembra (Delo) - Ustavno
sodišče je s šestimi glasovi
proti trem presodilo, da se
razveljavi drugi odstavek
spornega 31. člena zakona
o RTV Sloveniji, ki določa,
da mora svet RTV v mesecu
dni po konstituiranju potr-
diti imenovanje generalne-
ga direktorja, če ni potrjen,
pa mora razpisati prosto
delovno mesto. To se je
zgodilo, vendar se je posto-
pek ustavil zaradi ustavne-
ga spora. Ustavno sodišče
je s svojo odločitvijo razso- !
dilo v prid prejšnjemu ge-
neralnemu direktorju RTV
Žarku Petanu.
10 tisoč stanovanj
ietno
PORTOROŽ, 17. novem-
bra (Delo) - V Sloveniji bi
morali glede na demograf-
ska gibanja vsako leto
zgraditi 10 tisoč stanovanj.
V resnici pa stanovanjska
gradnja že od leta 1987
upada, v zadnjih treh letih
pa je skoraj popolnoma za- i
mrla. Stanovanjski naci-
onalni program, ki so ga
predstavili na posvetu na
to temo, zato vsebuje vrsto
nalog in ciljev, pri katerih
bi morala država za izbolj- '
šanje razmer primakniti
zajeten kup denarja, v pr-
vih letih menda kar 9 mili-
jard tolarjev.
O notarjih
decembra
LJUBLJANA, 17. no-
vembra (Delo) - Državni
zbor naj bi predvidoma še-
le na decembrski seji ime-
noval prvih 30 notarjev in
sicer zato, ker je komisija
za volitve in imenovanja
predlog vrnila pravosodni
ministrici Meti Zupančič
v dopolnitev.Za vse 103
kandidate mora biti raz-
vidno, kako izpolnjujejo
pogoje in kakšna so bila
merila za imenovanje prvih
30 notarjev.
iViiiijoni za
icampanjo
LJUBLJANA, 18. no-
vembra (Večer) — Za volilno
kampanjo so morale stran-
ke že pred mesecem odpreti
posebne žiro račune. Vsi
stroški volilne kampanje
v katerikoli občini morajo
biti plačani s tega računa.
Letos prvič velja omejitev
vsote, ki jo sme stranka po-
trošiti za kampanjo, odvis-
na je od velikosti občine
oziroma števila volilnih
upravičencev. Tako lahko
na primer stranke v Mari-
boru porabijo 6,5 milijona
tolarjev, če imajo kandida-
te za svet in župana, v Ce-
lju, kjer je nekaj manj kot
40 tisoč volilnih upravičen-
cev, pa do 2,3 milijona to-
larjev.
GLOSA
Kam bi se del?
Zgodba, ki je pripeljala do
vprašanja iz naslova, je precej
dolga in po svoje zaradi ža-
lostnih dejstev najbolj primer-
na za tragedijo. Vendar pa
ravno ta zgodba dokazuje,
s čim se ukvarjajo sedanje ob-
činske vlade, prihodnjim ob-
činskim svetom pa bodo te od-
ločitve verjetno prihranjene.
Občina Mozirje je več let
skrbela, to pomeni plačevala
oskrbo v Domu za varovanje
odraslih za dva svoja občana,
Franca in Marijo. V ustreznem
občinskem sekretariatu so
izračunali, da sta zakonca iz
Rovt občino veljala nekaj več
kot 9 milijonov tolarjev. Sedaj
sta oba mrtva, občina pa se je
priglasila na zapuščinsko raz-
pravo. Glede na to, da umrla
nista imela dedičev »iz prvega
kolena,« je vse njuno premože-
nje, ocenjeno na nekaj več kot
700 tisoč tolarjev, pripadlo ob-
čini. Premoženje pa ne pred-
stavlja le košček zemlje, ki je
kakor pravokotno postavljena
ravnina, in kamor nikoli ne
posije sonce ter ostanki gospo-
darskih poslopij, temveč tudi
certifikat.
Občina Mozirje je po odloči-
tvi pristojnega sodišča postala
tudi dedič Francovega certifi-
kata. Kaj storiti s tem certifi-
katom, so si razbijali glave
člani mozirske vlade? Sicer so
se najbolj nagibali k odločitvi,
da bi certifikat podarili kakšni
dobrodelni organizaciji, toda
tega zakonodaja (še) ne dopuš-
ča. Lahko bi bil predmet deli-
tvene bilance vseh petih bodo-
čih občin, toda ali ima to smi-
sel? Torej je najbolje, da certi-
fikat zaupajo najboljšemu po-
nudniku. In člani vlade so se
znašli pred resničnim proble-
mom: kdo je najboljši ponud-
nik? Sicer so bili pripravljeni
na hitro našteti kar nekaj
družb in podjetij, ki za certifi-
kat »dajo največ«, toda kaj
prinaša to v praksi? Takšna in
podobna vprašanja so kar pre-
cej zapletla sejo mozirske vla-
de, kjer so se odločali o tem
vprašanju.
In kam so deh certifikat?Ne
boste verjeli, toda v vladi so
našli Salomonsko rešitev: cer-
tifikat umrlega bo dobila
Kmečka družba, ker je pokoj-
nik izviral iz kmetije. Za vse,
ki ne vedo kam s certifikatom,
pa to še ne pomeni, da se bodo
tudi vsi ostali člani mozirske
vlade odločili za to družbo. Bi-
stvo Aškerčeve balade namreč
poznamo.
URŠKA SELIŠNIK
Poplave, volna in suša
Tudi to Je bila popotnica zadnje žalske vlade
»štiriletno obdobje se zdi
dolga doba, ko jo začenjaš, ko
to obdobje zaključuješ pa se
zdi, kot da si šele pričel z de-
lom.« To je med drugim pove-
dal predsednik žalskega izvrš-
nega sveta Boris Krajne minu-
li teden, ko je vlada dala na
dnevni red svoje lastno delo
v minulem več kot štiriletnem
obdobju.
O delu občinske vlade bodo
dokončno sodbo sicer izrekli
poslanci na svoji zadnji seji.
Boris Krajne je prepričan, da
do večjih težav in zapletov pri
delu občinske vlade ni bilo, ni-
ti ni bilo čutiti kakšnih izrazi-
tih strankarskih interesov in
pritiskov. V primerjavi z neka-
terimi drugimi občinami na
Celjskem je za Savinjsko doli-
no bilo značilno zgledno sode-
lovanje občinske vlade z ob-
činsko skupščino. Manj zgled-
no oziroma slabo pa je bilo so-
delovanje tako s Peterletovo
kot tudi Drnovškovo vlado in
resornimi ministri, ki niso po-
kazali skoraj nobenega poslu-
ha za občinske probleme. Bi-
stveno manjša kot v preteklo-
sti je bila po predsednikovi
oceni vloga občine pri reševa-
nju gospodarskih problemov
v občini. Najbrž pa je büo
v zgodovini žalske občine ma-
lo vlad, ki bi se v štirih letih
morale ukvarjati s tolikšno
kopico izrednih razmer: po-
plavo 1990, vojno 1991, sušo
v letih 1992 in 1993 ter še le-
tošnjim neurjem. Vse to je
močno vplivalo tudi na pose-
ganja v redna proračunska
sredstva, kar se med drugim
pozna tudi v počasnejšem raz-
voju komunalne infrastruktu-
re. Ali kot je na seji vlade dejal
Boris Krajne: »Skromnost je
sicer odlika človeka, kljub te-
mu trdim, da smo nekaj ven-
darle naredili. Nismo si posta-
vili spomenikov, na katere bi
s prstom kazali kasnejši rodo-
vi.« Rezultat dobrega sodelo-
vanja občinskega izvršnega
sveta in skupščine pa je po
Krajnčevi oceni tudi dejstvo,
da Žalec v prihodnje ostaja
enotna občina.«
IB
Izvolili
predsednika
šentjurski občinski odbor
Sivih panterjev, upokojencev,
ki se povezujejo v Liberalno
demokracijo Slovenije, je pre-
tekli teden pripravil redno let-
no sejo. Med svojimi cilji so
poudarili zlasti zavzemanje za
pozitivno zakonodajo o pokoj-
ninah ter o socialnih vpraša-
njih. Za predsednika občin-
skega odbora so izvolili Mila-
na Horvata.
BJ
Mesto se odeva v praznični Icostum
v začetku tedna smo se že lahko spotikali ob zvitke žic,
okrašenih s številnimi žarnicami, ki bodo tudi letos zažarele
v najrazličnejših barvah nad celjskimi ulicami. To je prvi očit-
nejši znak, da se novoletni prazniki bUskovito bližajo in z njimi
seveda nakupovalna mrzhca. Zatorej napolnimo denarnice,
kolikor jih le lahko in jih shranimo čim dlje od krempljev
tatinskih srak, ki jih bo tudi letos najbrž kar mrgolelo.
SHERPA PRESS
Št. 47 - 24. november 1994
il
naenkrat
preveč
spomenikov
v mozirski občini razmi-
šljajo o tem, da bi enotno
gjnačili kulturne spomeni-
Џ. Ob teh spomenikih naj
1,1 stali dve tabli; na eni naj
1,1 bilo ime spomenika
f štirih jezikih, na drugi pa
^atek opis.
S temi razmišljanji se
strinja tudi celjski Zavod
23 varstvo naravne in kul-
turne dediščine, vendar pa
je po podatkih tega Zavoda
v mozirski občini več kot
120 kulturnih spomenikov.
Označitev vseh bi po mne-
nju članov mozirske vlade
predstavljala prevelik stro-
šek. Zato so se na ponedelj-
kovi seji vlade odločili, da
bo Komisija za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
v sodelovanju z Zgornjo
Savinjsko turistično zvezo
pregledala občinski odlok
o varovanju naravne in
kulturne dediščine in pri-
pravila konkreten predlog
kulturnih spomenikov, ki
bi jih bilo treba označiti.
US
Opravili so ie s pelardami
Velenjski poslanci se botìo morali zbrati na posebnem zasedanju
Torkovo zasedanje velenj-
ske skupščine se je začelo s po-
budami in delegatskimi vpra-
šanji, nakar so poslanci uspeli
glasovati le o dveh točkah
dnevnega reda. Razpravo so
prekinili, saj je moral eden iz-
med delegatov DPZ, Ivan Ma-
rin, na nujno službeno pot. Ta-
ko je postal DPZ nesklepčen,
nadaljnje delo skupščine pa
neproduktivno. Če želijo svoje
naloge dokončati, se bodo mo-
rali do 18. decembra sestati na
posebnem zasedanju.
Poslanci so kar precej časa
namenili sprejemanju odloka
o komunalnem in javnem redu
ter miru, s katerim naj bi pre-
povedali uporabo petard. Če-
prav so se z odlokom načeloma
strinjali, so se spraševali, kako
ga bodo izvajali in če bo sploh
lahko prinesel kakšne kon-
kretne rezultate. Omenjeni od-
lok je precej bolj oster od do-
slej veljavnega. Prepoveduje
namreč uporabo pirotehničnih
izdelkov v katerem koli času
v urbanih središčih in na dru-
gih mestih, kjer bi bil moten
red in mir. Tisti, ki bi kršil ta
odlok, bi bil kaznovan pri sod-
niku za prekrške z denarno
kaznijo pet tisoč tolarjev. Za
nadzor pa je zadolžena policij-
ska postaja. Ravno vprašanje,
ali bo nadzor mogoče uspešno
opravljati in izvajati sankcije,
je zanimalo nekaj poslancev.
Vane Gošnik pa je opozoril, da
se zadeve lotevajo na napač-
nem koncu. Menil je, da bi se
morali osredotočiti predvsem
na tiste, ki petarde prodajajo
in na ta način preprečevati
uporabo pirotehničnih izdel-
kov. Bojan Tmovšek iz sekre-
tariata za notranje zadeve,
kjer so ta predlog tudi pripra-
vili, pa je povedal, da sta v Ve-
lenju ta čas dva prodajalca pi-
rotehničnih izdelkov, ostalih
»žepnih prodajalcev«, ki po-
nujajo petarde po izredno niz-
kih cenah, dostopnih otrokom,
pa ne morejo nadzirati.
Poslanci so se strinjali, da je
na vsebino novega odloka tre-
ba občane še posebej opozori-
ti. Tako bodo lahko starši tudi
otroke seznanili s tem, da je
pokanje s petardami odslej
prepovedano. Sicer pa so rav-
no vznemirjeni občani sprožili
pripravo tega odloka.
KL
Če bi imeli denar...
žalčani o tienacIonallzacUl v praksi
Pred dnevi je bil v prostorih
mestne skupnosti v Žalcu po-
govor o problemih denaciona-
lizacije. Pripravili so ga v ob-
močni organizaciji Združene
liste socialnih demokratov Ža-
lec, na pogovor pa so povabili
tudi Jožeta Šketo, nosilca
Nagrade za znanje
Izvršni svet SO Laško je
sprejel osnutek pravilnika
o nagrajevanju učencev in nji-
hovih učiteljev, mentorjev os-
novnih šol in glasbene šole ob-
čine Laško za dosežke na dr-
žavnih tekmovanjih.
Osnutek pravilnika je pri-
pravil oddelek za družbene
dejavnosti. S pravilnikom so
določeni kriteriji, oblike na-
grajevanja in višina nagrad za
dosežke na državnih tekmova-
njih iz znanja učnih vsebin,
kulture in športa.
Za nagrade se bodo lahko
potegovali učenci, ki bodo do-
segali uvrstitve iz znanja slo-
venskega jezika, tujega jezika,
matematike, fizike, kemije, bi-
ologije, računalništva, tehnič-
nega pouka in drugih učnih
predmetov. Enakovredne bodo
uvrstitve iz likovne vzgoje,
glasbenih tekmovanj, plesno
ritmičnega izražanja, gledali-
ško dramske dejavnosti in
vseh športnih panog. Dosežki
so lahko individualni ali ekip-
ni. Individualne nagrade bodo
praviloma denarne, ekipne pa
materialne.
Individualne nagrade učen-
cev in mentorjev bodo zajema-
le povrnitev stroškov pri nepo-
srednih pripravah na državno
tekmovanje, ne glede na poz-
nejše uvrstitve. Prva nagrada
za posamezno uvrstitev bo de-
narna nagrada v višini pov-
prečne plače na zaposlenega
v Republiki Sloveniji, za dru-
go mesto bodo prejeli nagrado
v višini osemdeset odstotkov
povprečne plače in tretje me-
sto bo prineslo nagrado v viši-
ni šestdeset odstotkov pov-
prečne plače. Za vsako nadalj-
njo uvrstitev bodo prejeli na-
grado v višini dvajset odstot-
kov povprečne plače. Za ekip-
no osvojeno prvo mesto bodo
učenci prejeli nagrado v višini
200 tisoč tolarjev, za drugo
mesto 150 tisoč in za tretje me-
sto v višini 100 tisoč tolarjev.
Za vse nadaljnje uvrstitve bo-
do nagrajeni po 50 tisoč to-
larjev.
Nagrade bodo izplačevali iz
občinskega proračuna za po-
dročje izobraževanja na pisni
predlog ravnatelja osnovne ali
glasbene šole in na podlagi
ustrezne dokumentacije o do-
seženi uvrstitvi. Pravilnik bo
stopil v veljavo, ko ga bodo
potrdiU še sveti šol.
DAMJANA SEME
predloga za spremembo dena-
cionalizacijskih predpisov ter
akcije, ki jo je podprlo preko
13 tisoč Slovencev.
Kot je povedal Šketa, je za-
kon močno prizadel številna
slovenska podjetja, na kar ka-
žejo tudi podatki iz ankete go-
spodarske zbornice o lastnin-
skem preoblikovanju. V števil-
nih dnižbenih podjetjih so na-
mreč povedali, da je denaci-
onalizacija najtežji problem
pri lastninjenju. Zato je bil
ustanovljen poseben konzor-
cij, ki je opozarjal na probleme
in skušal pomagati pri njiho-
vem reševanju, poleg tega pa
v konzorciju opozarjajo na iz-
gubo delovnih mest, ki jih
povzroča vračanje premoženja
v naravi ter ogromno gospo-
darsko škodo. Kot je v Žalcu
dejal Šketa v konzorciju nikoli
niso trdili, da so proti poprav-
ljanju krivic, vendar naj bodo
načini vračanja premoženja
takšni, da ne bodo povzročali
novih krivic. Predvsem pa bi
morala svojo vlogo odigrati
država, ta naj bi krivice po-
pravljala z odškodninskimi
obveznicami in za te obveznice
tudi prevzela jamstvo. Pogo-
vora so se udeležili tudi števil-
ni denacionalizacijski upravi-
čenci, ki pa so še vedno prepri-
čani, da je tisto, kar je bilo
nekoč odvzeto, treba vrniti, saj
je bilo to nekoč njihovo pre-
moženje. Po oceni vseh pa bi
problem zlahka rešili, če bi bi-
lo dovolj denarja in bi vsem
tistim, ki so bili nekoč priza-
deti, izplačali pošteno odškod-
nino.
IB
Danes o rebalansu
žalskega proračuna
Zadolževanje na račun prihodnjega leta?
- Obeta se Sklati za razvoj kmetijstva
žalski poslanci bodo danes, v četrtek, še zadnjič sedli v poslan-
e klopi, seja pa vsaj po dnevnem redu sodeč naj ne bi bila zgolj
imalnost. Med drugim bodo odločali o rebalansu občinskega
IDračuna in ustanovitvi Sklada za razvoj kmetijstva.
Letošnji žalski proračun znaša milijardo 459 milijonov tolar-
Sf, po novem naj bi presegel dve milijardi, natančno 2 milijardi
72 milijonov tolarjev. Največ težav med vsemi proračunskimi
orabniki imajo na področju vzgoje in izobraževanja, kjer so
phove potrebe večje kar za dobrih 25 milijonov tolarjev, pri
Bner niti niso upoštevana sredstva za investicije in investicijsko
idrževanje. Zato naj bi si, tako vsaj predlaga občinska vlada,
ivajalske organizacije najele kratkoročni kredit, kar se jim bo
poštevalo pri porabi v naslednjem letu. Tako naj bi Zavod za
Rajanje spremljevalnih dejavnosti najel kredit v višini 9 milijo-
|Dv tolarjev za materialne stroške osnovnih šol in 400 tisoč
riarjev za dela na področju investicijskega vzdrževanja pri
Biovni šoli Vransko, Zavod za kulturo pa 400 tisoč tolarjev za
Ubavo knjig. Že na seji vlade se je o takšnem predlogu vnela
ivahna razprava, nič manj živahno pa najbrž danes ne bodo
ßpravljali poslanci.
Potem, ko je bil že pred časom v žalski občini ustanovljen
Üad za razvoj drobnega gospodarstva naj bi v prihodnje zaživel
i Sklad za razvoj kmetijstva. Žalski občini je namreč država
Jdelila odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih
mljišč in gozdov v zvezi z gradnjo avtoceste v višini 520
Üijonov tolarjev. Sklad za kmetijstvo pa naj bi ustanovili zato,
1 bi se zagotovila optimalna poraba denarja ter upoštevala
»ločila zakona o kmetijskih zemljiščih.	jB
^Brsnikova spet prevozna
öd ponedeljka je ponovno odprt prenovljen del Kersnikove ulice od križišča s Tkalsko do
^žišča s Stritarjevo ulico. Komunala Celje CE-KA je v nekaj več kot mesecu dni uredila novo
^lalizacijsko omrežje, položila plinsko napeljavo, na cesti pa uredila nove robnike m asfaltno
'■^vleko. Drevje ob cesti j_e sicer po novem bolj golo, kot so ga bih Celjani vajeni, do pomladi pa
^ že dobilo svoj nekdanji videz.	^^^^^
KOMENTIRAMO
Past za gasilce
z novo lokalno samoupravo
bo nastalo več novih občin, to
pa pomeni tudi več občinskih
gasilskih zvez. Sama delitev še
ni toliko problematična, kot je
problematično vprašanje, ka-
ko zagotoviti denar za delova-
nje te organizacije, ki deluje
na izključno prostovoljnih te-
meljih. Za sedanjo celjsko ob-
čino je bilo značilno dobro so-
delovanje med občino in gasil-
sko zvezo oziroma društvi ter
urejeno financiranje. Po no-
vem pa se naj bi občina razde-
lila na tri, kajti ob Celju bomo
dobili še občini Vojnik (šest
gasilskih društev) in Štore
(štiri). Delitve se tako v Vojni-
ku kot Štorah bojijo, saj bo
težko zagotoviti denar za os-
novno dejavnost, kar še pose-
bej velja za Štore. Varianta, da
bi gasilstvo ostalo organizira-
no tako kot doslej, ne pride
vpoštev in z njo tudi ne delitev
sredstev. To pomeni, da bi
celjska občina denar, name-
njen za gasilstvo, prispevala
tudi za ostali dve občini oziro-
ma društva. Na ta problem so
že januarja na občnem zboru
opozarjali gasilci Vojnika, ki
so izrazili željo, da v primeru
nove občine ostanejo pod Ce-
ljem, ker drugače ne vidijo
perspektive za normalno delo-
vanje.
O novi organiziranosti ga-
silstva in novem statutu naj bi
spregovorili tudi na izrednem
kongresu Gasilske zveze Slo-
venije, ki bo koncem novem-
bra. Tako po novem ne bo več
občinskih zvez, ampak bodo
samo gasilske zveze posamez-
nih društev, na Celjskem pa se
naj bi sedanji zvezi Celje,
Šentjur, Laško, Šmarje in Slo-
venske Konjice pridružili še
Žalec, Mozirje in Velenje, to
pa je bivši celjski okraj. Ve-
lenjčani so že napovedali boj-
kot, ker želijo biti za sebe,
medtem ko naj bi Konjičanipo
novem bili pod Mariborom,
kar naj bi ustrezalo vojaški or-
ganiziranosti. Temu se Konji-
čani upirajo, ker vztrajajo, da
so pod gasilsko zastavo Celja.
Lokalna samouprava torej
ne povzroča slabe volje samo
pri občinski organiziranosti,
ampak tudi pri organizirano-
sti posameznih društev (pro-
blem bo verjetno tudi s kultur-
nimi in drugimi društvi). Ob
vsem tem pa je najbolj nepri-
jetno to (govorimo o gasilskih
društvih), da bo trpelo delo,
izključno namenjeno pomoči
ljudem v stiski. In bolj kot po-
manjkanje denarja skrbi na-
poved, da bo nova organizira-
norst prinesla na dan več spo-
rov, ki že tlijo v posameznih na
novo organiziranih občinskih
sredinah.
Kdo bo gasil, če bo zagorelo
med gasilci!
TONE VRABL
Višje poicojnine
LJUBLJANA, 18. no-
vembra (Delo) - Novembr-
ske pokojnine in vsa druga
denarna nadomestila, ki jih
upokojencem izplačuje po-
kojninski zavod, bodo višja
za 3,5 odstotka. Ker uskla-
ditev velja od 1. septembra,
bodo upokojenci dobili tu-
di dvomesečni poračun ra-
zlike.
Ustavno sodišče
ustavilo Vidmarja
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Dnevnik) - Ustav-
no sodišče je v postopku za
oceno ustavnosti sklenilo,
da bo do končne odločitve
zadržalo izvajanje začas-
nega pravilnika o porabi
sredstev mesta Ljubljane
za stanovanjska posojila
z ugodno obrestno mero.
S tem so ustavili izvajanje
spornega pravilnika, ki ga
je predlagal mestni izvršni
svet na čelu z Marjanom
Vidmarjem.
Spregovorila
Komar in Hmelak
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Večer) - Parlamen-
tarna komisija, ki proučuje
afero z orožjem na mari-
borskem letališču, je zasli-
šala Silva Komarja in Mi-
lana Hmelaka, nekdanja
delavca Visa. Predsednik
komisije Zoran Madon je
po zaslišanju izjavil, da je
prepričan, da Komar ni go-
voril resnice, ko je povedal,
da je delal izključno po na-
vodilih nadrejenih in da ni
vedel, da je v zabojnikih
skrito orožje.
Vse več verskih
skupnosti
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Večer) - Urad vla-
de RS za verske skupnosti
je predstavil brošuro, ki
zajema predstavitev 23
verskih skupnosti. Te ugo-
tavljajo, da so namesto za-
kona iz leta 1976 potrebna
nova določila, ki bodo ure-
jala to področje.
Obremenjen
proračun
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Delo) - O prora-
čunskem memorandumu so
govorili na več sejah in si-
cer na upravnem odboru
Gospodarske zbornice Slo-
venije in parlamentarnih
odborih za gospodarstvo in
kreditno-monetamo politi-
ko in finance. Med drugim
so ugotovili, da prevelike
minule pravice obremenju-
jejo proračvm.
Komu bo
podrejena
agencija?
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Delo) - Buma par-
lamentarna razprava o za-
konu o državni agenciji za
plačilni promet, nadziranje
in informiranje bo očitno
dobila epilog na ustavnem
sodišču. Skupina poslan-
cev državnega zbora je na-
mreč zahtevala presojo
ustavnosti nekaterih čle-
nov, tako pobudo pa so dali
tudi vodilni delavci SDK.
Sporni naj bi bili členi
o potrditvi vodilnih in poo-
blaščenih delavcev in o po-
drejenosti agencije vladi,
ne pa državnemu zboru.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
8i
Slovenski
ginekologi
o ženskih
težavah
v petek so se na strokov-
nem posvetu na Dobrni
zbrali predstavniki Gine-
kološke sekcije Slovenske-
ga zdravniškega društva in
obravnavali dve pomembni
temi. Prva je bila namenje-
na slovenskim menopav-
zalnim posvetovalnicam,
druga pa pomenu genet-
skih dejavnikov pri raku
dojke.
Razpravo o skrbi za žen-
ske pred menopavzo in po
njej je vodila predsednica
republiškega kolegija za
ginekologijo in perinatilo-
gijo prof. dr. Lidija Andol-
šek Jeras. Strokovnjake je
opozorila, da v Sloveniji
z obravnavo klimakterija
in pomenopavze zamujamo
kar za desetletje. Po izčrp-
ni razpravi o tem, kakšno
naj bo zdravstveno varstvo
žensk v tem obdobju, so
udeleženci srečanja skleni-
li, da bodo kolegiji iz gine-
kološke klinike pripravili
strokovni program, ki ga
bodo v celoti ali pa delno,
glede na možnosti, izvajali
ginekologi v zasebni in jav-
ni zdravstveni službi.
V prihodnjih letih pa bo
treba, so se strinjali stro-
kovnjaki, pripraviti naci-
onalni preventivni meno-
pavzalni program.
KL
Več znanja - mani raka
strokovnjaki s področja genetike lahko določijo, ali Je ženska nosilka enega Izmed bolezenskih genov,,
ki povzroča raka dojke
Tudi v Sloveniji prihajajo
na področju genetskih razi-
skav, povezanih z rakom doj-
ke, do novih spoznanj, s po-
močjo katerih lahko v določe-
nih primerih rakava obolenja
še pravočasno preprečijo. A le
nekatera med njimi. Kajti ve-
mo, da je to potuhnjena bole-
zen, ki nič ne potrka, predno
vstopi... V Sloveniji zboli za
to boleznijo letno okoli 600
žensk in le približno polovici
uspe priti na pregled pravo-
časno, z boleznijo, ki še ni na-
predovala. Prav zato se stro-
kovnjaki lotevajo raziskav, ki
bi lahko omogočile zgodnje
odkrivanje raka.
Borut Peterlin, mladi doktor
znanosti, se ukvarja z moleku-
larno genetiko osem let, zadnji
dve leti pa se v laboratoriju za
molekularno genetiko na gine-
kološki kliniki posveča odkri-
vanju genetskih dejavnikov
pri raku dojke: »Zaradi po-
gostnosti raka dojke potekajo
v svetu že desetletja raziskave
o vzrokih, ki privedejo do tega
rakavega obolenja. Rak nas-
ploh, tudi rak dojke, pa ni ena
sama bolezen - pri različnih
ženskah lahko različni dejav-
niki različno močno prispeva-
jo k nastanku raka dojke.
Eden izmed zanesljivih dejav-
nikov, ki zelo pomembno pri-
speva k temu raku, v 30-40
odstotkih, je ravno genetski.
Prav gotovo pa na nastanek
raka vplivajo še drugi. Nekdaj
so povezovali razvoj raka doj-
ke s tem, ali je bila ženska kdaj
noseča ali ne, kdaj je zanosila,
ali je dojila, vendar vsi ti fak-
torji z razvojem raka niso
v natančni korelaciji.« Rezul-
tati raziskav opozarjajo žen-
ske, ki so imele rakava obole-
nja v družini, na posebno pre-
vidnost: »Genetske raziskave
pri bolnicah z rakom dojke so
pokazale, da je v določenem
deležu družin prisotna genet-
ska preddispozicija. V različ-
nih družinah je različno moč-
na. V enem delu družin, v 5-10
odstotkih, je ta preddispozici-
ja izredno pomembna; vsaka
bolnica ima namreč 50 odstot-
kov možnosti, da prenese to
dedno informacijo na svoje
potomce. V drugem delu dru-
žin pa se genetska preddispo-
zicija izraža z relativnim rizi-
kom, in sicer: kolikokrat večji
rizik ima ženska, ki ima bliž-
njo sorodnico z rakom dojke,
od ženske v splošni popula-
ciji.«
Z razisicavami
v pralcso
Možnost odkrivanja visoko-
rizičnih skupin je lahko pri
preprečevanju raka nadvse
koristna. Ženski, za katero ve-
do, da je v večji nevarnosti, da
bi obolela za rakom, je možno
ponuditi posebej usmerjeno
preventivno dejavnost. Ta pa
je lahko najmanj dvojna, pravi
dr. Borut Peterlin: »Možno je
poučevanje žena o rednem in
pravilnem samopregledova-
nju, predvsem pa izvajanje
pravočasne in ustrezno pro-
gramirane mamografije kot
najbolj specifične metode pri
zgodnjem odkrivanju raka
dojke. Neke idealne metode pa
za zdaj še nimamo.« Na po-
dročju genetike pa so vendarle
že dosegli velik napredek pri
diagnosticiranju: »Letos sep-
tembra so bili objavljeni re-
zultati o raziskavah družin-
skega raka dojke. Možno je
namreč identificirati eno iz-
med genetskih informacij, ki
povzroča raka pri določenem
odstotku žensk. A bolezen je
heterogena in vemo, da so še
drugi geni, ki prav tako pri-
spevajo k nastanku tega raka.
Ampak prvi velik korak pri
genetski obravnavi, pri pre-
prečevanju raka dojke, je prav
ta, ki je bil letos dosežen. Naš
namen je čim hitrejši prenos
znanja v prakso. Kar pa je da-
nes že možno, je diagnostika
pri družinsko zelo obremenje-
nih. Možna je specifična diag-
nostika z molekularno genet-
skimi metodami, s pomočjo
katere lahko ženskam z zelo
visoko verjetnostjo, v določe-
nih primerih tudi stoodstotno,
povemo, ali je nosilka bolezen-
skega gena ali ne. To področje
ni zaključeno, odkrit je bil šele
prvi gen. Predvsem pa bo tra-
jalo, da bomo znanje prenesli
v praktično rutino.« Nova
spoznanja pa določeni skupini
žensk vsekakor omogočajo
pravočasno preventivo. V la-
boratoriju za molekularno ge-
netiko lahko tiste ženske, ki
menijo, da so v večji nevarno-
sti zaradi družinskega raka,
poiščejo tudi ustrezne infor-
macije.
Med željami in
možnostmi
če je ženska pravilno po-
učena, ima v svojih rokah
učinkovito orožje proti raku
dojke. Z rednim samopregle-
dovanjem ga je moč odkriti
dovolj zgodaj. V nekaterih pri-
merih bi ga lahko odkril tudi
ginekolog na rednem pregle-
du, vendar nmoge ženske pra-
vijo, da jim dojk ne pregledajo.
Razlog je v preobremenjenosti
bolnišnic, pomanjkanju časa,
kadrov in še čem, pojasnjuje
prim. dr. Slavko Peterlin,
predstojnik celjskega gineko-
loško porodniškega oddelka:.
»Čim prej pride ženska z ra- ,
kom dojke na pregled, tem več
možnosti ima za uspešno
zdravljenje. Dosti žena pride
prepozno. Takrat, ko že tipajo
tumor, nekatere pa še celo
v tem času odlašajo. Žal v ob- '
vezno zdravstveno varstvo ni- "
mamo vključenih natančnejših
pregledov, vendar se borimo,';
da bi to dosegli. Da bi lahko^
organizirali preventivno iska-;
nje tega obolenja, da bi bilo'
lahko odkrito še preden se raz- ' '
vije v polni obliki rakastega
obolenja. Prav zato je vsak ko-!
rak k zgodnjemu odkrivanju
raka napredek. V rizičnih sku-
pinah (tudi z genetskega vidi-j
ka) je mogoče iskati možnost
določenega obolenja, preden
se sploh razvije. To sta želja in
naš cilj za vsa rakava obole-
nja. Naša želja je tudi, da bi
letno ženam pregledali dojke
ob rednem ginekološkem pre-
gledu in jih obenem poučili
o samopregledu. Skušali bi tu-]
di poiskati tiste, pri katerih je
večja nevarnost zaradi družin'
ske obremenitve. Naročali bi
jih pogosteje ali pa bi opravili
posebne dodatne preiskave?
Sicer pa opozarjamo investi-]
torje zdravstvene dejavnosti,'
da bi namenili več sredstev za
to področje. Predvsem naj bi
zagotovili kadre, saj smo preo-'
bremenjeni. Potrebovali bi tu-
di ustrezno opremo in več
strokovnih sodelavcev. Namen
naše zdravstvene orientaciji
pa je seveda ta, da bi pri čini
večjem številu žena raka dojke
odkrili dovolj zgodaj.«
Za zdaj sodobna medicina
raka še ne zmore preprečiti,
a nekatera rakava obolenja
lahko pravočasno zaznamo sa^
mi. Kar devet od desetih rakov
na dojkah odkrijejo ženske si
me. In ker ni metode, ki bi
dovolj zgodaj odkrivala ^
obolenje, je prva in najvažnej^
ša metoda še zmeraj redno sa-
mopregledovanje.
KSENIJA LEKIÍ
Tobak ali zdravje?
Podpora nekajenju v družini
Vsak otrok ima pravico
odraščati brez tobaka — to je
bilo temeljno vodilo prvega
delovnega srečanja Alpe-Ja-
dran, namenjenega podpori
nekajenja v družini. Konec
tedna so se v Rogaški Slatini
zbrali na tridnevnem posvetu
najpomembnejši slovenski in
tudi nekateri tuji predstavniki
organizacij, združenj in usta-
nov, ki se borijo proti tobaku.
Predavatelji so se posvetili
obravnavi tistih tem, ki bi lah-
ko kakor koli pripomogle
k zmanjševanju kajenja. Ak-
cijski plan Evropa brez kaje-
nja je predstavila visoka gost-
ja iz švedskega nacionalnega
inštituta za ohranjanje zdrav-
ja dr. Margaretha Hagelund.
V uvodnem predavanju je ude-
ležence seznanila s poraznimi
statističnimi podatki, med
drugim tudi z dejstvom, da na
svetu zaradi tobaka vsako mi-
nuto umre šest ljudi. Poudari-
la je, da je kajenje razvada, ki
jo je mogoče preprečiti. Da pa
bi v tem uspeli, pravi Hage-
lundova, bi morali začeti
vzgajati že mlade. Nekateri
programi v šolah menda že ka-
žejo spodbudne rezultate. Od-
ločno je zavzela stališče, da
Evropa brez kajenja ni in ne
sme postati utopična ideja. Na
drugi strani pa se borci proti
kajenju srečujejo tudi z veliki-
mi razsežnostmi dobička želj-
ne tobačne industrije, v kateri
skušajo celo dokazovati, da
kajenje zdravju ne škoduje.
Take domneve pa danes ne
zbudijo nobenega zanimanja
več, ne v strokovnih ne v poli-
tičnih krogih jih ne morejo je-
mati resno. Vendar marsi-
kakšno finančno ministrstvo
kaj rado prisluhne podatkom
o tem, koliko denarja se od
prodanih izdelkov nateče v dr-
žavne proračune. Obenem pa
moramo vedeti, da se na dru-
gem bregu p>ovečujejo stroški
zdravstvene nege, ker ljudje
zbolijo prav zaradi tobaka.
Osveščanje, so se strinjali ude-
leženci srečanja, pa je potreb-
no začeti dovolj zgodaj. V dru
žini, v šoli in še kje. Rodimo s^
kot nekadilci, v kadilce se lah"
ko razvijemo. Vloga družlD^
pri vzgajanju nekadilcev iö»'
potemtakem ključni pom^
v ranem otroštvu in v zgoà
njem mladostniškem obdobju,
Takole pa je v imenu onko-
loškega inštituta in medna'
rodne zveze za boj proti kaj«;
nju spregovoril mag. Ma tja'
Zwitter: »Za posledicami to-
baka umre v Slovenin vsa^
dan okoli deset ljudi. Ce je f
enodnevna cena tobaka,
tem nimamo časa za vzvišen^
besede, ampak moramo prei''
k dejanjem.«
Ki
Najpogostejši vzroki smrti, ki
jih strokovnjaki s področja
medicine pripisujejo kajenju,
so pljučni rak, cerebrovasku-
larne bolezni, ishemična bole-
zen srca in kronična obstruk-
tivna pljučna bolezen. Hospi-
talizacij zaradi kajenja je let-
no v Sloveniji okoli 15 tisoč.
Zveza slovenskih društev za
boj proti raku je pripravila
88.500 listin z naslovom Slo-
vesno obljubljamo. Namenje-
ne so učencem višjih razredov
osnovnih šol, ki se bodo s pod-
pisom lahko zaobljubili, da
v šolskem letu 1994/95 ne bo-
do prižgali cigarete.
Št. 47 - 24. november 1994
9
Se nas bo tresla
^ prihodnje ho cena električne energije zagotovo še poskočila — Seznam ilolžnikov vse tialjšl
Жаког je bila včasih draga, tako je zdaj
Џ1 ugodna cena.« Tako so še pred meseci
giodrovaii ljudje, ko je pogovor nanesel na
jeno električne energije. V zadnjih tednih je
jjjierni optimizem zamenjalo ogorčenje. Po-
^čuni so visoki, mesečni obroki so krepko
poskočili, predstavniki Elektra Celje pa tu-
ái za v prihodnje ne obljubljajo nič dobrega.
Tako bi vsaj lahko sklepali po pogovoru ~
2 vodjo službe nakupa in prodaje električne
energije v javnem podjetju Elektro Celje
inž. Janko Budno. To, da se tudi sam jezi
nad visokimi cenami in raznimi nesmisli, da
ne zapišemo kar neumnostmi na tem po-
dročju, ljudem sicer ne bo kaj pripada po-
magalo in tudi računi zaradi tega ne bodo
nižji. Dejstvo je pač, da ima škarje in platno
v rokah vse bolj oderuška država, v javnem
podjetju pa morajo ravnati po navodilih vr-
hov in požirati očitke, ki jih na njih stresajo
ogorčeni državljani. Zadnje podražitve in
visoke račune za plačilo električne energije
pa Budna razlaga takole: »Poračun elek-
trične energije v oktobru je plačilo dejan-
skega odjema v gospodinjstvu, razen v ne-
kaj primerih, kjer je prišlo do napake pri
odčitavanju števcev. Prvi in drugi obrok pa
sta izračiinana podobno kot prej na osnovi
porabe v preteklem zimskem obdobju od
oktobra do aprila in sicer z upoštevanjem
števila dni. Ker je bil popis na zahtevo go-
spodarskega ministrstva izvršen v rekord-
nem času, prejema večina odjemalcev precej
višji prvi obrok, drugi obrok pa je nekoliko
nižji. Če ljudje dobro preberejo račune, po-
tem bodo ugotovili, da je pri prvem obroku
upoštevanih 45 dni, medtem ko je v drugem
obroku zajetih 30 dni na enako povprečno
porabo. Naslednji obroki, če ne bo prišlo do
povišanja cen električne energije, bodo torej
približno enaki drugemu obroku. Reklama-
cije s strani gospodinjskih odjemalcev na
prvi obrok so neupravičene zaradi tega, ker
je dnevna poraba izračunana za celotno
zimsko obdobje, ne pa zgolj za mesec okto-
ber in del novembra, pa čeprav je morda
zaradi toplejšega vremena v tem času odjem
nižji od povprečja v zimskem obdobju. Ver-
jetno so odjemalci tudi opazili, da imamo
nov način izstavljanja računov, ta pa nam
konkretno pri zamenjavi števcev, teh je let-
no 18 tisoč, omogoča, da bomo pri zamenja-
vi lahko izstavili račun do odčitka števca.«
Moderno, a dražje
Marsikateri tolar bomo morali občani
očitno, odšteti tudi zaradi novega načina
obračunov za gospodinjske odjemalce. Kot
je pojasnil Janko Budna, so se vodilni možje
v Elektru odločili, da se namesto dvomeseč-
nih položnic uvedejo mesečni računi, to pa
so utemeljevali s hitrejšim dotokom sred-
stev glede na inflacijo. V Elektro Celje so
temu nasprotovali in dokazovali, da bodo
stroški tega načina dražji oziroma da bi bilo
ceneje, če bi uvedli samo mesečne položnice.
To možnost so ljudem ponudili sicer že leta
1991, vendar se je za mesečno plačevanje
takrat odločilo le 0,1 odstotek ljudi. Tudi za
plačila preko trajnikov se odloča le 4 od-
stotke gospodinjstev, v prihodnje računajo,
da bo trajnik izbralo 8 odstotkov plačnikov,
medtem ko, denimo, 80 odstotkov Avstrij-
cev že plačuje električno energijo preko
trajnikov. Janko Budna na osnovi izračunov
trdi, da je sedanji način obračunavanja
dražji kar za 63 odstotkov. Zakaj? Janko
Budna pojasnjuje: »Namesto brezplačnih
položnic moramo plačevati vsak račun po
pogodbi banki in PTT, kar pomeni dodatne
stroške. Poleg tega smo prej položnice poši-
ljali vsaka dva meseca, po novem dobivajo
ljudje račune vsak mesec, kar spet pomeni
dodatne stroške. In da to lahko počnemo, je
bilo treba kupiti račiuialnike. Investicijski
stroški za Elektro Celje so znašali preko 40
milijonov tolarjev. Pa zgodba s tem še ni
končana. Elektro Ljubljana je za obrazce, ki
jih zdaj dobivajo odjemalci, sklenila pogod-
bo s KRO, medtem ko naj bi vsa ostala
Slovenija delala s Compprintom. Ker je
KRO obrazec patentiral, enak obrazec pa je
potem začel uporabljati Compprint, je pri-
šlo do tožbe. KRO je tožil Compprint in
distribucije, med drugim tudi našo, ki so
uporabljale te obrazce. Tožba še ni konča-
na, sodišče nam je prepovedalo uporabo
obrazcev, zato se je poslovni odbor informa-
tike odločil za nakup novih Xerox zlagalnih
strojev, kar je spet stalo 1,3 milijone mark.
Zato moramo uporabljati samo uvožen pa-
pir in vse to seveda draži stvari. Pri vsem
tem smo popolnoma nemočni,« dodaja Jan-
ko Budna.
Očitno se tudi v Elektro vrhovih dogajajo
čudne reči, kratek konec pa bomo seveda
spet potegnili ali bolje rečeno plačali na-
vadni smrtniki.
Dlictat tujcev
Poleg domačih zdrah pa bo na ceno slo-
venske električne energije vplivala tudi tu-
jina. Slovensko elektrogospodarstvo je bilo
zadnjih 20 let stalno v izgubi. Ker pa je tuja
banka, menda gre za neko londonsko ban-
ko, odobrila kredit za dravske elektrarne,
zahtevajo tujci pozitivno poslovanje naku-
pa in prodaje električne energije. Priprav-
ljena je študija, ki bi ukinila sezone na nizki
napetosti, krajši naj bi bil čas, v katerem
smo uporabljali tako imenovano cenejšo
elektriko. Medtem ko je nižja tarifa zdaj
veljala 13 ur, naj bi po novem samo od
polnoči do šeste ure zjutraj, na slabšem bo-
do menda tudi obrtniki. Skratka, nič več ne
bomo mogli trditi, da je cena električne
energije še kar ugodna. Kako bo račune
lahko plačevala večina vse bolj obubožanih
državljanov, pa je seveda že druga zgodba.
IRENA BAŠA
V Elektro Celje je seznam dolžnikov vse
daljši. V začetku novembra so za račune, ki
so bili izstavljeni oktobra, odposlali preko
17 tisoč opominov zaradi nepravočasnega
plačila. To seveda velja samo za gospodinj-
stva. V ponedeljek, 21. novembra, so začeli
z odklopi pri tistih, ki dolgujejo preko 20
tisoč tolarjev, vseh teh je pri poslovni enoti
Celje 586. Obisk predstavnikov Elektra Ce-
lje pri odjemalcih zaradi izterjave stane 798
tolarjev, stroški odklopa in priklopa pa
2.394 tolarjev. Pogodbeni odjemalci in večji
obrtniki na celjskem območju brez Velenja
in Slovenskih Konjic so Elektru Celje kon-
kretno 17. novembra dolgovali 267 milijo-
nov tolarjev. Nad 5 milijonov tolarjev so
zabeležili dolg v Metkatekstilu Celje in sicer
4,4 milijone tolarjev, Sip Šempeter 8,7 mili-
jonov tolarjev. Steklarna Rogaška Slatina
11,1 milijon, TN Polzela 6,4 milijone tolar-
jev, TT Prebold 5,7 milijonov tolarjev.
Zdravilišče Rogaška 6,2 milijona tolarjev,
ZC Celje 4,8 milijonov tolarjev. Med večje
dolžnike sodijo tudi nekateri hišni sveti.
Konkretno hišni svet Milčinskega 5 v Celju
393 tisoč tolarjev, Škapinova 12 dolguje 301
tisoč tolarjev, HS Bratov Vošinakov 236 ti-
soč tolarjev, 233 tisoč tolarjev Škapinova 13
in hišni svet Pod lipami 20 kar 228 tisoč
tolarjev.
2.	Miloš Pšeničnik, na 6 let odvzema prôstosti s prisilnim
delom, na izgubo političnih in posebej državljanskih pravic
za dobo 10 let, na prepoved izvrševati trgovsko obrt ter na
zaplembo trgovskega podjetja z inventarjem in vsem bla-
gom, ki je predmet tega podjetja in inventarjem.
3.Franc	Dobovicnik, na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim
delom, na izgubo političnih in posebej državljanskih pravic
za dobo 7 let, na prepoved izvrševati trgovsko obrt ter na
zaplembo celotnega trgovskega podjetja z vsem inventar-
jem in blagom, ki je predmet tega podjetja, nepremičnine,
v kateri se trgovina izvršuje in na zaplembo imovinskega
deleža pri tvrdki Elka.
4.	Rudolf Rojnik, na 8 mesecev prisilnega dela brez odv-
zema prostosti ter na izgubo političnih pravic in posebej
državljanskih pravic za dobo treh let.
5.	Franc Fišer, na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim
delom, na izgubo političnih in posameznih državljanskih
pravic za dobo 4 let in na prepoved izvrševati trgovsko obrt.
6.	Drago Hladin, na 1 leto in tri mesece prisilnega dela brez
odvzema prostosti, na izgubo političnih in posameznih
državljanskih pravic za dobo 5 let, na prepoved izvrševati
trgovsko obrt ter na zaplembo trgovskega podjetja z vso
Zalogo, ki je predmet tega podjetja in inventarja, a izvzemši
iiepremičnine, v katerih se obrt izvršuje.«
Kazni, ki jih je navedenim trgovcem izreklo celjsko
okrožno sodišče, pa se komunistični oblasti niso zdele
dovolj ostre. Javni tožilec dr. Jože Žabkar se zoper sodbo ni
pritožil, temveč je primer odstopil v obravnavo posebnemu
Sodnemu senatu pri Vrhovnem sodišču LRS, ki je bil usta-
novljen izrecno za sojenje kaznivih dejanj po Zakonu
o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabo-
^že. Tako so bili Rudolf Stermecki, Franc Dobovicnik in
Miloš Pšeničnik za isto kaznivo dejanje, za katerega jim je
godilo že celjsko okrožno sodišče, sojeni še enkrat. Jernej
Stante, javni tožilec pri posebnem senatu Vrhovnega
^išča LRS je 4.1.1946 pri tem senatu zoper njih vložil
obtožnico, ki je na naslov prispela šele ob 21. uri. Pol ure za
^m se je že začel proces, kajti vse tri trgovce so že pred tem
celjskih zaporov premestili v ljubljanske. Posebni senat
pod predsedstvom dr. Helija Modica je obravnavo zaključil
okrog polnoči in obsojencem izrekel naslednje kazni:
Rudolfa Stermeckega je obsodil na 10 let odvzema prosto-
sti, na izgubo državljanskih časti za dobo 10 let po prestani
^azni in na zaplembo celotnega premoženja; Milošu Pšenič-
•üku in Francu Dobovičniku pa je izrekel smrtno kazen
^Ustrelitvijo, trajno izgubo državljanskih časti in zaplembo
premoženja. Predsednik posebnega sodnega senata dr. Helij
Modic je v zaključku obrazložitve sodbe zapisal: »Izrečene
kazni odgovarjajo krivdi in težini dejanj posameznih obto-
žencev. Strogost kazni naj bo resen opomin vsem drugim
izkoriščevalcem ljudstva.«
O tem sodnem procesu je obširno poročalo tudi tedanje
časopisje, ki je seveda v celoti podpiralo odločitev sodišča
in obsojence prikazovalo v skrajno slabi luči. Slovenski
poročevalec je npr. 6.1.1946 takole komentiral obsodbe
celjskih trgovcev: »Tudi ta stroga in pravična sodba doka-
zuje, da je naša oblast trdno odločena, da brezobzirno
izkorenini vse one brezvestne elemente, ki na najpodlejši
način izrabljajo pomanjkanje in stiske ljudskih množic
v svoje osebne koristi, dočim vlagajo ljudske množice za
obnovo naše porušene domovine skrajne napore.«
Dr. Anton Urbane, odvetnik Miloša Pšeničnika in ïYanca
Dobovičnika, je vložil pri Predsedstvu Ustavodajne skupš-
čine DFJ prošnjo za njuno pomilostitev. Predsedstvo Usta-
vodajne skupščine DFJ je 9.1.1946 s posebnim telegramom
od Ministrstva za pravosodje Slovenije in od Vrhovnega
sodišča Slovenije zahtevalo, naj data nmenje glede pomilo-
stitve na smrt obsojenih Miloša Pšeničnika in Franca Dobo-
vičnika. Posebni svet Vrhovnega sodišča je na svoji tajni
seji 10.1.1946 sklenil, »da se imenovana obtoženca Pšenič-
nik Miloš in Dobovičnik Franc ne priporočata v pomilosti-
tev.« Takšno svoje stališče je predsednik posebnega sveta
Vrhovnega sodišča dr. Helij Modic 11.1.1946 posredoval
Predsedstvu Ustavodajne skupščine v Beograd, ki je nato
prošnjo za pomilostitev zavrnilo. 22.1.1946 je bila smrtna
kazen nad Milošem Pšeničnikom in Francem Dobovični-
kom izvršena, in sicer na strelišču na Dolenjski cesti. Pred
usmrtitvijo sta smela obsojenca napisati svojim bližnjim še
zadnje poslovilne besede. Ohranilo se je poslovilno pismo
Miloša Pšeničnika:
Ljuba žena, hčerka in sinček!
Ker je prošnja za pomilostitev zavrnjena in se ne čaka na
ponovno pomilostitev našega vodja maršala Tita, se mi
dovoljuje, da sporočim moje zadnje vrste pred ustrelitvijo.
Prosim te ljuba žena in mati, vzgajaj otroka v duhu časa in
ne pozabite na najvišjega^ ki je nad nami. Čas, ki nam je
bilo sporočeno, da se nas justificira, je ob 11.30 uri in kakor
rečeno se ustrelitev izvrši danes popoldne.
Prosim, da moje truplo, če bo to oblast dovolila, prepe-
ljete v Celje in ga tam pokopate. Ker mi je vse premoženje
zaplenjeno, in ti kakor tudi otroci Milena in Danilo ne
ostane ničesar, gledi, da si od sodišča izposlujete pravice,
da bo tebi kakor otrokom možno dalje živeti.
Prisrčno te pozdravljam kakor tudi otroka Mileno in
Danilota in naj ostanem nepozabni Vaš oče
â tsk
Ljubljana, 22.1.1946.
Leta 1991 je prišlo do obnove tega sodnega procesa.
V obnovitvenem postopku se je izkazalo, da je bil celotni
sodni proces zrežiran, in da je prišlo pri njegovi izvedbi do
cele vrste kršitev predpisov o vodenju sodnega postopka.
Kot najpomembnejši dokaz za to, da je bil proces v celoti
zrežiran, je Vrhovnemu sodišču RS, ki je primer obravna-
valo, služil predvsem že citirani zapisnik sestanka partij-
skih sekretarjev z območja Mestnega komiteja KPS Celje
z dne 13.12.1945, iz katerega je razvidno, da je celotni
proces zrežirala Partija. V obrazložitvi svojega sklepa, da
primer pošlje Temeljnemu sodišču v Celju v novo odločanje,
je senat Vrhovnega sodišča RS 20.11.1991 med drugim tudi
navedel nepravilnosti, ki jih je ugotovil v zvezi z vodenjem
javne obravnave proti tem trgovcem pred senatom okrož-
nega sodišča v Celju in pred posebnim senatom Vrhovnega
sodišča v Ljubljani: »Tudi na javnih ustnih razpravah na
Okrožnem sodišču v Celju je bilo ustvarjeno vzdušje, ki je
bilo izrazito nenaklonjeno obtožencem. Tako je Franc
Dobovičnik, zaslišan v obnovitvenih poizvedbah, kot priča
povedal, da so njegovega bratranca, ki je bil sicer vojak
V. prekomorske brigade in kot tak v uniformi, kot pričo
nagnali iz dvorane, ko je povedal, da je obtoženi Dobovič-
nik PYanc njegov stric; nadalje, da je bilo na procesu veliko
nahujskaruh ljudi, da so bili ljudje, ki so se drli v dvorani,
pripeljani celo iz Ljubljane. Ko je bilo postavljeno vpraša-
nje, ali se pred sodiščem lahko pojavijo tudi priče, ki bi
pričale v prid obtožencem, je priča Franc Dobovičnik, ki je
bila na razpravi navzoča, slišala, da se je javni tožilec
dr. Žabkar zadri, ne, tega ne dovolim. Tudi na razpravi na
vrhovnem sodišču je tvorilo občinstvo zgolj veliko število
uniformiranih ljudi. V takem vzdušju, ki je bilo ugotovljeno
v obnovitvenih poizvedbah, seveda ni bilo čudno, da so se
slišale zgolj priče v korist obtožbe...«
V obnovitvenem postopku tega sodnega procesa se je tudi
ugotovilo, kakšno vlogo so odigrale posamezne priče, ki so
pričale zoper obtožene trgovce. Milena Hohnjec, hči Miloša
Pšeničnika, je v obnovitvenem postopku tudi povedala, da
je Marica Sparhakel, ki je bila ena glavnih obremenilnih
prič na procesu proti njenemu očetu in soobtoženim, kakš-
nega pol leta po izvršeni smrtni obsodbe nad njenim očetom
prišla k njeni materi »ter se je opravičHa, češ da je na
procesu lažno pričala, da je morala govoriti tisto, kar ji je
bilo naročeno od strani oblastnih organov.«
Svojci obsojenih na tem zrežiranem sodnem procesu so še
dolgo čutili hude posledice. Ne le da so izgubili svojega
najbližnjega, kar je bil gotovo najtežji udarec, ampak so se
preko noči znašli v situaciji, ko so ostali brez premoženja in
s tem brez sredstev za preživljanje. Razen tega pa so bili od
oblasti in partijskih aktivistov stalno izpostavljeni priti-
skom.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
Ilo
Celjski zbornik spet izšel
Eálna domoznanska revija, ki Izhaja v Celju
Včeraj so v Osrednji knjižni-
ci Celje predstavili letošnji
Celjski zbornik, ki je po vsebi-
ni zelo pester in vse manj lo-
kalno obar\'an, saj so svoje
razprave prispevali tudi šte-
vilni avtorji iz osrednjih slo-
venskih raziskoválnih usta-
nov. Zbornik tako skuša ures-
ničiti pred leti zastavljen načrt
o umestitvi revije v širši slo-
venski prostor.
V prispevku Irene Lazar iz
Pokrajinskega muzeja Celje
lahko preberemo o značilnem
elementu rimske materialne
kulture, to je o stekleni rebra-
sti skodelici v Sloveniji. Vera
Kolšek pa je obdelala rimsko
najdbo iz izkopavanj v Mest-
nem gradu. Dr. Dušan Kos iz
Znanstvenoraziskovalnega
centra SAZU je obravnaval
problematiko dedovanja
v poznosrednjeveški plemiški
družbi v 14. stoletju na Kranj-
skem in slovenskem Štajer-
skem. Aleksander Žižek iz
Zgodovinskega arhiva Celje se
je lotil delovanja cehov na pri-
meru celjskih barvarjev v letih
1760-1843. Mag. Ivanka Zaje-.
Cizelj iz Zgodovinskega arhi-
va Celje je na osnovi ohranje-
nih šolskih katalogov prikaza-
la socialno strukturo otrok na
celjskih osnovnih in nedelj-
skih šolah v letih 1796-1916.
Jože Hudales iz velenjskega
muzeja je ugotavljal značilno-
sti »družinskega vzorca« v Ve-
lenju in okolici v 19. stoletju in
ga skušal umestiti v širši
evropski prostor. Dr. Žarko
Lazarevič iz Inštituta za no-
vejšo zgodovino v Ljubljani je
pisal o Celju kot o prvotnem
središču slovenskega zadruž-
ništva, Bojan Himmelreich iz
Zgodovinskega arhiva Celje
pa o Slovencih in pariški mi-
rovni konferenci leta 1919-
1920. Dr. Janez C\im se je lo-
til ekoloških problemov v Ce-
lju med obema vojnama, mag.
Igor Šebenik iz Instituta za ge-
ografijo Univerze v Ljubljani
pa problema neurejenih odla-
gališč v Sloveniji s poudarkom
na Celju in okolici.
Dr. Anton Janko je prevedel
tisti del srednjeveškega epa
Parsival; ki govori o slovenski
Štajerski. Dr. Igor Grdina je
obdelal avtobiografske spise
Alme Karlin in dr. Fritza
Zanggerja, Vladimir Šlibar je
opisal domačo obrt in prehra-
no na Paškem Kozjaku, Alen-
ka Kolšek pa prenovo zdravi-
liškega kompleksa v Laškem.
Branko Goropevšek je pisal
o pogajanjih za skupen nastop
štajerskih Slovencev na voli-
tvah leta 1909, Jože Škorjanc
pa o razvoju Gimnazije Celje-
Center. Dr. Jera Vodušek-Sta-
rič je obdelala politično izra-
zoslovje ob koncu druge sve-
tovne vojne.
TC
Letošnji zbornik je izšel s fi-
nančno pomočjo celjske obči-
ne in nekaterih sponzorjev, iz-
dala ga je Osrednja knjižnica
Celje z glavnim urednikom
^Jankom Germadnikom in od-
govornim urednikom Bran-
kom Goropevškom. Zbornik
bo na prodaj v knjižnici za
2.500 tolarjev.
ZAPISOVANJA
Dogodek v
mestu Gogi
Pise Tadej Ča ter
Slavko Grum se najbrž
v grobu obrača, ko spremlja
izkoriščanje, ki ga je deležen
on sam in njegova dramska
igra. Ampak bližajoče volitve
niso nič drugega kot en sam
medijski dogodek. Volitve so
preprosto stvar medijev. Ti so
tisti, ki bodo ustoličili naše
bodoče župane in svetnike. Pr-
vak krščanske demokracije,
Lojze Peterle, se tega seveda
zaveda. Ker je pri predvajanju
njegove agitacije prišlo do ne-
katerih tehničnih motenj, se
čuti oškodovanega. Upraviče-
no. Uspeh njegove stranke je
psčkot vselej tudi tokrat odvi-
sen od medijske pojavnosti. In,
če bo malo gladoval, bo medij-
sko pozornost še povečal. Ker
kaj pa je lažjega kot malce
štrajkati, pojamrati, kako se
človeku godijo krivice, in že je
tu televizijska ekipa. Še pose-
bej, če gre za propadlega mini-
stra, ki se čuti užaljenega. In
to bi najbrž razumel tudi po-
kojni dramatik. Še več, pred-
videvam, da bi se kot kakšen
neodvisen kandidat celo poja-
vil na volitvah. Grum je bil
vendarle slovenski pisatelj in
slovenskemu pisatelju je poli-
tiziranje kar nekako vrojeno.
Tako ali drugače. In, če pogle-
damo letošnje volilne liste,
ugotovimo, da je na njih kar
nekaj imen, ki so se nekoč uk-
varjali tudi s pisateljevanjem.
Ampak z mediji to seveda ni-
ma prav ničesar opraviti. Ali
pač?
Politična propaganda je
propaganda »par exellance«.
In to je dejstvo. Politična pro-
paganda propagira politiko in
ne recimo kakšno protisončno
mazilo tipa Sun mix. In gole
ritke, pa najsi bodo še tako
lepe in sploh, tukaj ne pridejo
v poštev. Nasprotno, v poštev
pridejo obrazi, ki se lesketajo
kot otroške ritke, urejeni zob-
je, pri katerih se tiste umetne
šestice kar lesketajo, čisti in
lepo »popeglani« ovratniki, ki
ne smejo biti preširoki... Za-
konitosti politične propagan-
de so pač specifične. Politična
propaganda je skratka nek(
vrste teater. In kot tako jo
treba jemati, kot takšne je tr^
ba razumeti tudi volitve. Tisi¡
časi, ko je bila politična pro.
paganda omejena zgolj na po.
stavljanje kipov in megalo.
manskih proslav v smislu ja.
ponskega kibuki teatra, ^
enostavno minili. Novi »zako.
ni« pa še niso spisani. In zati
je seveda vse skupaj omejent
zgolj na neokusno plakatira-
nje in medsebojno zbadanjf
Programi se žal še vedno a
agitirajo. Cankar je deninm
kot socialdemokratski kandi.
dat propadel zgolj zaradi svo
jega programa in mu pri ten
dejstvo, da je bil pisatelj, nia
škodovalo ne pomagalo. Ljn
dje so se nekoč zares znali od.
ločati zgolj po programska
shemah. Mediji pravzaprav ni
so imeli nobene moči. Mi p
smo se danes priučili neh
»zahodnjaške« politične pro
pagande, ki je vselej in izk
ljučno usmerjena v medijski
propagando, v vojno pravza
prav, ki pa za razliko od slo
venske politične propagand
ni usmerjena v preteklo^
marveč v prihodnost. Progn
mi se za razliko od redkih slo
venskih berejo kot futuristià
manifesti, pri čemer je vlo§
medijev omejena zgolj na po
javnost. In, če bolj podrohn
pogledate programe kandida
tov za decemberske volitvt
boste opazili, da je večin
omejena zgolj na revidiran)
preteklosti. Ali pa medsebojn
obračunavanje. In tisti, ki b
spisal kakšen roman na to te
mo, ima velike možnosti, d
spiše enega prvih slovensb
bestsellerjev. Pa še Grumu b
napravil velikansko uslugi
Od tedaj naprej bodo naslon
raznoraznih »zapisovanj« po
vsem drugačni. Do tedaj p
smo še vedno v Gogi.
Heterogena zasnova
V soboto bodo ob 18. uri
v hotelu Dobrna odprli razsta-
vo slikarke Vide Pfeiffer, ki ži-
vi in dela v Stuttgartu.
Stvaritve, ki jih je za razsta-
vo pripravila Vida Pfeiffer,
. slogovno temeljijo na umetno-
sti modernizma, za katerega je
značilno, da je prekinil
z evropsko tradicijo posnema-
nja motivov iz narave, z name-
nom, da se poudarijo notranja,
subjektivna doživljanja posa-
meznika v sodobnem svetu, ki
je polno nasprotij in razdvoje-
nosti. V slikah Vide Pfeiffer so
spojene prvine abstrakcije,
nadrealizma ter simbolike, ki
jih spaja v sugestivne likovne
forme, v katerih je mogoče
zaznati intenzivno ustvarjalno
energijo, katera uspešno
ustvarja iluzijo, da so slike or-
ganske žive tvorbe. Razmerja
med večjimi plosko vitimi eno-
tami, ki jih zaokroža s temni-
mi konturami ter impulzivno
nanešenimi manjšimi deli,
tvorijo napetost, ki učinkuje
sugestivno in ustvarja razgi-
bana nasprotja, bogata z emo-
tivno izpovedjo. Likovno di-
namiko stopnjuje tudi s kolo-
ritom, pri čemer uporablja na-
sprotujoče si barve, ki jih do-
polnjuje s tonskimi prelivi po-
vezuj očih si ploskev.
Motivi, ki je naslikala avto-
rica, skladno z načeli abstrak-
cije, praviloma ne prikazujejo
konkretnih podob, temveč gre
predvsem za različno obliko-
vane like, ki se med sabo sple-
tajo v svojevrstne pomenske
sklope, predvsem simbolnega
pomena. Občasno se v kompo-
zicijah pojavlja tudi lik člove-
škega telesa, vendar zgolj stili-
zirano, brez individualnih po-
sebnosti in kot primer imiver-
zalnega subjekta. Umetnost ■>
Vide Pfeiffer se odvija med
impulzivnimi gestami do viso-
ko artikuliranega izraza, ki te-
melji na poznavanju sodobne
likovne prakse. Zato so njene
slike hkrati dekorativne in
umetniško zrele, kar se odraža
v vsakem njenem posameznem
delu, kot tudi ob celovitejšem
pregledu njenih novejših slik,
ki si jih je mogoče ogledati na
pričujoči razstavi.
BORIS GORUPIČ
Detektiv Megla premierno v SLG
z Detektivom Meglo avtorja
Jožeta Kranjca prihaja na na-
še odre po krivici pozablj^ena
komedija s konca tridesetih
let. Kranjčeva satira z elemen-
ti (anti)detektivke je nepo-
sredna naslednica Cankarjeve
dramatike in Gogoljevega Re-
vizorja, ki pa kljub temu na
izviren in satirično neprizane-
sljiv način odslikava čas pred
drugo svetovno vojno, ki je
v marsikateri podrobnosti
presenetljivo podoben današ-
njemu času, ko se politika,
morala in privatni interesi
prepletajo v nerazvozljivo ko-
medijo zmešnjav.
Uprizoritev so tokrat pri-
pravili: režiser Franci Križaj,
dramaturg Blaž Lukan, sceno-
grafka in kostumografka Ja-
nja Korun, glasbeni opremlje-
valec Ivo Meša, lektor Marijan
Pušavec in korepetitor Miro
Podjed. Nastopüi bodo: Peter
Boštjančič, Anica Kumer, Mi-
ro Podjed, Nataša Zupančič-
Konc, Bruno Baranovič, Dra-
go Kastelic, Janez Bermež, Re-
nato Jenček in Bojan Umek.
Premiera uprizoritve, ki bo po
vsej verjetnosti zadobila di-
menzije nove kultumo-poli-
tične afere na Slovenskem bo
v petek, 25. novembra 1994 ob
19.30 uri.
Svetovne kraline
V galerijskem prostoru Kul-
turnega centra Ivana Napotni-
ka v Velenju je slikarska raz-
stava del Jožeta Svetine, ki bo
na ogled do začetka decembra.
Avtor se s slikarstvom ak-
tivno ukvarja že več desetletij,
svojo prvo samostojno likovno
predstavitev pa je imel leta
1967. Od takrat do danes ima
za sabo več razstav v mnogih
slovenskih galerijah, razstav-
ljal pa je tudi v tujini: v Švici,
Avstriji, Italiji, Madžarski in
na Švedskem. Poleg slikarstva
se ukvarja še s knjižno ilustra-
cijo in na tem področju je
opremil tri dela: Ukradena
mladost Franca Šetinca ter
dvoje potopisnih del Boruta
Koruna: Kondorjev let in letos
natisnjena Kača in Jaguar.
Slikar živi in ustvarja v Za-
vodnjah pri Šoštanju.
Na razstavi v Velenju se Jo-
že Svetina predstavlja s te-
matsko zaokroženem ciklom
slik, v katerem se v prvem pla-
nu pojavljajo krajinski prizori.
Avtor išče predvsem odmak-
njene, neobljudene in samotne
predele, ki so polni naravnih
zanimivosti in avtentičnih po-
sebnosti, na primer gorske ko-
če med zelenjem ali skupina
dreves na travnati površini.
Pri tem je sorazmerno trdno
zavezan tradicionalnemu po-
dajanju vsebine, z osnovo na
realističnem odslikavanju
stvarnosti, kar je predvsem
razvidno v delih narejenih
v tehniki akvarela. Od teh se-
nekoliko razlikuje druga sku-
pina slik, ustvarjenih v olju,
zaradi specifičnosti barvne
gostote, vendar tudi z drugač-
nim slogovnim pristopom. Tu-
kaj slikar gradi bolj sproščen
likovni izraz, pri tem pa se
spremeni tudi barvna lestvica,
ki je bila v akvarelih živopisna
in polna bogatih nians, v oljih
pa izbira predvsem svetlejše
tone. V kompozicijah se izogi-
ba človeškim podobam, zato je
še toliko bolj izpostavljena ve-
ličina narave in njena monu-
mentalnost, pri čemer Jože
Svetina v svojih delih poudar-
ja tudi njeno lirično plat in
impresivno večno lepoto.
BORIS GORUPIČ
Godčevi
akvareli
v Savinovem likovnem
salonu v Žalcu so minuli
konec tedna odprli razsta-
vo akvarelov Jureta Godca
iz Celja. Na otvoritvi raz-
stave je strokovno besedo
podala umetnostna kriti-
čarka Marlen Premšak, ki
je poudarila, da je Jure Go-
dec že dolga leta ena osred-
njih osebnosti društva ša-
leških likovnikov tudi zato,
ker ima v njegovem razno-
likem in obširnem likov-
nem opusu prav akvarel
posebno mesto.
Sicer se je preverjal
v številnih tehnikah, se z li-
kovnim upodabljanjem za-
čel soočati kot dober risar,
s hitro in lahkotno potezo,
se spuščal v drzna eksperi-
mentiranja, lovil utrinke
sodobnih poskusov, bogatil
govorico s številnimi prvi-
nami do katerih se je doko-
pal z vztrajnim študijem,
sodelovanjem na tečajih,
seminarjih, kolonijah. Ven-
dar je bil in ostaja prven-
stveno akvarelist, ki mu je
medij povsem domač, vo-
ljan, da v njem ujame spre-
menljiva razpoloženja na-
rave, izraz človeškega
obraza, žensko silhueto
v mehkih telesnih sencah.
Na otvoritvi razstave je
v kulturnem delu nastopila
sopranistka Nika Vipotnik
in kitarist Srečko Lavbič.
Razstava bo odprta do 2.
decembra.
T. TAVČAR
Ob obletnici umetnice
V ponedeljek je bila na Gimnaziji Center v Celju kulturna prireditev ob sedemdesetletö"
slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak, ki je vse od diplome na ALU, do upokojitve, kot liko»'^
pedagoginja delala v Celju.
Dijaki in delavci Gimnazije Center so se svoje bivše profesorice likovne vzgoje in sodela^
spomnili z lepo prireditvijo, na kateri so ob opisu življenjske poti znane slikarke predstavili
njene pesmi, ki so ravno tako nežne in polne čustev, kakor зЏке, katerih razstava je na og'
v prenovljeni šolski knjižnici Gimnazije Center Celje.	N-M. S., Foto- SHEB^'
Jože Giuba v Likovnem salonu
Včeraj zvečer so v Likovnem salonu v Celju odprli razstavi
slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe pod pokroviteljstvoBI
celjskega Cetisa, saj gre za skupen promocijski projekt Cetisaii
mednarodno uveljavljenega slovenskega slikarja. Razstava, k
jo je strokovno pripravil Likovni salon Celje, omogoča vpoglei
v zelo zanimivo tematiko slikarskih del iz cikla Legende o Celj
skih in ljudske pesmi. Otvoritev razstave je spremljal ansambe
kljunastih flavt Camerata Camiola s programoin renesančni
glasbe. Razstava bo odprta do 30. novembra.	D. M
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
11
Nikoli se nisem
priiagajai sistemu
pogovor z Žarkom Petanom o liumorju, satiri, gledališču In
nßegovl karieri
Za Žarka Petana bi lahko rekli, da je v zadnjem obdobju
postal medijska osebnost, saj njegovi intervjuji polnijo stolpce
v številnih časopisih in revijah. Medijsko pozornost privlači
dasti sporna odstavitev z mesta generalnega direktorja RTV.
Sicer pa, kot sam pravi, je dal v nekaj zadnjih mesecih več
intervjujev, kot prej v desetletja plodnem ustvarjanju skupaj,
gojen je v Ljubljani, a se ima za Štajerca, ni član nobene
stranke, čeprav je na volitvah kandidiral na listi SLS, napisal je
več kot 40 knjig in radijskih iger, osem njegovih knjig je preve-
denih, kot aforist je zapisan v svetovni enciklopediji. Skratka,
več kot zanimiv sogovornik.
Bo držalo, da se vas v življe-
nju drži smola. Nenazadnje ste
bili sporno odstavljeni tudi
z mesta generalnega direktor-
ja RTV?
Ne bi rekel, da se me drži
smola. Verjetno to tudi ni naj-
bolj posrečen izraz. Se pa ni-
koli nisem prilagajal sistemu,
niti v socializmu niti v postso-
dalizmu. Res pa je, da demo-
kracija danes dopušča več
možnosti priti ljudem do bese-
de, torej tudi pisateljem, ven-
dar obenem ugotavljam, da
sem bü kot pisatelj v prejš-
njem sistemu veliko bolj bran
kot danes. Težko je najti prave
razloge za to.
Kakšni vzgibi so vas vodili,
da ste se prijavili na razpis za
gen. direktorja RTV?
Nisem več mlad in imam ve-
liko izkušenj. Nekaj se je v na-
šem prostoru po osamosvojitvi
vendarle spremenilo. Mislim,
da se tudi s tega položaja da
marsikaj spremeniti. Posebej
se mi zdi pomembna objektiv-
na informacija. RTV ima veli-
ko moč, svoje poslanstvo lahko
upraviči tako, da se novinarji
ne bodo bali politikov, ampak
I obratno, saj morajo prav oni
' odkrivati njihove nepravilno-
1 sti. Radio, še posebej pa televi-
I zija morata upravičiti svoje
kulturno poslanstvo, saj sta
i največji kino, največje gleda-
lišče v Sloveniji, njuna poslu-
šanost oziroma gledanost zaje-
ma skoraj 100 odstotkov slo-
venskega ozemlja. Še posebej
je treba poudariti, da ima RTV
velike možnosti za promocijo
Slovenije v tujini, bodisi
s koncerti, plesom ali folkloro.
S knjigo je recimo veliko težje
prodreti v svet kot s televizijo.-
Imata radio in televizija pri
moralni prenovi družbe res ta-
ko pomembno vlogo?
Seveda. Je pa težko. Naša
mišljenja se še vedno gibajo
v starih shemah. Komunizma
kot ideologije ni bilo, bil je le
način mišljenja, in ta se mora
spremeniti. Za to je potreben
skupen napor vseh nas, šol-
stva, društev, posebno mesto
ima pri tem tudi RTV.
Nekateri so vam očitali, da
ste v programski shemi preveč
mesta namenjali kulturi in to
na rovaš krčenja informativ-
nega programa?
Obstaja očitek za jesensko
shemo, katere sprejem ni bil
v mojih rokah. Jaz te sheme
nisem odobril, ker to ni bilo
v moji pristojnosti. Najbolj se
menda počuti prikrajšana
opozicija, češ da ji sedaj ne bo
več dana možnost za izražanje
svojih mnenj. Morda sem res
malo enostranski, toda zdi se
mi, da tudi kultura ne more
škoditi informiranju. Očitki
torej niso uperjeni na pravi
naslov.
Kako komentirate dejstvo,
da Slovenije nima instituci-
onalne zabave, nima satirične-
ga gledališča, varieteja, kaba-
reta, niti gledališča komedij?
Poglejmo najprej gledališče.
Ta institucija je zelo pomem-
ben segment v življenju vsake-
ga človeka. Deluje vzgojno.
Povsod po svetu imajo štu-
dentska gledališča, razen pri
nas, kjer teh zadev nimamo
urejenih niti v učnih progra-
mih. V rednih gledališčih je
zelo malo predstav za otroke,
razen lutkarskih. Nekatera
modema gledališča (gledališča
podob) ne upoštevajo dramati-
ke, torej klasičnih del. To sicer
ni nič slabega, problem pa na-
stopi, če v mestu ni drugega
gledališča.
Ko pa govorimo o satiri, po-
tem velja povedati, da je deset
let po vojni ni bilo, ker ni bilo
možnosti. Tudi danes je to nek
čuden fenomen. Na televiziji
sem že opozarjal, da bi bilo
nekaj treba narediti v tej sme-
ri, vendar se zaenkrat ni nič
premaknilo. Ne vem, ali so za
to krivi uredniki, avtorji, slabi
honorarji, ali kaj drugega.
Po kolapsu Pavlihe niti ni-
mamo časopisa, ki bi vzgajal
humoristična in satirična pe-
resa. Ni to velika škoda?
Tudi sam sem v 60. letih že
organiziral festival satire, ki je
obstajal eno samo leto. Tre-
nutno na tem projektu dela
vaš rojak, akademski slikar
Stane Jagodič. Bilo bi prav, da
bi postal tradicionalen, saj bi
bilo to edino mesto, kamor bi
• se lahko stekale sveže domisli-
ce satirikov in humoristov.
Še v bivši Jugoslaviji smo
imeli razpisanih kar nekaj na-
tečajev z visokimi nagradami,
saj so republike med seboj kar
tekmovale, kdo bo iz predalov
humoristov in satirikov poteg-
nil čim bolj sveže domislice.
V	bivši Jugoslaviji je bilo
kot večina drugih stvari tudi
ta narejena zelo kampanjsko.
Ponavadi so nas poklicali pred
novim letom, 1. majem ali ob
kakšnih državnih praznikih.
Tudi sam sem prejel na teh fe-
stivalih kar nekaj nagrad, naj-
bolj pri srcu mi je zadnja iz
leta 1991, ki sem jo prejel
v Sarajevu. To je bil moj zad-
nji obisk tega mesta pred nje-
govim nerazumnim razdeja-
njem.
Si prizadevate s svojo satiro
doseči kakšen cilj?
Razlika med humorjem in
satiro je v tem, da si satira
prizadeva spremeniti svet, kar
pa ji seveda nikoli ne uspe. Sa-
tiriki smo torej neke vrste fan-
tasti.
Kako ste se počutili, ko ste
zvedeli, da so vas kot aforista
uvrstili v svetovno enciklope-
dijo?
Pravzaprav sem v številnih
enciklopedijah. Pri nas je za-
nimivo, da prva garnitura pi-
sateljev ne piše aforizmov, kot
je to običaj zunaj. Sicer pa me
ob uvrstitvi v svetovno enci-
klopedijo niso navdajali nobe-
ni posebni občutki.
V	kratkem bo pri Državni
založbi izšel prerez vaših afo-
rizmov skozi posamezna ob-
dobja. Ste izbor opravili sami?
Sam. Saj kdo naj bi ga, ko
pa sem od oddaje rokopisa do
izdaje knjige zamenjal kar tri
ureàiike.
Je aforizem kot žanr v na-
sprotju z drugimi, zmožen pre-
nesti določeno mero politične-
ga angažiranja, ne da bi to
škodljivo vplivalo na umetni-
ško vrednost same zvrsti?
Ja, to je res. Pravzaprav je to
namen aforizma. To ni napa-
ka. Narobe bi bilo le, da bi se
aforist opredelil do določene
stranke. Čudno je prebirati sa-
tirike, ki družbene probleme
kritizirajo s pozicije oblasti.
Čemu se vi lahko nasmejete?
Ne pripovedujem vicev in
nisem zabavljač. Američani, ki
v poplavi vseh mogočih študij
raziskujejo tudi značaj humo-
ristov, so ugotovili, da so hu-
moristični pisatelji, ob katerih
knjigah se bralci tolčejo po ko-
lenih in pokajo od smeha, sUa
resni ljudje in trdih delovnih
navad. In mislim, da bo to kar
držalo. Že Freud je v svojem
spisu o šali in njenem odnosu
do nezavednega zapisal, da
humomo pridobivanje ugodja
izhaja iz prihranjene čustvene
porabe.
Vam stanovanje s pogledom
na parlament daje posebno in-
spiracijo za delo?
Inspiracije mi ne daje samo
stanovanje, pač pa parlamen-
tarci, ki jih srečujem. Sicer pa
ideje dobivam v glavnem iz ča-
sopisov in drugih dostopnih
virov.
FRANCI ČEČ
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri, v petek ob
19.30, premiera gledališke komedije z naslovom Detektiv megla,
režiserja Francija Križaja. Prva ponovitev predstave bo
v soboto ob 19.30, za abonma sobota večerni in izven.
V	Domu kulture v Velenju bodo drevi ob 19. uri za rumeni
gledališki abonma, uprizorili predstavo Smrt trgovskega pot-
nika, s katero bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko.
V	soboto pa si lahko v mali dvorani ob 9.30 in 16. uri, ogledajo
Žogico marogico vsi najmlajši, ki imajo Pikin abonma. Uprizo-
rili jo bodo mariborski lutkarji.
V	Kulturnem centru v Laškem bo drevi ob 19.30, v dvorani
Glasbene šole v Velenju pa v soboto ob 19.30, koncert Pihalnega
kvinteta Slo wind.
V	dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo drevi ob
19.30, koncert New Swing quarteta.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobmi bo drevi ob 19.30
koncert Moškega komornega zbora iz Celja, ki ga vodi Ciril
Vertačnik, jutri v petek ob 19.30, pa bo imel Moški pevski zbor
Dobrna v gosteh Moški pevski zbor Loški glas iz Izlak. Napove-
dovalec bo Ladko Korošec, ki bo zapel tudi nekaj iz svojega
repertoarja.
V	kavarni Korona v Žalcu bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert
dua Brinet s pianistko Brino Zupančič-Rogelj in vokalistom
Miho Alujevičem.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina si lahko do 9.
decembra, ogledate razstavo fotografij Vinka Skaleta.
V	prostorih Razvojnega centra v Celju bo do 16. decembra na
ogled razstava del dr. Rajka Livia.
V	knjižnici Gimnazije Center Celje je na ogled razstava del
akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak.
V	Savino vem likovnem salonu v Žalcu bo do 2. decembra odprta
razstava akvarelov Jureta Godca.
V	hotelu Dobrna bodo v soboto ob 18. uri, odprli razstavo
likovnih del Vide Pfeiffer. Razstava bo na ogled do 17. de-
cembra.
V	knjižnici in galeriji v Velenju si lahko do začetka decembra
ogledate retrospektivno sUkarsko razstavo Jožeta Svetine.
V	Likovnem salonu v Celju bo do 30. novembra, na ogled
razstava likovnih del Jožeta Ciuhe, ki so v lasti grafičnega
podjetja Cetis Celje.
V	hotelu Merx v Celju bo do 30. novembra na ogled razstava slik
na steklu Petre Žmajde.
V	Zdravstvenem domu v Celju v mesecu novembru razstavlja
svoja dela v mešani tehniki Stjepan Vrbanič.
V	restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela v mešani
tehniki Alica Javšnik.
V	butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko ogledate razstavo
olj Vlada Geršaka.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogle-
date razstavo Avgusta Čemigoja.
V	knjižnici v Šentjurju bo je na ogled razstava likovnih del
Aleksandre-Sahdre Vrhovec iz Ljubljane.
V	П. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do konca januarja
na ogled razstava Spomini še živijo. V otroškem oddelku raz-
stavlja originalne risbe iz serije Zdologica Lilijana Praprotnik-
Zupančič, jutri, v petek ob 18. uri, pa bodo v študijskem
oddelku odprli tudi novo razstavo z naslovom Raziskovalni duh
Celja v okviru projekta Celje-zdravo mesto.
Union do 30.11. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Resnične
laži; Mah Union do 30.11. ob 20. uri ameriški film Kratke
zgodbe; Metropol do 30.11. ob 16.30 ameriški film Vikend pri
Bemieju 2, ob 18.30 in 20.30 pa slovenski füm Oko za oko; Dom
do 30.11. ob 18. in 20.15 ameriški film Ljubim težave.
Kino Rogaška Slatina 25. in 26.11. ob 17. in 19.15 ameriški film
Hitrost.
Kino Dobrna 27.11. ob 17. uri, ameriški film Wyatt Earp.
Kino Žalec 25.11. ob 20. uri in 26. ter 27.11. ob 18. in 20.30
ameriški film Forrest Gump, v torek 29.11. ob 20. uri pa ameri-
ško-slovenski film Oko za oko.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob
20. uri, večer slovenske folklore, v izvedbi Folklorne skupine
Franceta Prešerna iz Celja.
V	otroškem oddelku Osrednje knjižnice v Celju bo danes ob 17.
uri, igralec Renato Jenček najmlajšim pripovedoval pravljico
z naslovom Nerodna Avguština.
V	novi sejemski dvorani Celjanka bodo jutri, v petek ob 18. uri,
predstavili knjigo Janeza Janše, Okopi. V okviru Univerze za
tretje življenjsko obdobje, pa bo v ponedeljek ob 16. uri. Jure
Krašovec predaval na temo Praznovanja nekoč in danes-
V	dvorani Krščanske adventistične cerkve v Celju potekajo vsak
dan, do 27. novembra, razen srede, predavanja iz serije javnih
proučevanj z naslovom Bitka za imi.
NACEUSKIH PLATNIh
Levji krall
risani film
Režija: Rogers Allers in Rob Minkoff, pesmi: besedila Tim
Rice, glasba Elton John
Dogodivščine mladega
leva Simbe, ki si po sledeh
svojega kraljevskega očeta
Mufase utira pot v »živ-
ljenjski krog« Narave je je-
dro novega risanja filma
hiše Walt Disney. Čeprav je
32. po vrsti, je vendar prvi
ustvarjen po izvirni zgodbi
in prvi, ki predstavlja malo
znano lepoto, skrivnost-
nost in raznolikost afriške
pokrajine. Prikupni liki,
nepozabna glasba, krepke
doze humorja in občečlove-
ške dileme so sestavine, iz
katerih so Disneyevi moj-
stri več let ustvarjali svojo
izvirno pripoved.
Risanim jimakom so po-
sodili glasove izvrstni
igralci. Legendami Elton
John je ustvaril pet povsem
novih melodij na besedila
z Oskarjem nagrajenega
pesnika Tima Ricea (Ala-
din). V izvimem aranžmaju
Hansa Zimmerja, ob
spremljavi afriških tolkal
in zulujskih pevcev so po-
stale pesmi čarobna sesta-
vina dogajanja. Izrazne
možnosti te filmske zvrsti
je okrepila tudi račimalni-
ško generirana slika.
Levji kralj opisuje dogo-
divščine levčka Simbe, ki
se privaja odgovornostim
odraslega leva, bodočega
kraljevega naslednika.
Razposajenec »komaj čaka,
da postane kralj« in med-
tem uganja norčije z malo
levinjo Nalo. Oče Mufasa,
kralj Ponosne dežele, ga
poučuje o »krogu življenja«
in krhkem naravnem rav-
novesju, ki povezuje vsa ži-
va bitja. Skar, Mufasov hu-
dobni brat, medtem s hije-
nami kuje zaroto, da bi se
znebil kralja in malega
Simbe ter se povzpel na
prestol.
Naklep se posreči samo
na pol: Simba preživi, a ker
ga Skar prepriča, da je sam
zakrivil Mufasovo smrt,
pobegne v pragozd. V vese-
li d^čini z merjascem
Pumbo in močvirskim
mačkom Timonom počasi
pozabi na bridkosti iz otro-
štva in se preda lagodnemu
življenju. Šele ob naključ-
nem srečanju z že odraslo
Nalo se mladi samec Simba
spomni svoje življenjske
naloge. Spozna, da duh po-
kojnega očeta živi v njem
in da mora sprejeti odgo-
vorno nalogo, ki mu je uso-
jena. Zato je spopad s stri-
cem in tolpami hijen neizo-
giben.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
Il2
Ekološka tabla sredi mesta
v Celju že nekaj let gradijo
ekološki informacijski sistem
za spremljanje onesnaženosti
zraka. Sestavljalo ga bo nekaj
avtomatskih merilnih postaj
in centralna enota za obdelavo
podatkov na Zavodu za zdrav-
stveno varstvo Celje. S poseb-
no ekološko tablo, ki naj bi jo
v Središču mesta postavili do
konca leta, pa bodo podatki
o rezultatih meritev stalno na
ogled Celjanom.
Ekološki informacijski si-
stem naj bi predvsem zagoto-
vil čim bolj celovito obvešča-
nje javnosti o stopnji onesna-
ženosti zraka, alarmiral v pri-
meru prekomerne onesnaže-
nosti, ugotavljal doslej manj
raziskane oblike onesnaževa-
nja zraka v Celju in spremljal
učinke sanacijskih programov.
V ta namen so že lani decem-
bra s sredstvi proračuna in
sponzorjev uredili prvo avto-
matsko merilno postajo v kri-
žišču Levstikove in Vrunčeve
ulice, ki spremlja onesnaže-
nost zraka z žveplovim dioksi-
dom, dušikovimi oksidi, oglji-
kovim monoksidom in pra-
hom, beleži pa tudi tempera-
turo ter smer in hitrost vetra.
Merilnik za prašne delce je
opremljen z dodatno napravo,
ki omogoča tudi vzorčenje
prahu za laboratorijske razi-
skave sestave in kakovosti
prašnih delcev in je edina to-
vrstna naprava v tem delu
Evrope. Predvidevajo, da bodo
s to napravo raziskali sestavo
prahu na prisotnost svinca,
cinka, kadmija in titana, kas-
neje pa še na prisotnost organ-
skih snovi. Že dosedanje meri-
tve prašnih delcev kažejo, da
so koncentracije problematič-
ne, saj večkrat presegajo pred-
lagano mejno vrednost, ki pa
zakonsko še ni uveljavljena.
Meritve žveplovega dioksida
pa v letošnji kurilni sezoni ni-
so pokazale prekoračitev do-
voljenih koncentracij.
Do konca leta naj bi na Za-
vodu za zdravstveno varstvo
začel délovati osrednji raču-
nalnik za obdelavo podatkov,
ki bo omogočal tudi povezavo
z bodočim ekološkim informa-
cijskim centrom Cinkarne, po-
govarjajo pa se tudi o povezavi
z republiškim sistemom
ANAS, ki ima svojo merilno
postajo na prostoru celjske
bolnišnice. Do konca leta naj
bi zagotovili tudi prenos po-
datkov o onesnaženosti zraka
na terminale pri občinskih
upravnih organih in na poseb-
no tablo v središču mesta, ki
bo na vpogled vsem Celjanom.
TC
Stari grad dobiva
novo podobo
Podjetje Razvojni center In-
ženiringi je v sodelovanju
z Zavodom za varstvo naravne
in kulturne dediščine Celje
prejšnji petek predstavilo ob-
novitvena dela na obzidju Sta-
rega gradu. Gradbenih pose-
gov so se lotili na osnovi repu-
bliškega javnega natečaja in
z že pridobljenimi izkušnjami
pri sondažnih delih na grašči-
ni Lamovž, potekajo pa v sklo-
pu javnih del.
Dela na Starem gradu so se
začela že maja letos. Sprva je
delalo šest delavcev, pred ne-
davnim pa se jim je priključil
še eden. Pred začetkom sana-
cijskih del na obzidju so naj-
prej morali očistiti okolico;
pokosili so travo ter posekali
drevje, grmičevje in ovijalke.
Zaradi precejšnje nedostopno-
sti in zaraslosti je bilo potreb-
no večji del posegov na obzi-
dju in za njim opraviti ročno.
Celjski izvršni svet je za ob-
novo Starega gradu letos odo-
bril nek^ več kot 3 milijone
tolarjev, prispevek Zavoda za
zaposlovanje pa je do konca
oktobra znašal dobrih 700 ti-
soč tolarjev. Opravljenih je bi-
lo 6 tisoč delovnih ur, doslej pa
so porabili okoli 75 odstotkov
predvidenih sredstev. Uporab-
ljajo občinski gradbeni oder.
brezplačno pa so jim na volj^
tudi nekatere storitve, kot s«
organizacija, nadzor in posa,
mezni prmekti znotraj zaščit,
nih del. Če bi tovrstna dela
opravljalo gradbeno podjetje
bi projekt obnove zidu stal 0(ј
8 do 10 milijonov tolarjev.
Predstavniki Sekretariata za
družbeno-ekonomski razvoj,
Zavoda za zaposlovanje in Za!
voda za zaščito kulturne in na-
ravne dediščine so bili enotne,
ga mnenja, da bodo pogodb«
o izvajanju javnih del na celj,
skem Starem gradu ponovno
sklenili prihodnje leto in tako
tudi vsa leta naprej. V sklopu
javnih del pa bodo v ta projekt
postopoma vključevali vedno
več kvalificiranih delavcev.
Znani slovenski zgodovinar
in poznavalec gradov dr. Ivan
Stopar je ob tej priložnosti de-
jal, da bi bilo utopično grad na
novo pozidati, saj so bili vsi
tovrstni evropski poskusi do
sedaj neuspešni. Tako namen
te predstavitve ni bil v štetju
saniranih metrov in vzidanih
kamnov na obzidju, temveč
želimo spodbuditi k razmišlja
nju o naši kulturni dediščini,
ki smo jo dolžni ohraniti, če je
že ne znamo ali ne zmoremo
ekonomsko in kulturno izrab-
ljati.	A. LEDNIK
V Grižah tudi icrajevne volitve
Za naložbe v zaselkih letos 30 mlllionov tolarjev
Na voliščih v krajevni skup-
nosti Griže bodo 4. decembra
poleg žalskega župana in svet-
nikov volili tudi 13 članov sve-
ta krajevne skupnosti.
Trenutno v Grižah še izbira-
jo ustrezne kandidate za orga-
ne krajevne skupnosti. V posa-
meznih zaselkih pa v tem času
končujejo z modernizacijo
cest. Skupno so obnovili pri-
bližno 3 kilometre cest in sicer
na Hom, Lurd, v Zagreben,
Pongrac ter odsek pod Ho-
mom. Na Artišnici sta nareje-
na dva mostova, med nove pri-
dobitve sodi tudi vrtina za vo-
dovod, ki so jo priključili na
obstoječi vodovod in s tem re-
šili dolgoletne pereče proble-
me pri oskrbi z vodo. Vse te
naložbe so veljale približno 30
milijonov tolarjev.
V prihodnje se v tej krajevni
skupnosti lotevajo projekta
ureditve centra Griž. Uredili
bodo prometne površine, še
zlasti tiste, ki bodo namenjene
pešcem, s tem pa bo končno
odpravljena tu(ü nevarna pot
do tamkajšnje osnovne šole.
Razen tega Grižani načrtujejo
še ureditev javne razsvetljave
ter dohoda v letno gledališče.
Pred kratkim je bila podpisa-
na tudi pogodba za izgradnjo
kabelske televizije s podjetjem
Kabel TV iz Petrove. Za prik-
ljuček bodo naročniki plačali
159 mark v tolarski protivred-
nosti, mesečna najemnina pa
bo 15 mark. Ob priključevanju
kabelske televizije bodo
v zemljo položili tudi kable za
PTT priključke in s tem do po-
mladi zaključili aktivnosti za
priključitev približno 200 no-
vih telefonskih priključkov.
IB
Svoboda Griže, DPM in šolarji
bodo decembra pripravili vr-
sto prireditev. 3. decembra bo-
do organizirali miklavževanje,
na to prireditev se pripravljajo
skupaj s stranko krščanskih
demokratov. 16. decembra bo-
do v sodelovanju z žalskim
centrom za socialno delo
v Grižah v domu Svobode or-
ganizirali srečanje rejniških
družin iz celotne občine, dan
kasneje, 17. decembra, bodo
godbeniki iz Zabukovice imeli
novoletni koncert, 22. decem-
bra pa bo najmlajše obiskal še
dedek Mraz.
Nova
parkirišča
Poslovni center v Efen-
kovi ulici v Velenju se že
dalj časa srečuje s težavami
zaradi premajhnega števila
parkirnih prostoprov. Ob-
činska vlada se je na zadnji
seji zavzela za razrešitev te
problematike, saj menijo,
da je treba Velenje urejati
povsod, kjer je le možno.
Tako bodo v čim krajšem
času izbrali primernega iz-
vajalca in poskrbeli za ure-
ditev dovolj velikega števi-
la parkirnih mest.
KL
Telcmovanje iz iogiice
19. novembra je bil na Fa-
kulteti za elektrotehniko
v Ljubljani zaključni del 9. dr-
žavnega tekmovanja v logiki.
Iz celjskih in velenjskih osnov-
nih in srednjih šol se ga je ude-
ležilo 65 učencev in dijakov, ki
so se na to tekmovanje kvalifi-
cirali z uspehom na šolskem in
na izbirnem tekmovanju.
Med osnovnošolci so dobre
rezultate dosegli: peto mesto
med petošolci Nina Verboten
iz OS Gustav Šilih v Velenju,
sedmo mesto med petošolci pa
je dosegla Kristina Zelič iz OŠ
Frana Malgaja v Šentjurju.
Med šestošolci so se izkazali
predvsem Natalija Klemenčič
iz OŠ Livada v Velenju, ki je
dosegla peto mesto, Borut Oj-
cinger iz OŠ Primož Trubar
v Laškem je bil osmi, ravno
tako tudi Nataša Kranjec iz II.
OŠ v Rogaški. Med osmošolci
je šesto mesto dosegel Tomaž
Cajner iz OŠ Mozirje, deseta
pa je bila Maja Ahtik iz Ve-
lenja.
Med srednješolci s Celjskega
so se letos izkazali le dijaki
Srednje tehniške šole iz Celja:
Miha Mežnar je bil peti v kate-
goriji drugih letnikov, tretje-
šolec Sašo Živanovič je doser
gel četrto mesto, dijak četrtega
letnika Sašo Pukšič pa je bil
na tekmovanju iz logike četrti.
Med študenti pa je bivši di-
jak STŠ, sicer pa matematični
olimpijec Mitja Mastnak iz
Šentjurja dosegel peto mesto.
N-M. SEDLAR
Osebnost meseca
Danes obiavUen še zatinU kupon za
november
v predzadnjem tednu ste
največ glasov dodelili Mirku-
Fricu Krajncu in sicer 34, 32
jih je prejel Jožef Hrastnik, na
tretjem mestu pa so z 18 ta
teden prejetimi glasovi, inter-
venti Prosignala.
Zlasti boj za tretje mesto je
še precej odprt, saj razlike
med skupnimi glasovi niso ve-
like. Na četrtem mestu je ta
teden s 13 prejetimi glasovi
Marko Lamovšek, 12 glasov je
prejel Stevan Dordevič, po 11
sta jih prejela Vinko Lavrinc
in Jože Santi, 10 Anton Ratej,
po 9 Anton Domik, Zvone
Storman in Vinko Skale, 8 dr.
Peter Lipovšek, 7 Jelko Vid-
mar, Boštjan Strašek in Luka
Simšič, 3 Rudi Rutar in po
enega dr. Boris Kramžar, Gre-
gor Cankar, Iztok Puc, Rolan-
do Kresnik, Izidor Pečovnik in
Silva Mikuž.
To so torej glasovi, ki smo
jih prejeli ta teden, prihodnjič
bomo objavili še vse tiste gla-
sove, ki bodo spet prispeli do
ponedeljka, počakali še na
glasovanje na Radiu Celje, ki
bo v sredo, 30. novembra in
zatem dobili zmagovalca za
mesec november.
MOJCA MAROT
Študentje brez posteli
Povpraševanje po poste-
ljah v Študentskih domovih
v Mariboru se zaradi naraš-
čanja števila študentov iz le-
ta v leto močno povečuje,
medtem ko bivalne zmoglji-
vosti študentskih domov
ostajajo ravni iz leta
1989. Zadnji dve leti so raz-
mere dosegle kritično mejo.
Letos je v Mariboru več
kot tisoč študentov ostalo
brez strehe nad glavo. Uni-
verza, študentska vlada in
Študentski domovi so že
pred tremi leti pričeli iskati
rešitev. Ministrstvu za šol-
stvo in šport so predlagali
več možnosti: od odkupa
samskega doma do novo-
gradnje oz. do naselitve štu-
dentov v dijaške domove,
kjer je še prostor. Minulo le-
to je bilo namreč prostih pri-
bližno 500 postelj v dijaških
domovih, zato je študentska
organizacija univerze pred-
lagala, da bi enega izmed di-
jaških domov začasno name-
nili študentom; ministrstvo
je namreč hkrati ugotovilo,
da je samski dom grajen na-
mensko in da se študentje
vanj ne morejo vseliti.
Mnogo študentov, ki že se-
daj bivajo v dijaških domo-
vih, je zelo nezadovoljnih
z režimom v njih, saj se ne
držijo predpisanega dom-
skega reda za študente v di-
jaških domovih. Poleg tega
so študentje v dijaških do-
movih pri dodelitvi sobe pre-
puščeni samovolji ravnate-
ljev. Za novogradnje pa mi-
nistrstvo za šolstvo v Mari-
boru do leta 1998 ne bo na-
menilo niti tolarja.
ŠOU v Mariboru je predla-
gala ministrstvu za šolstvo,
naj glede na prosta mesta
v dijaških domovih začasno
dodeli študentom dijaški
dom Janeza ^Hribarja, ki je
v kompleksu študentskega
naselja, vendar jih je mini
strstvo kljub vsem obljuban
izigralo. Obljubilo je, da se
bodo lahko študentje naselil
v dom Janeza Hribarja, kd
bodo stavbe v vojašnici Sla-
ve Klavore adaptirane oziro-
ma spremenjene v dijaški
dom. To naj bi se zgodilo leta
1997.
V študentski organizaciji
univerze so skušali pomagati
študentom tako, da so uvedli
posredovanje zasebnih sob
kar pa finančno ni tako
ugodna rešitev kot študent
ski dom. Vodstvo ŠOU je i«
Ministrstvo za šolstvo ii
šport poslalo pismo, v kate
rem opozarja, da imajo do
volj obljub, hočejo le postelji
za tisoč študentov, ki so let«
ostali brez njih. In čeprav so
napisali, da realizacijo pred-
lagane rešitve pričakujejo ck
10. oktobra, še vedno nis^
prejeli niti odgovora, o
SIMONA BRGLEJ
V Sedraž po asfaltu
V bližnji okolici me$ta Laško ni več neasfaltiranih cest. Minulo nedeljo so namreč sloves^
odprli in predali namenu 1200 metrov dolg cestni odsek, ki vodi mimo Šmihelske cerkve ^
povezuje Laško z naseljem Sedraž.	,
Krajani so morali na asfalt čakati kar nekaj let, saj so se dela na trasi zaradi izjeU»"
zahtevnosti zelo zavlekla. Ker gre za plazovit teren, je bilo najprej treba sanirati plazove, nato P
poskrbeti še za odvodnjavanje celotnega območja. Denar za asfaltno prevleko, gre za oki^
3 milijone tolarjev, sta zagotovili krajevna skupnost in občina Laško, del sredstev pa •
prispevali tudi občani.	,
Л, Foto: SHEBP
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
13
v Kozjem so
pridobili prizideic
v Kozjem so pridobili prizidek
Po petletnih prizadevanjih so
Kozjani z letošnjim šolskim le-
tom pridobili nov šolski prizi-
dek. Gre za 27 milijonov tolar-
jev vredno naložbo, kar so in-
vestirali iz občinskega ter dr-
žavnega proračuna. Slovesno
otvoritev so pripravili prete-
klo soboto, ko je prerezal trak
slovenski minister za šolstvo
in šport, dr. Slavko Gaber.
Začeli so s prireditvijo
v krajevni kinodvorani, kjer je
ravnatelj, Ivan Štendler, govo-
ril o razvoju domače šole.
S poukom v kaplanijski enora-
zrednici so začeli 1. 1805, 1.
1882 pa so pridobili prvo šol-
sko poslopje. Tam so se mladi
Kozjani učili vse do 1. 1966,
nato pa so pridobili novo šolo.
Ravnatelj je opozoril tudi na
dolgoletno upadanje števila
šolarjev, ki je trajalo do 1.
1979, ko so zaprli šolski po-
družnici na Bučah ter v Pod-
sredi. Po 1. 1985 število šolar-
jev znova narašča, saj so se
nekateri starši, ki so odhajali
v večja središča, vrnili. "
Nekaj let so opravljali pouk
le v osmih oddelkih, danes pa
v enajstih, za 232 učencev. Za-
radi naraščanja števila učen-
cev in prostorske stiske, so za-
čeli v Kozjem pred leti razmi-
šljati o šolskem prizidku ter
posodobitvi pouka. V soboto
slovesno odprtem prizidku so
tri učilnice in to za račimalni-
ško-matematični pouk, za teh-
niško vzgojo ter za gospodinj-
ski pouk, ki je obenem matič-
na učilnica za pouk na nižji
stopnji. V 331 kvadratnih me-
trov velikem prizidku so tudi
jedilnica ter garderobni pro-
stori učencev.
Ravnatelj Štendler je zbrane
spomnil na dobre rezultate
njihovih učencev med nadalj-
njim šolanjem, žal pa se visoko
izobraženi, kot ugotavljajo, ne
vračajo. Minister za šolstvo in
šport, dr. Gaber, je posebej po-
udaril pridobitve s pomočjo
šolskega tolarja ter osebno
zavzemanje za premišljene ko-
rake v razvoju slovenskega
šolstva, da preteklih napak ne
bi ponavljali. Predsednik KS
Kozje, Jože Pirš, pa je gostom
predstavil domačo krajevno
skupnost. Kulturni program
so pripravili domači učenci in
to s spletom o šoli nekoč do
danes, z igro, glasbo ter recita-
cijo.
Po otvoritvi šolskega prizid-
ka so si gostje ogledali prosto-
re, na ogled pa je bila tudi raz-
stava Marjana Marinška o De-
želi Pike Nogavičke.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Storitve na daljavo
¥ Velenju bodo razširili In dogradili kabelski sistem
- Dostopnih bo več raznovrstnih podatkov
Kako pomembne in potreb-
ne so informacije, spoznavajo
tudi v velenjskem izvršnem
svetu. Ravno prejšnji teden so
se odločili, da bodo pričeli
oživljati projekt razširitve in
dograditve kabelskega omrež-
ja, s katerim naj bi prebival-
cem omogočili dostop do raz-
novrstnih, v vsakdanjem živ-
ljenju uporabnih informacij.
Razširjen in dograjen kabel-
ski sistem, za katerega so že
izdelali natančen idejni pro-
jekt, naj bi zagotavljal visoko
kakovost in zanesljivost pri
prenosu informacij. Naj našte-
jemo nekaj storitev oziroma
podatkov, ki lahko uporabni-
kom tega sistema koristijo in
po svoje olajšajo življenje. Ena
takih je prav gotôvo home-
banking, pri katerem se je moč
s preprostimi terminali pove-
zati z banko za kontrolo teko-
čega račima, žiro računa ali
celo za nakazila in plačevanje
računov od doma. Naslednjo
ugodnost ponuja denimo po-
vezava trgovine z občani, ki
naj bi se odvijala tako, da bi
lahko naročali izdelke, ki jih
trgovine oglašujejo na kabel-
ski televiziji. Koristno storitev
bi predstavljala tudi povezava
med železniškimi in avtobus-
nimi postajami ter občani;
imeli bi vpogled v vozni red in
možne rezervacije. Obetavne
spremembe bi ponujala recimo
poveezava med bolnišnicami,
zdravstvenimi domovi in ob-
čani. Lahko bi se po lažji poti
naročali pri zdravnikih in spe-
cialistih, starejšim občanom
pa bi nenehen stik s patronaž-
no službo omogočal varnejše
bivanje doma. Uporabniki teh
in podobnih storitev bi bili
lahko zasebniki, podjetja in
tudi javne institucije. Ponud-
niki storitev, na primer komu-
nalne in zdrđVstvene službe,
naj bi uporabljali omrežje za
izmenjavo specifičnih servis-
nih informacij s svojimi stran-
kami.
Prenos podatkov bi se odvi-
jal po sistemu Omnibus, ki ni
računalniška mreža, temveč le
sistem, ki omogoča zajemanje
in prenos podatkov od naroč-
nika do upravljalnega centra
ter dalje do ponudnika stori-
tev in seveda enako v obratni
smeri. Kako naj bi Omnibus
vgradili v velenjsko kabelsko
TV omrežje, so v idejnem načr-
tu že dorekli. Kako velike in-
vesticije bodo potrebne za ta
projekt, ki po besedah pred-
stavnikov velenjske vlade zbu-
ja zanimanje tudi v tujini, pa
bodo morali še izračunati.
Nedvomno drži, da se med pr-
vimi v Sloveniji lotevajo iz-
gradnje zelo naprednega ko-
munikacijskega sistema. Ka-
belska televizija predstavlja
omrežje, ki je razprostranjeno
v vseh urbanih okoljih, zato
prinaša oplemenitena infra-
struktura z možnostjo prenosa
digitalnih informacij velik na-
predek.
KL
Kabli vse lioll razvejani
Vsi krajani niso zadovoljni s priključevanjem
Priključevanje na kabel-
sko televizijsko omrežje se
v Celju nadaljuje brez večjih
zastojev in težav. Vsi pa
kljub temu niso zadovoljni,
saj se je pred časom krajan iz
Opekarniške ulice pritožil,
da so pri napeljavi kabelske-
ga sistema ostali brez sate-
litske antene in tako so tisti,
ki se za ponudbo Elektra
Turnšek niso odločili, pri-
krajšani.
Janko Turnšek, ki je s svo-
jim podjetjem prevzel celot-
no kabelsko ureditev Celja
meni, da so takšne pritožbe
krajanov neosnovane. V blo-
kih, kjer nameravajo prik-
ljučiti krajane na kabelski
sistem, se ffiora vsaj 80 od-
stotkov stanovalcev strinjati
s tem, da ob priključitvi
Tumšek odkupi satelitsko
anteno. S tem imajo naročni-
ki na kabelsko televizijo po-
pust pri plačilu, ki sicer zna-
ša 350 mark. V primeru blo-
ka na Opekarniški ulici, kjer
je šest vhodov, se le štirje
stanovalci niso odločili za
priključitev na kabelski si-
stem. Tem so v Elektru
Tumšek že izplačali ali pa
jim še bodo 80 mark, kolikor
so plačali za skupno satelit-
sko anteno. Naročniki ka-
belskega sistema pa so tako
plačali le 270 mark. Podobna
praksa velja tudi drugod, ta-
ko so na primer v Plavi lagu-
ni stanovalci plačali za prik-
ljuček 260 mark, saj so se
prav tako dogovorili za od-
kup satelitske antene. Če pa
se večina s tem ne strinja,
lahko antena ostane, pojas-
njuje Janko Tinrišek.
Elektro Tumšek trenutno
priključuje na omrežje kra-
jane Hudinjé, kable pa pola-
gajo v krajevnih skupnostih
Kajuh in Dolgo polje, kjer so
dela uskladili z napeljavo
plinovoda. V krajevnih
skupnostih Savinja in Slan-
der so s tem že končali, načr-
tujejo pa še dela v Zagradu,
kjer bodo kable polagali
istočasno z obnovo telefo-
nije.
TC
Pomoč duševno prizadetim
Zveza društev Sožitje za
pomoč duševno prizadetim
Slovenije je gotovo ena naj-
bolj razvejanih invalidskih
zvez v naši državi. Šteje 47
društev in več kot 20 tisoč
članov.
Zadnja dva dneva prete-
klega tedna je bilo v Žalcu
delovno srečanje predstavni-
kov društev. Predsednik zve-
ze Ivo Škof nam je povedal,
da srečanja pripravljajo vsa-
ko leto, zmeraj v drugem
kraju. Na njih rešujejo teko-
čo problematiko in se sezna-
njajo z izkušnjami drugih.
Letos so se pogovarjali
o spremenjenih družbenih
razmerah in o lastni organi-
ziranosti, povezani s spre-
membami na področju zako-
nodaje, zlasti pri individual-
ni skrbi za duševno prizade-
te osebe in njihove družine.
Drugi dan so izmenjali mne-
nja in izkušnje, kajti dru-
štva, ki delujejo že dlje časa
in so dobro organizirana,
imajo v svojih programih ve-
liko specifičnosti. Dobro je.
da jih spoznajo tudi drugi ter
jih po potrebi uporabijo.
Delovno srečanje so udele-
ženci izkoristili za udeležbo
na dobrodelnem koncertu
v Mozirju, ki ga je pripravilo
tamkajšnje društvo. Tudi na
tak način si društva poma-
gajo pri zbiranju sredstev za
svoje delovanje.
T. TAVČAR
Sožitje za
topiino nasmeiia
Društvo za pomoč duševno
prizadetim. Sožitje, ki
uspešno deluje v Slovenskih
Konjicah pomaga zmerno in
težko prizadetim osebam, ki
jih je v konjiški občini se-
demdeset.
Sredstva za delovanje dru-
štva se zbirajo deloma z do-
tacijami občine in članarina-
mi, večino pa dobijo z izku-
pičkom od dobrodelnih kon-
certov. Tudi letos, že peto le-
to zapored. Sožitje prireja
tak koncert z naslovom Od
srca do srca. Tokrat so k so-
delovanju, pri katerem se
nastopajoči odpovedo plači-
lu honorarja, pritegnili deset
glasbenih in humorističnih
skupin oziroma posamezni-
kov, ter številne konjiške in
okoliške sponzorje.
Dobrodelni koncert bp
v petek, 25. novembra,
v Kulturnem domu v Sloven-
skih Konjicah.
Zbrana sredstva v društvu
med drugim namenijo za
prirejanje piknikov in izle-
tov ali za obdaritve ob novo-
letnih praznikih. Velika že-
lja tako staršev kot rejnikov
duševno prizadetih otrok pa
je, da bi dobili prostor za
vzgojno delovni center
(VDC), kamor naj bi se
vključili zmemo prizadeti
otroci, starejši od 18 let.
Vzpostavili so že prve stike
s pristojnimi na občini, izde-
lan je tudi že idejni projekt,
ki se nanaša na izgradnjo
prizidka k stavbi Osnovne
šole V parku, kjer naj bi bil
ta center. Kot je povedala
predsednica društva, Marija
Opraus, je ta možnost odlič-
na, saj je v okolju razumeva-
joče strokovno osebjf, var-
stvo v centru pa bi vsaj delno
razbremenilo starše in rej-
nike.
B. F.
Darilo za Ivana Horvatica
82-letni Ivan Horvatič s Polul pri Celju je zaslužen,za to, da je Razkrižje ostalo v Sloveniji.
Sedemčlanska delegacija iz KS Razkrižje mu je zato pred^dnevi izročila spominsko darilo.
Leta 1946 je aktivist Ivan Horvatič z domačinom Simonom Kutnjakom odpotoval v Beograd in
pri zvezni komisiji za mejo sta dosegla, da je bila imenovana druga komisija, ki jo je na slovenski
strani vodila Vida Tomšič. Na ta način so dosegli, da je bilo Razkrižje dodeljeno Sloveniji in
Ivana Horvatiča se zato drži sloves, da je rešil Razkrižje.
Foto: SHERPA
Rojstni dan II. OŠ
v tem tednu na П. osnovni
|оИ v Celju (bivša OŠ Slavka
Slandra) praznujejo dvajseto
obletnico.
Na šoli že od začetka tedna
potekajo razne aktivnosti. Po-
nedeljek so učenci in učitelji
posvetili športnemu dnevu,
v torek je imel vsak razred po-
sebej naravoslovni dan, vsi
učenci šole pa so bili povablje-
ni tudi na zakusko. Sreda je
bila namenjena kulturi; učenci
So si lahko ogledali razstavo
Celostnega dela ilustratorke
Marjance Jemec Božič, ki je
bila v sredo tudi gostja šole.
^ sredo je bila tudi slavnostna
prireditev za starše ter otvori-
tev novih prostorov šolske
knjižnice. Osrednji dan celot-
ne prireditve ob obletnici pa
boHanes, v četrtek^ko se bo ob л
šestnajstih pričela osrednja*
prireditev za učence, delavce
šole in goste. Prireditvi bo sle-^
dilo družabno srečanje, jutriš-
nji dan, petek, pa'bodo na II.
osnovni šoli posvetili filmu.
' Sicer pa bo celotno priredi-
tev, ob kateri so na šoli izdali"
tudi brošuro in jubilejno glasi-
lo, spremljalo še kar nekaj raz-
stav in drugih kulturnih prire-
ditev, na katere tako učenci
kot delavci šole vabijo vse ti-
ste, ki si želijo ogledati rezul-
tate njihovega dela.
N-M. SEDLAR
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
14
Turistična priznanja?
Podelitev ob otvoritvi novih šmarskih učilnic
v šmarski osnovni šoli, ki so
jo letos izbrali za najlepše ure-
jeno na celjskem območju, so
pretekli teden odprli nove
učilnice, kar so združili s po-
delitvijo priznanj Celjske turi-
stične zveze.
V Šmarju pri Jelšah so med
lansko sanacijo strehe uspeli
pridobiti sodobno knjižnico
ter računalniški prostor, letos
pa so uredili še tri nove učilni-
ce za pouk materinščine. Med
letom so prav tako osvežili ve-
like zunanje lesene površine
ter šolsko pročelje, uredili so
šolsko parkirišče, krajevna
skupnost pa je za šolarje zgra-
dila asfaltirano pešpot iz sme-
ri Dvora. Za vzomo urejeno
šolsko okolje si prizadevajo že
dolga leta, tudi turistične poh-
vale so že prejeli, letos pa so
jih izbrali za najbolj urejeno
šolo na celotnem celjskem ob-
močju. O prizadevanjih za
urejenost dvajset let stare šol-
ske zgradbe ter njenega okolja
je med slovesnostjo spre^vo-
ril tudi ravnatelj Stanko Sket.
Z novimi učilnicami ter kabi-
netoma pa so se izognili uved-
bi dvoizmenskega pouka.
Šolarji ter otroci iz vrtca so
za slavnost pripravili bogat
kulturni program. Predstavili
so igrico in različne ritmične
točke, zapel pa je otroški pev-
ski zbor. Po podelitvi letošnjih
priznanj Celjske turistične
zveze si je bilo mogoče v novih
učilnicah ogledati 17 razisko-
valnih nalog, ki so nastale pre-
tekla leta, sledilo pa je še sre-
čanje s šolarji-pesniki.
Za leto 1994 ima torej naj-
lepše urejeno šolsko okolje os-
novna šola v Šmarju pri Jel-
šah, na drugem mestu je šola
v Braslovčah, tretja pa na Do-
bmi. Med srednjimi šolami so
p>odelili priznanje le srednji
kmetijski šoli v Šentjurju. Med
osnovnošolci sta najboljše oce-
njeno turistično nalogo napi-
sala Nadja Leban ter Rok Kri-
žan iz celjske osnovne šole La-
va, drugouvrščena je Katarina
Pezdevšek iz šole v Šmarju pri
Jelšah, tretja pa Alenka Golič-
nik iz mozirske šole. Z likovni-
mi deli na temo Leto turizma
so se najviše uvrstili učenci šo- '
le na Polzeli, drugi so šolarji iz
Topolšice, tretji pa iz Luč.
BRANE JERANKO
Komisija Celjske turistične
zveze je ocenila, da je letos
najbolj urejen turistični kraj
mesto Celje, na drugem mestu
je Žalec, na tretjem pa Zreče.
Med profesionalnimi turistič-
nimi delavci je najvišje priz-
nanjeprejelaEmaFric—Florja-
nič iz Rogaške Slatine, med
ljubiteljskimi pa Jaka Majcen
iz Celja. Najbolj delavno turi-
stično društvo na celjskem ob-
močju je bilo v Laškem.
Na Čreto po asfaltu
Cesta na Čreto na Dobrovljah je bila narejena pred dvajsetimi leti, letos pa so 3,5 km dolg
odsek ceste asfaltirali in ga minulo soboto svečano odprli. Tako se je krajanom Črete izpolnila
dolgoletna želja.
Na slovesnosti je najprej spregovoril predsednik režijskega odbora Franc Remic. Zahvalil se je
občini Žalec, izvajalcem del in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri modernizaciji
zadnjega odseka ceste. Nato je cesto blagoslovil domači župnik Jože Turinek, namenu pa jo je
predal Franc Punčuh (na sliki) in vsem' zaželel vamo in srečno vožnjo. Slovesnost je popestril
kvartet Sv. Mihale iz Vranskega, ki je zapel nekaj pesmi.
T. TAVČAB
V vinski gori
so veliko naredili
v Vinski Gori v žalski občini
se lahko pohvalijo, da so letos
veliko naredili. Bernard Drev,
predsednik sveta KS Vinska
Ciora, nam je povedal, da do-
sledno izpolnjujejo dogovor,
da mora vsaka Uša v tej kra-
jevni skupnosti dobiti vo-
dovod.
Doslej so zgradili dva rezer-
voarja za 200 kubičnih metrov
vode, gradijo pa še tretjega,
tako da bo pitne vode vse leto
dovolj. Iz Velenja so napeljali
3 km novega voda in 12 km
popolnoma novih cevovodov
v vaseh Lipje, Pirešica, Zgor-
nja Čmova in delu Vinske Go-
re. Vodo je na novo dobilo 45
gospodinjstev, krajani pa so
morali velik del sredstev pri-
spevati sami — tako z delom kot
v denarju (nekateri celo do
3500 DEM). VeUk uspeh so do-
segli na področju telefonije,
saj bodo v celi krajevni skup-
nosti ostala le tri ali štiri go-
spodinjstva, ki ne bodo imela
telefona. Samo letos so uredili
120 telefonskih priključkov.
Čeprav je imel v letošnjem
letu prednost vodovod, so as-
faltirali tri krajše odseke cest
v skupni dolžini 1 km, za na-
prej so se dogovorili, da bodo
asfaltirali oziroma posodobili
1 km ceste na leto. Lepo skrbi-
jo tudi za zadnje počivališče.
Pokopališče imajo na lepem
mestu, teren pa je takšen, da
morajo graditi podpome zido-
ve za terase. Povsem so obno-
vili mrliško vežico. Kot piko
na i so solidarnostno »prip>e-
IjaU« elektriko tudi v zadnji
dom v Vinski Gori, tako da
imajo tudi elektrifikacijo zak-
ljučeno. Javne razsvetljave ni-
so uspeli dokončati. I^oblemi
so s plazovi, vsako leto sanira-
jo dva, vremenske razmere pa
»skrbijo«, da dela ni nikoli
konec.
T. TAVČAR
Bernard Drev: »Za vse oprav-
ljeno gre zahvala našim priza-
devnim krajanom. Ti skrbijo,
da so društva živa, da deiajo in
rezultati ne morejo izostati*.
laka] Beie vode izumirajo?
KraianI na Javni tribuni o možnostih gradnße
Belovodčani, slabo se nam piše — s te-
mi besedami je končal javno tribuno
o probiematild gradenj v Belih Vodah
Ivo Drev, predsednik krajevne skup-
nosti. Krajani so medse povabili vod-
stvo občine Velenje ter kandidate za
župana občine Šoštanj. Spregovorili
so o gradnji vodovoda, zataknilo pa se
je takff pri denarju kot tudi dejanskih
možnostih gradnje na tem področju.
O omenjeni problematiki je sprego-
voril Ivo Drev, pa tudi ostali krajani so
primaknili svoje, že kar tragične zgod-
be o tem, da kot lastniki zemljišč (na
primer otroci na zemlji svojih staršev)
ne morejo graditi na domači zemlji,
ker jim to onemogoča urbanistična in
kmetijsko zemljiška zakonodaja. Po-
vod za javno tribuno je bila pred krat-
kim napovedana rušitev nezakonito
postavljenega objekta, ki ga je brez
ustrezne dokumentacije zgradil Alojz
Hriberšek iz Belih Vod. Kot smo že
poročali, do rušitve v zadnjem trenut-
ku le ni prišlo, vendar iirbanistična
inšpekcija odloka ni preklicala. Kraja-
ni Belih Vod so se nameri o rušitvi
uprli. Ivo Drev je med drugim pouda-
ril, da so v želji, da bi pospešili gradnjo
na tem območju, potrkali že na mnoga
vrata: »Toda do danes je bilo vse za-
man. Odgovori političnih funkcionar-
jev in uradnikov so jalovi. Volje za
razrešitev demografsko ogroženega
kraja ne kažejo. Javno prosimo poli-
tične stranke, da nam prek poslancev
v občinskem parlamentu pomagajo
poiskati rešitev, ki bi kraj obvarovala
pred dokončnim izumrtjem.«
Krajani so javno tribuno zaključili
brez kakšnih smemic, ki bi zagotav-
ljale rešitve. Je potemtakem napačna
osnovna zakonodaja, saj ljudem ne
omogoča, da bi ostali na vasi, v rojst-
nem kraju in na svoji zemlji? O tem bo
morala na novo razmisliti oblast, ki jo
bomo dobili s formiranjem novih ob-
čin in z volitvami županov. Krajani
Belih Vod pa si želijo tudi naslednje:
»Ne dovolite, da bodo vnuki spraševali
dedke in babice: Tam so živeli ljudje,
mar ne?«	JOŽE MIKLAVC
Ivo Drev.
Klub tajnic
Minuli petek so v celjskem
Narodnem domu, na predlog
Zore Orožnik, Valerije
Kmecl, Anice Šepetave in
Blanke Kovačič, ustanovili
Klub tajnic Celje.
Pobudo za ustanovitev je
iniciativni odbor dobil od
podobnega kluba v Kopru,
oba pa delujeta pod okriljem
prav tako pred kratkim
ustanovljenega Združenja
tajnic Slovenije.
Vse tajnice in tudi nekate-
re direktorje, ki so se zbrali,
je s kratkim nagovorom poz-
dravil predsednik Skupščine
občine Celje Anton Roječ,
kulturni program pa sta pri-
pravila gledališka igralka
Anica Kumer ter Plesni stu-
dio Igen iz Celja.
Klub se bo zavzemal, da
uveljavi pomen dela tajnic
tako v gospodarskih kot ne-
gospodarskih dejavnostih,
skrbel bo za njihovo stro-
kovno napredovanje, social-
no-statusni položaj, organi-
ziral dopolnilno izobraževa-
nje in športne ter kulturne
dejavnosti. Izvolili so tudi
izvršni in nadzorni odbor ter
disciplinsko komisijo, prva
predsednica Kluba tajnic
Celje pa je postala Dragana
Jusupovič. MOJCA MAROT-
Na Celjsko kočo, Tisje in Javomik
PD Zlatame Celje organizira v nedeljo, 4. decembra, pohod
na Rifnik in Resevno pri Šentjurju, od tam pa na Svetino in
Celjsko kočo. Iz Celja se bodo odpravili ob 6. uri in 16 minut.
V	nedeljo, 11. decembra, bo ob 6.25 vlak z železniške postaje
v Celju planince odpeljal na 14. spominski planinski pohod na
Tisje.
V	sobcfto, 17. decembra, pa bodo ob 6. uri s posebnim avtobu-
som s krenili s parkirišča na Glaziji proti izhodiščni točki za
pohod na Javomik.
Za vse podrobne informacije in prijave pokličite PD Zlatame
Celje, telefon 31-711, int. 355, ali 452-927.
Nogavice za dobre ijudi
Angela In Tonček Sirk v Pongracu ne poznata dolgega časa
Velika kuhinjska miza pri
Sirkovih v Pogracu je bila ob
našem obisku polna pisanih,
toplih nogavic. Angela, prijaz-
na in zgovorna ženica, jih je
dan za dnem pletla nekaj me-
secev. Da bi zaslužila kakšen
tolar, še raje se s svojimi izdel-
ki oddolži dobrim ljudem v so-
seščini. In teh, pravita Angela
in Tonček Sirk, je veliko.
Dobrih sedem križev nosi
Angela na svojih plečih, Ton-
ček leze proti letnici 85. Za
njima je, potem ko je Angeli
umrl prvi mož, že 38 let slmp-
nega življenja. Veliko lepega,
pa tudi hudega sta preživela
v teh letih, z rožami jima živ-
: ljenje nikoli ni bilo posuto.
A vsemu navkljub iz njiju veje
optimizem, da jima človek
z veseljem prisluhne.
Angeli je tekla zibel v Rim-
skih Toplicah, Tonček je na
svet prijokal v hribih pod
Kamnikom pri Preboldu,
v družini, kjer je bila številka
13 po svoje res nesrečna števil-
ka. Na revni domačiji je na
svet prijokalo 13 otrok, ki so
že v nežnih otroških letih osta-
li brez matere, pri trinajstih je
moral v svet za kruhom tudi
Tonček. Svojo delovno pot je
začel in končal v laškem rud-
niku. Med drugim s prelomlje-
no hrbtenico, ko je zasulo ja-
mo, a v spominu mu bolj kot
vse drugo ostaja to, da je bil
sedemkrat udarnik. In na to je
resnično ponosen. Nič manj pa
Angela na tista leta, ko je bila
zaposlena v celjski bolnišnici,
natančneje v operacijski dvo-
rani, kjer je neštetokrat pri-
pravljala vse potrebno za ope-
racije ljudi, ki so morali poi-
skati takšno pomoč. Tista leta,
pravi, še danes ostajajo v nje-
nem najlepšem spominu. Nič
čudnega, da je navdušena nad
obema vnukinjama, medicin-
skima sestrama.
V Pongrac je Sirkova zane-
slo pred 20 leti, ko je rudnik
prodajal svoje objekte. Takrat
so bile tam delavnice, Sirkova
sta si z leti uredila skromen
dom. Na majhnem kosu zemlje
okoli domačije je bilo dela
vedno dovolj, vmes pa sta se
ukvarjala vsak s svojim pri-
ljubljenim konjičkom. Angela
je najraje sedla s pletilkami
v rokah, Tonček je pletel koše
in opletal steklenice. »Pletenje
je bila vedno moja ljubezen.
Ko sem končala osnovno šolo,
sem še vsak teden hodila
k ročnemu delu na šolo v Rim-
skih Toplicah. In pletilke so
ostale del mojega življenja vse
do danes. Ko sem bila pred
kratkim v zdravilišču, sem na-
redila cel kup pletov, v glav-
nem pa pletem nogavice. Letos
sem jih napletla kakšnih 150.
Doslej jih nisem prodajal^
v glavnem sem jih vedno pod»!
rila dobrim ljudem, ki паП''
pomagajo. Tonček ne vidi
eno oko in ko sem bila v zdr»
vilišču, so ga sosedje vsak d^
obiskovali, zvečer pa mu pi^
nesli večerjo. Res, zlati ljudf
živijo tukaj,« je pripovedoval'
Angela. Tonček pa je obuj^
spomine na čas, ko je ple^^
koše: »Enkrat sem pozimi
pletel 36 košev in opletel pi*'
ko 100 steklenic,« je bil роп^
sen. Letom navkljub - da "
Sirkova napletla še veliko
gavie in Tonček spletel še ka»'
šen koš.	. J
IRENA BA^
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
15
Tri icnjižnice v eni iiiši
Gotovo veste, da v našem
цredništvu nimamo lastnega
jeznama zvestih naročnikov,
j^inula desetletja so kar pre-
cej dolga doba, vmes so bili
ogenj, poplava, vojna...
Seznam sedaj sestavljamo
5 pomočjo naših bralcev. Ob-
sega že kar precej imen, mi
pa zveste naročnike obisku-
jemo po različnih kriterijih.
Vsekakor se bomo potrudili
in obiskali vse, ki so se prija-
vili, da že dolgo naročajo naš
tednik.
V družini Kokovnlkovih iz
Ojstriške vasi pri Taboru so
nam zvesti že več kot štiri
desetletja, Marija Kokovnik
pa se je potrudila in nas kar
sama obiskala. Na časopis se
je naročil že njen pokojni
oče, sedaj mu je zvesta sama,
tradicijo pa bodo nadaljevali
tudi njeni otroci, je v smehu
zatrdila gospa Marija. »Nič
čudnega, ko pa se skoraj ste-
pemo, kdo bo Novi tednik
prvi prebral. Jaz preberem
celega, najbolj pa me priteg-
nejo podlistki, tržnica, kme-
tijski nasveti, pisma bral-
cev ...» Podlistke gospa Ma-
rija že precej časa shranjuje,
vseeno pa pravi, da ne bi bilo
škode, če bi katerega pono-
vili.
Naša zvesta naročnica je
precej časa preživela v pol-
zelski tovarni nogavic, kjer
je bila zaposlena 30 let.
»Dvakrat v življenju je bilo
res hudo — takrat, ko so po
vojni zaprli očeta, in letos,
ko nas je hudo prizadela po-
plava. Oče je bil nato precej
pobit, sama pa sem si rekla,
da siromaščine že ne bom
tolkla. Delo razvedri, krepi
in po malem še obogati,« je
gospa Marija ponovila staro
ljudsko modrost, ki se je je
držala vsa ta leta in ki je ni
nikoli razočarala. »Če si
skromen in delaš, si boš ne
glede na čas lahko kaj ustva-
ril,« je še prepričana Marija
Kokovnik.
Njena prepričanja so bila
na trdi preizkušnji med le-
tošnjo poplavo, ki je Tabor
in tudi Kokovnikove zelo
prizadela. »V hiši smo imeli
poplavljeno spodnjo etažo,
poplavilo je drva in zele-
njavni vrt, tudi gospodar-
skemu poslopju voda ni pri-
zanesla. Bilo je precej hudo,
ob tej priliki pa bi se rada
zahvalila vsem, ki so nam
v težkih trenutkih priskočili
na pomoč: Tovarni pohištva
Garant, požrtvovalnim ga-
silcem Ojstriška vas Tabor
ter Modernim interierom iz
Levca in Ljubljane.«
Posebna strast naše zveste
naročnice so rože. Neskonč-
no rada jih ima, še posebej so
ji pri srcu vrtnice. Poleg tega
večino časa posveča svojemu
zelenjavnemu vrtu, saj rada
dela na zemlji. Pri Kokovni-
kovih imajo hektar koruze,
na drugem hektarju zemlje
pa pridelujejo povrtnino,
v glavem zelje, fižol in ku-
mare. Dela je torej dovolj tu-
di za sina in hčerko ter njuna
otroka, dva zlata sončka,
Primoža in Roka.
Pomembno mesto v življe-
nju gospe Marije ima branje,
saj je prepričana, da je vsako
dobro knjigo potrebno vsaj
dvakrat prebrati. Pri Kokov-
nikovih imajo kar tri knjiž-
nice, nenehno se gredo »spo-
sojevalnico v hiši .« Poleg
Novega tednika so pri njih
dobrodošli tudi drugi časo-
pisi. Gospa Marija namreč
trdi, da moraš nenehno bra-
ti, da veš, kaj se dogaja. To še
posebej velja za tiste, ki so
v pokoju.
Tudi Marijo Kokovnik
smo obdarovali s spomin-
kom, ki ga podarjamo vsem
našim zvestim naročnikom.
»Kar napišite, da sem tega
darila zelo vesela, saj mi
v življenju ni bilo še nič po-
darjenega,« je rekla gospa
Marija. Ob tem ji želimo, da
bi ji bilo podarjeno tudi
zdravje, kar je tudi njena
največja želja. Da bo lahko
še dolgo časa delala in po-
magala »ta mladim« !
URŠKA SELIŠNIK
Prijazna beseda
ni niicoii izgubijena
Na poti na Roglo so se ljutlie oá nektiai
ustavljali pri LočnlHarju
Malo je kmetij, tudi na Po-
horju, ki bi znale ohraniti svo-
jo prvobitnost tako, kot so jo
pri Ločnikarju na Skomarju.
In to kljub temu, da se že 15 let
ukvarjajo s kmečkim tu-
rizmom.
»Po nekaj letih smo letos
lahko spet zadovoljni z obi-
skom. Če pomislim, kako vese-
li smo bili osamosvojitve Slo-
venije, kako smo ji nazdravlja-
li! Potem pa so prišla suha le-
ta. No ja, vsak začetek je te-
žak,« ne more iz svoje optimi-
stične kože gospodinja Majda.
Tako kot takrat, pred davnimi
leti, ko se je iz Oplotnice,
s svojega doma tik ob cesti,
priženila na pohorske strmine.
»Sredi hriba, brez ceste... Ko
smo predelovali hišo, smo ves
material zvozili z vozom, sami
smo sejali pesek... Če primer-
jam s tistimi časi, nam zdaj nič
ne manjka. Vedno pa sem ime-
la rada ljudi in tudi to je bil
eden izmed razlogov, da smo
se pred 15 leti odločili za
kmečki turizem. Na ljudi smo
bili navajeni, saj so se od nek-
daj ustavljali pri nas na poti
od Ošlaka na Roglo. Vsak se je
lahko pri nas odžejal. Zdaj, ko
na Pohorju ni več pravih pla-
ninskih poti, pa prihajajo lju-
dje na kmečki turizem.«
Seveda pomeni kmečki turi-
zem tudi dodaten vir dohodka.
Kmetija je sicer velika, kar 75
hektarjev meri, a v glavnem
samo gozda. Z živino ni do-
hodka zaradi strmine. 17 le-
žišč, kolikor jih imajo na raz-
polago v lepo, po kmečko ure-
jenih sobah, privabi največ
ljudi med počitnicami - poleti
in pozimi, saj so smučišča bli-
zu. Če se je že kdo kdaj pritožil
zaradi Ločnikarjevega gosto-
ljubja, se je zato, ker se je zre-
dil. Preveč in predobro je dobil
jesti. Kapljico imajo tudi do-
mačo. Seveda ne s Pohorja,
pač pa iz Majdine Oplotnice,
kjer imajo vinograd.
Dela je na tatóni kmetiji se-
veda veliko. Breme sta si sedaj
v veliki meri naložila ta mla-
da, sin Slavko z ženo Marico,
ki sta prevzela kmetijo. Imata
že tri otroke, a to je v primer-
javi s sedmimi Majdinimi še
vedno malo. »Pri sedmih otro-
cih sem res imela polne roke
dela, a še vedno sem imela do-
volj časa za vsakogar, ki se je
oglasil pri hiši. K hiši pa so
ljudje vedno prihajali. Med
svetovno vojno je bila znana
kot partizanska hiša. Tudi
kasneje smo imeli v hiši radi
ljudi. Spomnim se leta 1952,
ko smo imeli kar 23 žanjic. Že
takrat je bil o nas objavljen
članek v časopisu. Takole je:
prijazna beseda ni nikoli iz-
gubljena. Tudi naše mlade ta-
ko učim. Moram pohvaliti Ma-
rico. K hiši je prišla mlada,
komaj 18 let stara in voljna
učenja. Danes odlično kuha,
z ljudmi pa tudi zna.«
Tako bo življenje pri Ločni-
karju očitno ostalo takšno, kot
ga vsi poznajo: trdo, pa vendar
prijazno, bogato in predvsem
gostoljubno.
MBP
Majda Ločnikar
Veiiico zanimanje
za Kiic dobrote
v Celju bo v soboto, 26. no-
vembra, velika humanitarna
prireditev Klic dobrote, ki jo
pripravljajo že četrtič. Kljub
temu, da se bosta v neposredni
prenos prireditve vključila tu-
di radio Slovenija ter TV Slo-
venija, je bilo pretekle dni za
vstopnice veliko zanimanje.
Stanejo od 300 do 700 tolarjev,
izkupiček pa bodo namenili za
dobrodelne namene.
Gre za največjo hvimanitar-
no prireditev v Sloveniji, pri-
pravlja pa jo Karitas. Prvi Klic
dobrote je bil povsem v zna-
menju začetka vojne v sosešči-
ni - iskali so predvsem pomoč
za begunce, naslednje leto pa
so uspeli zbrati že veliko po-
moči za socialno ogrožene pre-
bivalce širšega celjskega ob-
močja - za brezposelne, tiste, ki
so na čakanju ali imajo preniz-
ke plače. V Karitasu so ugoto-
vili, da je ena od možnosti, ka-
ko do potrebnih dobrodelnih
sredstev, tudi takšna priredi-
tev, saj lahko z izkupičkom od
prodanih vstopnic ter z darili
pokroviteljev precej pomagajo
ljudem v stiski. Vsakoletne do-
brodelne prireditve v dvorani
Golovec pa omogoča izjemen
odziv mnogih nastopajočih
pevcev, ansamblov ter povezo-
valcev in pokroviteljev. Po pr-
vem Klicu dobrote so se na-
nareč nastopajoči, ki se hono-
rarjem odpovejo, celo sami
zavzeli, naj bi,'prireditev po-
stala vsakoletna. Po drugem
koncertu je prireditev prerasla
celjski okvir, kar so omogočili
tudi radijski ter televizijski
prenosi.
Med lansko televizijsko od-
dajo so uspeli zbrati po telefo-
nu za več kot 10 milijonov to-
larjev pomoči, letos, ko bo ne-
posredni televizijski prenos,
bo mogoče znesek še višji.
Uspela sta tudi lanski in pred-
lanski radijski Klic dobrote,
saj so med akcijo slovenskih
lokalnih ter regionalnih postaj
zbrali za 1.300.000 oziroma
2 milijona tolarjev pomoči za
hrano, kurjavo, plačilo elek-
trike, najosnovnejšega za člo-
veka vredno življenje. Izkupi-
ček vsakoletnega koncerta pa
znaša približno 15 tisoč DEM,
kar prav tako porabijo v do-
brodelne namene.
Franci Trstenjak, glavni or-
ganizator prireditve, opozarja
tudi na velik pomen ustvarja-
nja duha dobrodelnosti ter
prijaznih medčloveških od-
nosov.
BRANE JERANKO
Velenjsici Icažipot
V velenjskem izvTŠnem svetu so se na odločili, da bodo poskr-
beli za ustrezno označitev mestnih ulic.
Letos so sicer že izdali karto Velenja, zloženko, vendar prebi-
valcem in obiskovalcem mesta še vedno ni lahko najti nekaterih
ulic. Nove table za označevanje želijo izdelati v barvah mesta,
v zeleni in beli. Geodetska uprava pa mora pripraviti predloge
o tem, katere ulice je treba označiti. Za večjo preglednost bodo
ob osnovnih tablah še dodatne, začasno postavljene table.
KL
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
16
KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINI LAŠKO
Občinska volilna komisija Laško, na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS,
št. 72/93 in 33/94) v zvezi z določbami 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92)
objavlja izžrebani vrstni red	*
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE LAŠKO
Kandidati so:
1.	JANEZ KRAJNC, roj. 18.6.1939
Naslov: Laško, Cesta v Debro št. 21
Poklic: profesor andragogike; delo: profesor
Predi.: Slovenski krščanski demokrati. Narodna demokratska
stranka - ND in Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS
2.	Dr.ANTON VELIKONJA, roj. 9.3.1939
Naslov: Laško, Aškerčev trg 4/a
Poklic: zdravnik; delo: zdravnik splošne prakse
Predi.: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije in
Združena lista socialnih demokratov Slovenije
3.	PETER HRASTEU, roj. 7.2.1935
Naslov: Laško, Titova ulica št. 30
Poklic: upokojenec; delo: projekt.-trgovina
Predi.: Slovenska ljudska stranka
4.	ROBERT ŠTERN, roj. 20.8.1946
Naslov: Laško, Rožnik št. 13
Poklic: ing. gradbeništva; delo: vodja premož. gradb. podr.
RRPS p.o. Trbovlje
Predi.: Vinko Stopinšek in skupina volilcev
5.	FRANCI ŽOHAR, roj. 20.6.1963
Naslov: Sedraž 19/b
Poklic: ing. gradb., dipl. ekon.; delo: strokovni sodelavec ZUN
Predi.: Liberalna demokracija Slovenije
IZŽREBANI VRSTNI RED SEZNAMA LIST KANDIDATOV
ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA LÀSKO
OBČINA LAŠKO - številka volilne enote: 1
VOLILNA ENOTA obsega območje krajevne skupnosti Laško. V tej
volilni enoti se voli 8 (osem) članov občinskega sveta. V seznam
so vpisane naslednje liste kandidatov.
LISTA 1 - NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA - ND
1.	IGOR KNEZ, roj. 16.11.1951; občina Laško
Naslov: Laško, Na Pristavi 14
Poklic: fot. tehnik, delo: podjetnik-direktor
2.	JANEZ REMŠKAR, roj. 03.06:1945; občina Laško
Naslov: Laško, Strmca 16
Poklic: elektro ing., delo: podjetnik-direktor
3.	ALOJZIJA OJSTERŠEK, roj. 26.01.1941; občina Laško
Naslov: Laško, Cesta na Svetino 42
Poklic: učiteljica, delo: upokojenka
4.	DARINKA GREŠAK, roj.14.03.1954; občina Laško
Naslov: Laško, Valentiničeva 35
Poklic: profesor geografije, delo: profesor geografije
5.	SILVO REMŠKAR, roj. 16.12.1946; občina Laško
Naslov: Laško, Poženelova 3
Poklic: strojni tehnik, delo: strojni tehnik
6.	JANEZ POTOČNIK, roj. 05.07.1956; občina Laško
Naslov: Laško, Cesta v Debro 40
Poklic: strojni tehnik, delo: konstruktor-tehnolog
7.	MARIJA ŠOBER, roj. 07.08.1950; občina Laško
Naslov: Laško, Kajuhova 1
Poklic: stomatološka sestra, delo: stomatološka sestra
LISTA 2 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	TONE TURNŠEK, roj. 11.11.1940; občina Laško
Naslov: Laško, Na Pristavi 25
Poklift: ing. živilske tehnologije, delo: direktor
2.	ANDREJ VESENJAK, roj. 04.11.1959; občina Laško
Naslov: Laško, Jagoče 5
Poklic: kmetijski tehnik, delo: samost. podjetnik
3.	SLAVKO ŠPILER, roj. 15.06.1953; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 16
Poklic: tehnik, delo: vodja enote
4.	MAJDA VELIKONJA, roj. 21.07.1945; občina Laško
Naslov: Laško, Podšmihel 20/a
Poklic: višji fizioterapevt, delo: fizioterapevt
5.	JOŽE SADAR, roj. 28.04.1969; občina Laško
Naslov: Laško, Na Pristavi 23
Poklic: strojni tehnik, delo: samost. podjetnik
6.	ROBERT ŠTERN, roj. 20.08.1946; občina Laško
Naslov: Laško, Rožnik 13
Poklic: gradbeni ing., delo: vodja premož.gr.en.
7.	VLADO MAROT, roj. 18.02.1961 ; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 20
Poklic: predmetni učitelj, delo: vodja OORK
8.	GORAZD ŠETINA, roj. 08.02.1947; občina Laško
Naslov: Laško, Trsteniška 1
Poklic: tehnik, delo: poslovni sekretar
LISTA 3 - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLO-
VENIJE - DeSUS
1.	MATEVŽ KOLAR, roj. 24.08.1935; občina Laško
Naslov: Laško, Valentiničeva 50
Poklic: upravni pravnik, delo: upokojenec
2.	VLADIMIR SAJOVIC, roj. 12.07.1932; občina Laško
Naslov: Laško, Pot na šmohor 4
Poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenec
3.	GIZELA PODBREGAR, roj. 27.12.1941; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 6
Poklic: babica, delo: upokojenka
4.	MILAN KOVAČ, roj. 06.08.1925; občina Laško
Naslov: Laško, Cesta v Debro 39
Poklic: vk elektro monter, delo: upokojenec
5.	STANISLAV TAUSES, roj. 07.11.1928; občina Laško
Naslov: Laško, Jagoče 13/a
Poklic: pek, delo: upokojenec
6.	MILICA KVARTIČ, roj. 28.04.1937; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 12
Poklic: maser, delo: upokojenka
7.	PETER PODBEVŠEK, roj. 02.05.1926; občina Laško
Naslov: Laško, Pod gradom 2
Poklic: rudar, delo: upokojenec
8.	ADOLF ŠANCA, roj. 17.06.1932; občina Laško
Naslov: Laško, Rifengozd 9
Poklic: rudar, delo: upokojenec
LISTA 4 - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	JANEZ KRAJNC. roj. 18.06.1939; občina Laško
Naslov: Laško, Cesta v Debro 21
Poklic: profesor andragogike, delo: profesor
2.	JOŽE BENEDEK, roj. 28.01.1942; občina Laško
Naslov: Laško, Borisa Kraigherja 14
Poklic: dr. stomatologije, delo: dr. stomatolog
3.	DRAGICA KUMER, roj. 13.07.1961 ; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 20
Poklic: učiteljica, delo: razredna učiteljica
4.	LUDVIK URANKAR, roj. 08.07.1954; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 4
Poklic: fizioterapevt, delo: fizioterapevt
5.	MATIJA KOVAČIČ, roj. 06.12.1952; občina Laško
Naslov: Laško, Kajuhova 2
Poklic: gimnazijski maturant, delo: bančni uslužbenec
6.	MARJAN GREŠAK, roj. 11.01.1950; občina Laško
Naslov: Laško, Valentiničeva 35
Poklic: dipl. inq. strojništva, delo: samost. podjetnik
7.	JUSTINA PU&Č, roj. 25.08.1927; občina Laško
Naslov: Laško, Strmca 14
Poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka
8.	STANISLAV KRAMER, roj. 05.11.1929; občina Laško
Naslov: Laško, Cesta na Svetino 11
Poklic: ekonomist, delo: upokojenec
LISTA 5 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	EDVARD STAROVEŠKI, roj. 13.12.1950; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 6
Poklic: dr. veterinarske medicine, delo: vodja klavnice KZ
2.	MOJCA RATEJ, roj. 25.04.1959; občina Laško
Naslov: Laško, Kidričeva 8
Poklic: dipl. ing. kmetijstva, delo: vodja odd. za svet.
3.	PETER HRASTEU, roj. 07.02.1935; občina Laško
Naslov: Laško, Titova 30
Poklic: upokojenec, delo: obrtnik
4.	NIKO BORIČ, roj. 17.03.1952; občina Laško
Naslov: Laško, Poženelova 7
Poklic: zdravnik, delo: zdravnik
5.	MARIJAN ERJAVEC, roj. 06.12.1936; občina Laško
Naslov: Laško, Valentiničeva 48
Poklic: kmetijski tehnik, delo: upokojenec
6.	KAREL GOTAR, roj. 19.10.1936; občina Laško
Naslov: Laško, Jagoče 10
Poklic: električar, delo: upokojenec
7.	BOJAN PETEK, roj. 25.06.1965; občina Laško
Naslov: Laško, Strmca 5
Poklic: orodjar, delo: orodjar
8.	IVAN JAKOPIČ, roj. 13.08.1936; občina Laško
Naslov: Laško, Strmca 124
Poklic: rudar ključavničar, delo: upokojenec
LISTA 6 - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	JOŽEF RAJH, roj. 29.08.1946; občina Laško
Naslov: Laško, Kidričeva 45
Poklic: strojni tehnik, delo: trgovec
2.	BOŠKO ŠROT, roj. 06.03.1957; občina Laško
Naslov: Laško, Kidričeva 2
Poklic: dipl. pravnik, delo: vodja kadr. službe
3.	JOŽE STANIČ, roj. 09.07.1941; občina Laško
Naslov: Laško, Na Pristavi 24
Poklic: ing. živil, tehnologije, delo: direktor
4.	DRAGICA ŠKORJA, roj. 04.08.1942; občina Laško
Naslov: Laško, Poženelova 10
Poklic: upokojenka, delo: upokojenka
5.	STANISLAV KUŽNIK, roj. 21.10.1935; občina Laško
Naslov: Laško, Trsteniška 8
Poklic: upokojenec, delo: upokojenec
6.	BOJAN KOŠAK, roj. 16.08.1951; občina Laško
Naslov: Laško, Badovinčeva 2
Poklic: ekonomist, delo: vodja plana in analiz
7.	ROMAN MAVRI, roj. 21.01.1951; občina Laško
Naslov: Laško, Strmca 100/a
Poklic: dipl. pravnik, delo: odvetnik
8.	RUDOLF CESNIK, roj. 08.04.1934; občina Laško
Naslov: Laško, Titova 26
Poklic: upokojenec, delo: upokojenec
LISTA 7 - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
- SDSS
1.	BOŠTJAN ŠUHEL, roj. 11.05.1962; občina Laško
Naslov: Laško, Kajuhova 3
Poklic: mag. elektrotehnike, delo: prof. računalništva
2.	DRAGAN JUHANT, roj. 03.05.1953; občina Laško
Naslov: Laško, Cesta v Debro 57
Poklic: komercialist, delo: referent nabave
3.	SIMON SOVINO, roj. 03.09.1972; občina Laško
Naslov: Laško, Strmca 99
Poklic: grafični tehnik, delo: administr. dela
4.	JANEZ NEDEUKOVIČ, roj. 03.09.1949; občina Laško
Naslov: Laško, Pod gradom 13
Poklic: računovodja, delo: računovodja
5.	JANEZ HABE, roj. 19.04.1929; občina Laško
Naslov: Laško, Stmrica 97
Poklic: rudar, delo: upokojenec
6. JULIJANA JAZBEC, roj. 03.05.1924; občina Laško
Naslov: Laško, Rimska cesta 16
Poklic: šivilja, delo: upokojenka
OBČINA LAŠKO - številka volilne enote: 2
Volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Rečica, Marija
Gradec, Vrh nad Laškim in Breze. V tej volilni enoti se voli 8 (oseiDj
članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje list«
kandidatov.
LISTA 2 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE
1.	MARJAN SALOBIR, roj. 05.05.1960; občina Laško
Naslov: Laško, Marija Gradec 8
Poklic: gradbeni tehnik, delo: vodja enote
2.	DUŠAN KLINAR, roj. 13.12.1957; občina Laško
Naslov: Laško, Laška vas 4
Poklic: dipl. ing. kemijske tehnol., delo: asistent
3.	CVETO BROD, roj. 12.06.1953; občina Laško
Naslov: Laško, Zgornja Rečica 59
Poklic: stikalničar, delo: stikalničar
4.	JOŽE JANČIČ, roj. 12.06.1952; občina Laško
Naslov: Laško, Vrh nad Laškim 7
Poklic: sred. strok, šola, delo: delavec
5.	BOGDAN PUSAR, roj. 10.06.1956; občina Laško
Naslov: Laško, Olešče 46
Poklic: elektro tehnik, delo: delavec
6.	JANKO SALOBIR, roj. 01.06.1955; občina Laško
Naslov: Breze, Trobni Dol 39
Poklic: šofer, delo: avtoprevoznik
7.	MATJAŽ PIKL, roj. 07.01.1971; občina Laško
Naslov: Laško, Spodnja Rečica 47
Poklic: avtomehanik, delo: delavec
8.	ZVONE KLAVŽAR, roj. 16.11.1956; občina Laško
Naslov: Breze, Trobni Dol 38
Poklic: mizar, delo: kmetovalec
LISTA 3 - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVE-
NIJE - DeSUS
1.	JURE JAN, roj. 11.01.1938; občina Laško
Naslov: Laško, Lahomno 39
Poklic: višji upravni delavec, delo: ref. za kulturo in šp
2.	SILVA STARC, roj. 27.12.1930; občina Laško
Naslov: Laško, Huda Jama 8/a
Poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka
3.	JOŽE MAROT, roj. 25.07.1929; občina Laško
Naslov: Breze, Breze 57
Poklic: ključavničar, delo: upokojenec
4.	FRANC FELDIN, roj. 18.10.1942; občina Laško
Naslov: Laško, Marija Gradec 52
Poklic: strojevodja, delo: upokojenec
5.	MARTINA SEIDL, roj. 07.11.1932; občina Laško
Naslov: Laško, Spodnja Rečica 46
Poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka
6.	MARTIN PLAHUTA, roj. 10.11.1918; občina Laško
Naslov: Laško, Vrh 37
Poklic: kmetovalec, delo: upokojenec
7.	FRANC VERBOVŠEK, roj. 29.06.1944; občina Laško
Naslov: Laško, Zgornja Rečica 72
Poklic: rudarski nadzornik, delo: upokojenec
8.	JOŽE SELIČ, roj. 17.03.1929; občina Laško
Naslov: Laško, Spodnja Rečica 123
Poklic: rudar, delo: upokojenec
LISTA 4 - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	DANIJEL ULAGA, roj. 05.10.1963; občina Laško
Naslov: Laško, Zgornja Rečica 105
Poklic: dipl. ing. lesarstva, delo: tehnični direktor
2.	JOŽE SLAPŠAK, roj: 17.03.1957; občina Laško
Naslov: Laško, Padež 5
Poklic: kv avtomehanik, delo: avtomehanična dela
3.	ADAM JECL, roL 13.03.1958; občina Laško
Naslov: Breze, Sentrupert 93/c
Poklic: kmet, delo: zas. obrt.-žagar
4.	ANASTAZIJA DEŽELAK, roj. 23.10.1954; občina Laško
Naslov: Laško, Trojno 8
Poklic: dipl. ing. kmetijstva, delo: kmetijski svetovalec
5.	BRANKO LAPORNIK, roj. 09.01.1959; občina Laško
Naslov: Laško, Velike Grahovše 28
Poklic: PTT manipulant, delo: poštni delavec
6.	IVAN KRAŠOVEC, roj. 15.04.1953, občina Laško
Naslov: Laško, Spodnja Rečica 189
Poklic: kv mizar, delo: nezaposlen
7.	DANIJEL PAJK, roj. 21.05.1957; občina Laško
Naslov: Laško, Vrh nad Laškim 2
Poklic: kv avtomehanik, delo: delo na kmetiji
8.	IVAN GRAČNER, roj. 20.11.1956; občina Laško
Naslov: Breze, šentrupert 84
Poklic: kv električar, delo: električarska dela
LISTA 5 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	KAREL KRAŠEK, roj. 14.10.1943; občina Laško
Naslov: Laško, Spodnja Rečica 103
Poklic: ing. kmetijstva, delo: direktor KZ
2.	KONRAD JURKOŠEK, roj. 20.01.1929; občina Laško
Naslov: Laško, Žigon 20
Poklic: kmet, delo: kmet
3.	JANKO KOVAČIČ, roj. 14.02.1957; občina Laško
Naslov: Laško, Žigon 9/a
Poklic: kmet, delo: kmet
4.	ANDREJ KLEZIN, roj. 23.11.1954; občina Laško
Naslov: Laško, Trojno 6
Poklic: ing. strojništva, delo: obrtnik
5.	MIROSLAV HRASTNIK, roj. 06.03.1958; občina Laško
Naslov: Laško, Harje 7
Poklic: lesar, delo: kmet
6.	STANKO SELIČ, roj. 03.10.1953; občina Laško
Naslov: Laško, Leskovca 4
Poklic: rudarski tehnik, delo: delovodja
7.	VINKO ZEME, roj. 24.01.1941; občina Laško
Naslov: Breze, Trobni Dol 34
Poklic: kmet, delo: kmet
8.	MARJAN DEŽELAK, roj. 03.10.1959; občina Laško
Naslov: Laško, Velike Gorelce 15
Poklic: kmet, delo: kmet
LISTA 6 - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	BOŽIDAR PRESKAR, roj. 17.01.1936; občina Laško
Naslov: Laško, Spodnja Rečica 54
Poklic: upokojenec, delo: upokojenec
2.	MILICA JAN, roj. 09.07.1945; občina Laško
Naslov: Laško, Lahomno 39
Poklic: vzgojiteljica, delo: vzgojitelj
3.	STANKO HRASTNIK, roj. 13.11.1947; občina Laško
Naslov: Laško, Vrh 1/a
Poklic: šofer, delo: šofer
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
17|
J IVAN REZEC, roj. 13.04.1946; občina Laško
Naslov: Breze, Trobni Dol 35
poklic: kmet, delo: kmetovalec
5 daru ARSENJUK, roj. 01.02.1955; občina Laško
Naslov: Laško, Lahomno 2
Poklic: logoped-surdopedagog, delo: logoped
5 VINKO PLAHUTA, roj. 26.05.1949; občina Laško
Naslov: Laško, Vrh 37
Poklic: kmet, delo: kmetovalec
7 FERDO MEDVED, roj. 10.07.1959; občina Laško
Naslov: Laško, Tevče 3
Poklic: mizar, delo: mizar
5	VINKO LAVRINC, roj. 22.07.1943; občina Laško
Naslov: Laško, Zgornja Rečica 16
Poklic: upokojenec, delo: upokojenec
ilSTA 7 - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
,SDSS
j, IRENA VREČER, roj. 23.06.1955; občina Laško
Naslov: Laško, Sp. Rečica 84
Poklic: upravno administr. tehnik, delo: nezaposlena
I TOMAŽ PINTER, roj. 21.11.1970; občina Laško
Naslov: Laško, Lahomno 57
Poklic: študent elektrotehnike, delo: študent
3. FRANC BREČKO, roj. 19.08.1952; občina Laško
Naslov: Laško, Tevče 28/b
Poklic: grafični tehnik, delo: tehnolog
OBČINA LAŠKO - številka volilne enote: 3
Volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Rimske Toplice,
jurklošter, Sedraž in Zidani Most. V tej volilni enoti se voli 7 (sedem)
članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste
kandidatov.
USTA 1 - NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA - ND
1.	STANISLAV VESULAK, roj. 06.04.1934; občina Laško
Naslov: Laško, Trnovo 17
Poklic: elektrikar, delo: upokojenec
2.	GABRIJELA OBROVNIK, roj. 18.03.1947; občina Laško
Naslov: Laško, Trnovo 14
Poklic: administrator, delo: administrator
3.	FRANC ZUPANC, roj. 15.01.1942; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, Cankarjeva 2
Poklic: urar, delo: urar-obrtnik
LISTA 2 - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	ROMAN MATEK, roj. 13.02.1956; občina Laško
Naslov: Zidani Most, Zidani Most 29/d
Poklic: magister ekonomije, delo: preds. IS SO Laško
2.	DRAGO ZUPAN, roj. 23.07,1952; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, Partizanska pot 1
Poklic: elektromehanik, delo: delavec
3.	EDVARD GRAČNER, roj. 12.03.1944; občina Laško
Naslov: Jurklošter, Blatni Vrh 31
Poklic: strojni ključavničar, delo: matičar
4.	BRANKO SEME, roj. 19.01.1953; občina Laško
Naslov: Laško, Belovo 27
Poklic: strojni tehnik, delo: samost. podjetnik
5.	MATEJA KRAU, roj. 02.07.1973; občina Laško
I Naslov: Rimske Toplice, Cankarjeva c. 10
Poklic: študent, delo: študent
6.	ALENKA KANDOLF, roj. 09.12.1964; občina Laško
Naslov: Jurklošter. Lahov Graben 6/c
Poklic: medicinska sestra, delo: medicinska sestra
7.	ALOJZ AJDIČ. roj. 08.11.1965; občina Laško
Naslov: Zidani Most, Zidani Most 10
Poklic: elektrotehnik, delo: vzdrževalec
LISTA 3 - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVE-
NIJE - DeSUS
1.	ZLATA STREL. roj. 20.03.1937; občina Laško
Naslov: Zidani Most. Zidani Most 28/a
Poklic: učiteljica, delo: upokojenka
2.	GABRIJEL MEJAČ. roj. 01.04.1930; občinat Laško
Naslov: Rimske Toplice. Partizanska pot 3 '
Poklic: ing. varstva pri delu, delo: upokojenec
3.	FRANC LESIČAR, roj. 01.07.1951; občina Laško
Naslov: Jurklošter, Jurklošter 19/a
Poklic: gozdarski tehnik, delo: gozdarski tehnik
4.	BRANIMIR PAVČNIK, roj. 01.11.1937; občina Laško
Naslov: Laško. Trnov Hrib 1
Poklic: pilot, delo: upokojenec
5.	ANA PERŠE, roj. 31.01.1935; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. Zdraviliška 27
Poklic: učiteljica, delo: upokojenka
6.	MARJAN TRŽAN. roj. 08.09.1939; občina Laško
Naslov: Zidani Most. Veliko širje 13
Poklic: prometni tehnik, delo: upokojenec
7.	HUBERT OCVIRK. roj. 15.12.1942; občina Laško
Naslov: Jurklošter. Polana 60/a
Poklic: pedagog, delo: upokojenec
USTA 4 - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRAT
1.	IVAN GUČEK, roj. 16.05.1940; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. Brodnice 8/a
Poklic: kv električar, delo: nezaposlen
2.	MILAN VODIŠEK. roj. 20.05.1946; občina Laško
Naslov: Zidani Most. Veliko Širje 39
Poklic: kv vrtnar, delo: zasebni obrtnik
3.	DRAGO SEME. roj. 13.12.1959; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. Povčeno 1/a
Poklic: elektrotehnik, delo: elektrotehnik
4.	JANEZ BREČKO. roj. 13.08.1939; občina Laško
Naslov: Jurklošter. Lahov Graben 10
Poklic: skladiščni delavec, delo: nezaposlen
5.	PETER SENICA. roj. 27.03.1964; občina Laško
; Naslov: Rimske Toplice, Senožete 3
Poklic: ekonomski tehnik, delo: vlakovni odpravnik
6	FRANC KRAŠOVEC. roj. 06.09.1934; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, Škofce 4/a
Poklic: poklicni voznik, delo: upokojenec
7	MARJETA DEŽELAK, roj. 04.08.1969; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, Lože 1
Poklic: cvetličar-vrtnar, delo: zasebna obrtnica
, Lista s - slovenska ljudska stranka
; 1 ANDREJ AŠKERC, roj. 30.11.1955; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. Globoko 9
Poklic: ing. kmetijstva, delo: kmet
f 2 MATJAŽ GUČEK. roj. 01.07.1964; občina Laško
i Naslov: Rimske Toplice, XIV. divizije 6
Poklic: dr. vet. medicine, delo: veterinar
3 ALOJZ KOZMUS, roj. 04.05.1952; občina Laško
Naslov: Jurklošter, Paneče 3
Poklic: voznik, delo: kmet
4.	MARKO ŽVEPLAN, roj. 01.05.1965; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. Brodnrce 7
Poklic: kmet. tehnik, delo: kmet
5.	MARIJA PUŠNIK, roj. 02.12.1951 ; Občina Laško
Naslov: Jurklošter, Blatni vrh 34
Poklic: gospodinja, delo: gospodinja
6.	MILAN VOLAVŠEK. roj. 19.12.1957; občina Laško
Naslov: Jurklošter, Polana 16
Poklic: kmet, delo: kmet
7.	STANKO NEMEC, roj. 19.06.1965; občina Laško
Naslov: Laško, Sedraž 3
Poklic: delavec, delo: delavec
LISTA 6 - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	JOŽE JAMŠEK. roj. 26.1(5.1948; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. Sevce 2/a
Poklic: poslovodja, delo: trg. poslovodja
2.	ZLATKO PAVČNIK, roj. 07.03.1950; občina Laško
Naslov: Laško, Belovo 2/b
Poklic: ekonomist, delo: vodja sektor, kakov.
3.	RIHARD PUŠNIK. roj. 06.05.1957; občina Laško
Naslov: Jurklošter, Jurklošter 4
Poklic: avtomehanik, delo: avtomehanik
4.	FRANC BABIČ, roj. 26.10.1934; občina Laško
Naslov: Zidani Most. Obrežje 18
Poklic: VKV električar, delo: nabavni referent
5.	BOJANA KUSTURA, roj. 10.07.1957; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, šmarjeta 16
Poklic: ekonomist, delo: vodja FRS
6.	OTMAR KOLARIČ. roj. 20.06.1950; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, Pašnica 7
Poklic: poslovodja, delo: vodja enote
7.	ANDREJ MLAKAR, roj. 01.01.1948; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice. XIV. divizije 8
Poklic: predmetni učitelj, delo: vzgojitelj
LISTA 7 - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
— SDSS
1.	BOGOUUB KRAJŠEK. roj. 06.11.1949; občina Laško
Naslov: Zidani Most, Zidani Most 2
Poklic: strojni delovodja, delo: mlinar papir, mase
2.	DARKO REZEC, roj. 17.11.1967; občina Laško
Naslov: Laško. Sedraž 16
Poklic: mizar, delo: kriminalist
3.	FRANČIŠEK HABE. roj. 30.12.1938; občina Laško
Naslov: Rimske Toplice, XIV. divizije 6
Poklic: orodjar, delo: orodjar
USTA 8 - NEODVISNA LISTA
1. MARTINA OPREŠNIK, roj. 11.11.1959; občina Laško
Naslov: Jurklošter. Mrzlo Polje 19
Poklic: trgovka, delo: obrtnik
Predsednik Občinske volilne
komisije Laško
MILKO ŠKOBERNE, dipl. iur.
KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINI RADEČE
Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v skladu s 60. in 61.
členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 Občinska volilna komisija Radeče objavlja
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE RADEČE
Kandidati so objavljeni po izžrebanem vrstnem redu.
1. VALENTIN MEDVED, roj. 11.02.1957
Naslov: Jagnjenica št. 16 b. Radeče.
Poklic: trgovec; delo: samostojni podjetnik
Predi.: Slovenski krščanski demokrati SKD in Socialdemokratska
stranka Slovenije - SDSS
2. JANEZ ZAHRASTNIK, roj. 07.03.1937
Naslov: Hotemež, št. 33, Radeče.
Poklic: dipl. sociolog; delo: generalni direktor
Predi.: Franci Kadunc in skupina volilcev, Bojan Sumrak in sku-
pina volilcev
SEZNAM LIST KANDIDATOV Z IMENI KANDIDATOV
ZA VOLITVE OBČINSKEGA SVETA OBČINE RADECE
V	VOLILNI ENOTI št. 1, ki obsega območ-
je KS Radeče
V	volilni enoti se voli 11 (enajst) članov
občinskega sveta.
LISTA 1 - SOCIALDEMOKRATSKA
STRANKA SLOVENIJE - SDSS
1.	ANDREJ KOVAČ, roj. 05.06.1955
Radeče, V gaju 10
2.	FRANC DEBELAK, roj. 19.09.1Ô47
Radeče. Ulica talcev 2 a
3.	JOŽEF MIHELIČ, roj. 04.10.1950
Radeče. Pot na jez 18
4.	SIMON SERNEC, roj. 03.02.1959
Radeče. Pot na brod 5
5.	ALOJZ RAUTAR. roj. 29.061949
Radeče. Nad Mlinščico 16
6.	JANEZ NADU, roj. 04.08.1948
Radeče, Njivška 8
7.	PATRICIJA ŠAŠEK, roj. 12.11.1973
Radeče, Ulica 11. maja 11
8.	BOŽIDAR ZUPANČIČ, roj. 07.05.1953
Radeče, Pot na brod 3
9.	MILAN KLINAR, roj. 02.06.1936
Radeče, Pot na brod 13
10.	ROMAN TITOVŠEK, roj. 17.04.1956
Žebnik 34
11.	MLADEN PEČAR, roj. 01.03.1956
Radeče, Ulica OF 4 a
LISTA 2 - SLOVENSKA LJUDSKA
STRANKA - SLS
1.	RADO NOVAK, roj. 23.07.1966
Jelovo 22
2.	JANEZ WETZ, roj. 03.05.1949
Zavrate 1
3.	FELIKS KORBAR, roj. 12.08.1972
Močilno 23
4.	BORIS VAHTAR, roj. 26.12.1912
Radeče, Na Dobravo 6
5.	VEKOSLAV KOLENC, roj. 01.08.1947
Radeče. Trg 9
6.	MILAN STRNAD, roj. 21.12.1972
Močilno 18
LISTA 3 - SLOVENSKI KRŠČANSKI DE-
MOKRATI - SKD
1.	MIRAN PRNAVER, roj. 24.01.1965
Hotemež 28
2.	LEOPOLD PLAZNIK. roj. 19.07.1944
Jelovo 18
3.	BORIS LELJAK, roj. 11.07.1956
Radeče. Ulica OF 2
4.	EDVARD KORITNIK. roj. 13.03.1938
Hotemež 13 a
5.	FRANC GREBENC, roj. 07.12.1931
Radeče, Na Jelovo 12
6.	MILAN STRNAD, roj. 26.07.1947
Močilno 18
7.	AVGUST HRUP, roj. 21.08.1921
Močilno 31
8.	VIDA OCVIRK. roj. 06.04.1937
Radeče, Pot na jez 24
9.	DRAGO KOZINC, roj. 24.10.1961
Radeče, Starograjska 8
10.	JANEZ KRAJ§EK, roj. 15.01.1945
Žebnik 40
11.	KORANA KUŠTRIN LEUAK, roj.
15.03.1958
Radeče, Ulica OF 2
LISTA 4 - ZVEZA ZA NAPREDEK RADEČ
IN RADEŠKEGA OBMOČJA IN ZDRUŽE-
NA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	MATJAŽ HAN, roj. 06.04.1946
Radeče. Krakovo 4
2.	SIMONA ZUPANČIČ, roj. 18.06.1952
Radeče, Titova 42
3.	JANEZ BREGAR, roj. 06.05.1953
Radeče, Pod skalo 1
4.	ALOJZ NOVAK, roj. 21.12.1946
Radeče, Titova 82
5.	SAŠA KADUNC, roj. 25.07.1961
Radeče, Prnovše 9
6.	MARJAN ZUPANČIČ, roj. 13.02.1950
Hotemež 24
7.	MARJETA JUVANČIČ, roj. 23.07.1955
Hotemež 29
8.	ZVONE LIPOGLAVŠEK, roj.
18.02.1947
Radeče. Titova 93
9.	ZORAN ČULK. roj. 11.11.1961
Radeče, Ulica talcev 7
10.	UUDMILA PREŠIČEK, roj. 07.09.1945
Radeče. Ulica talcev 1
11.	TOMAŽ KRAVOGEL. roj. 06.07.1948
Njivice 30
LISTA 5 - SLOVENSKA NACIONALNA
STRANKA - SNS
1.	LUDVIK MEDVED, roj. 02.09.1948
Obrežje pri Zidanem Mostu 66
2.	ZDRAVKO KIRN. roj. 13.01.1952
Njivice 15
3.	DANICA KIRN. roj. 09.04.1953
Njivice 15
4.	FRANC PLEVEL, roj. 27.03.1953
Radeče. Kolenov Graben 8
5.	ALEŠ MEDVED, roj. 02.01.1975
Radeče, Titova 60
6.	ROMAN MILOST, roj. 04.02.1965
Radeče. Ulica talcev 7
7.	MARJAN RETEU. roj. 27.08.1973
Radeče. Kolenov Graben 9
8.	MILAN SLONECKI, roj. 03.04.1955
Radeče, Kolenov Graben 8
9.	DUŠAN HLEBŠ, roj. 21.05.1951
Radeče, Kolenov Grat>en 2
VOLILNA ENOTA ŠT. 2, ki obsega ob-
močja KS Jagnjenica, Svlbno In Vrhovo.
V volilni enoti se voli 5 (pet) članov občin-
skega sveta.
LISTA 1 - SOCIALDEMOKRATSKA
STRANKA SLOVENIJE - SDSS
1.	BORIS BERVAR, roj. 01.12.1958
Svibno 26
2.	FRANC KOSEM, roj. 07.12.1960
Jagnjenica 59
3.	ANDREJA TOMAŽIN, roj. 31.08.1968
Goreljce 10
4.	VESNA PIRŠ, roj. 13.01.1964
Jagnjenica 19č
5.	JURIJ KOSEM, roj. 05.02.1968
Jagnjenica 37 a _ ______
LISTA 2 - SLOVENSKA UUDSKA
STRANKA - SLS
1.	VIKTOR KMETIČ, roj. 12.05.1965
Svibno 36
2.	ANKA ISTENIČ, roj. 23.06.1959
Vrhovo 31
3.	ANTON ČEČ, roj. 31.05.1950
Čimerno 10
4.	IVAN KRAJNC, roj. 09.12.1954
Vrhovo 25
5.	MARJETAPODLESNIK. roj. 27.06.1969
Svibno 35
LISTA 3 - SLOVENSKI KRŠČANSKI DE-
MOKRATI - SKD
1.	KAREL KRŽAN, roj. 12.07.1927
Vrhovo 33
2.	ALOJZ MARTINČIČ. roj. 15.02.1944
Jagnjenica 12
3.	FRANC KOSEM. roj. 22.11.1938
Počakovo 3
4.	FRANC SOTLAR. roj. 27.01.1933
Log pri Vrhovem 4
LISTA 4 - ZVEZA ZA NAPREDEK RADEČ
IN RADEŠKEGA OBMOČJA IN ZDRUŽE-
NA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	RUDI JEVŠEVAR. roj. 09.11.1949
Vrhovo 53
2.	MIRKO BERVAR. roj. 26.06.1951
Stari Dvor 23 b
3.	ANTON RENKO. roj. 13.12.1956
Zagrad 10 b
4.	DARINKA KNEZ MEDVED. roj.
15.11.1953
Počakovo 24
5.	FRANC GROS, roj. 20.09.1950
Jagnjenica 23 a
Predsednica občinske volilne
komisije Radeče
Ivica LAZNIK, dipl. iur.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
18
KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINI ŠENTJUR
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ZUPANA OBČINE ŠENTJUR
Kandidata sta objavljena po izžrebanem vrstnem redu
1. LADISLAV GRDINA, roj. 31.03.1934, Šentjur.
Prešernova 32, dipl. ing. str., predsednik IS.
Predi.: LDS Liberalna demokracija Slovenije.
2. JURIJ MALOVRH, roj. 22.4.1946, Šentjur.
Podgrad 38 a, prometni inženir, poslanec v DZ.
Predi.: Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska
stranka Slovenije.
SEZNAMI LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV
OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠENTJUR PO VOLILNIH ENOTAH
Liste kandidatov so objavljene po izžrebanem vrstnem redu.
VOLILNA ENOTA 1 obsega:
KS Šentjur-center in KS Šentjur-okolica.
V volilni enoti se voli 10 članov.
1.	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	LUDVIK MASTNAK, roj. 03.08.1941 ; občina Šentjur.
Šentjur, Miloša Zidanška 21.
Poklic: diplomirani sociolog, delo: ravnatelj LU Šentjur.
2.	ANITA KOLEŠA, roj. 13.02.1961; občina Šentjur.
Šentjur, Pod vrbco 21.
Poklic: pravnik, delo: samost. podjetnik.
3.	MIRKO VREČKO, roj. 20.04.1934; občina Šentjur.
Šentjur, Pod vrt>co 8.
Poklic: učitelj, delo: upokojenec.
4.	ANTON SELIČ, roj. 15.02.1962; občina Šentjur.
Šentjur, II. bataljona 16 a.
Poklic: elektrikar, delo: obrtnik.
5.	MARTA BRAČUN, roj. 24.07.1951 ; občina Šentjur.
Šentjur, Pod vrbco 23 a.
Poklic: višja socialna delavka, delo: direktor podjetja.
6.	ŠTEFAN ARZENŠEK, roj. 06.11.1930; občina Šetnjur.
Šentjur, Pešnica 12.
Poklic: srednja strokovna šola, delo: upokojenec
7.	FRANC ŠKOBERNE, roj. 03.01.1955; občina Šentjur.
Šentjur, Cesta na brdo 5.
Poklic: trgovski poslovodja, delo: tajnik KS.
8.	FRANC CEHNER, roj. 02.10.1946; občina Šentjur.
Šentjur, Botričnica 30.
Poklic: ing. organizacije dela, delo: vodja AOP.
9.	MIRKO ČANDER, roj. 12.05.1949; občina Šentjur.
Šentjur, Cvetna ulica 38.
Poklic: elektrikar, delo: sindikalni zaupnik.
10. PETER PUSSER, roj. 01.11.1961; občina Šentjur.
Šentjur, I. celjske čete 10.
Poklic: dipl. Oec., delo: vodja marketinga.
2.	ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	FLORJAN ERJAVEC, roj. 22.11.1944; občina Šentjur.
Šentjur, Valentina Orožna 8 c.
Poklic: prometni tehnik, delo: vodja uprav, organa.
2.	KONRAD MAROT, roj. 19.02.1955; občina Šentjur.
Šentjur, Valentina Orožna 8 d.
Poklic: dipl. oec. str., delo: dir. cevarne Alpos.
3.	BRANKO GOLOB, roj. 20.09.1939; občina Šentjur.
Šentjur, Miloša Zidanška 19.
Poklic: strojni tehnik, delo: podjetnik.
4.	JOŽE ŠTIGLIC, roj. 01.01.1942; občina Šentjur.
Šentjur, Ljubljanska cesta 23.
Poklic: dipl. vet., delo: direktor.
5.	JOŽEFA ŠMERC-KOVAČIČ, roj. 19.03.1951; občina Šentjur.
Šentjur, Leskoškova 8.
Poklic: ing. konf. tehnologije, delo: na čakanju.
6.	TATJANA CMOK, roj. 19.06.1953; občina Šentjur.
Šentjur, Miloša Zidanška 8 a.
Poklic: knjižničar, delo. ravnatelj knjižnice.
7.	ANDREJA STOPAR, roj. 31.12.1961; občina Šentjur.
Šentjur, Dušana Kvedra 38.
Poklic: mag. vet. med., delo: vet. inšpektor.
8.	BOJAN BARIČ, roj. 15.03.1972; občina Šentjur.
Šentjur, Dušana Kvedra 38.
poklic, met. tehnik, delo: kopališki mojster.
9.	MIROSLAV ZALOKAR, roj. 27.04.1935; občina Šentjur.
Šentjur, Tončke Čečeve 3.
Poklic: upokojenec, delo: upokojenec.
10. MIRJAN BEVO, roj. 19.02.1955; občina Šentjur.
Šentjur, Valentina Orožna 8 d.
Poklic: dipl. oec., delo: gen. dir. Alposa.
3.	SLS SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
1.	TATJANA OSET, roj. 14.02.1961 ; občina Šentjur.
Šentjur, Črnoliška 12.
Poklic: profesor, delo: v.d. pomočnik rav.
2.	IVAN JAGER, roj. 05.10.1942; občina Šentjur.
Šentjur, Pešnica 1.
Poklic: učitelj, delo: direktor.
3.	ZVONKO PUŠNIK, roj. 13.06.1964; občina Šentjur.
Šentjur, C. Kozjanskega odreda 8.
poklic, ing. kmet., delo: direktor KZ.
4.	ROMAN MOŠKOTEVC, roj. 29.04.1967; občina Šentjur.
Šentjur, Stopče 31.
Poklic: tehnik, delo: podjetnik.
5.	NEVENKA CMOK, roj. 24.06.1931 ; občina Šentjur.
Šentjur, Tončke Čečeve 16.
Poklic: mag. dipl. ing. kmet., delo: upokojenka.
6.	FRANC JAGODIČ, roj. 01.01.1945; občina Šentjur.
Šentjur, Jakob pri Šentjurju 13.
Poklic: tehnik, delo: oblikov. trg. opreme.
7.	ANDREJA OSET, roj. 20.01.1972; občina Šentjur.
Šentjur, Cesta na Kmetijsko šolo 13.
Poklic: kmetijski tehnik, delo: -.
8.	JANEZ ČREŠNAR, roj. 24.12.1958; občina Šentjur.
Šentjur, Dušana Kvedra 38.
Poklic: ekonomski tehnik, delo: blagajnik.
9.	IDA ZANDOMENI. roj. 01.01.1944; občina Šentjur.
Šentjur, Botričnica 4.
Poklic: učitelj, delo: učitelj.
10. ANTON ZUPANC, roj. 01.11.1953; občina Šentjur.
Šentjur, Vodruž 6 a.
Poklic: inštalater, delo: obrtnik.
4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	SIMON ZDOLŠEK, roj. 15.06.1965; občina Šentjur.
Šentjur, Skladateljev Ipavcev 9 a.
Poklic: dipl. ing. elektrotehnike, delo: vodja fin. službe.
2.	ROBERT MARUŠA, roj. 10.11.1963; občina Šentjur.
Šentjur, Franja Malgaja 37.
Poklic: ing. elektrotehnike, delo: vodja vzdrževanja.
3.	JANEZ ČOKL, roj. 06.05.1939; občina Šentjur.
Šentjur, Pešnica 4.
Poklic: ek. tehnik, delo: vodja fin.rač. službe.
4.	KRISTINA ČATER, roj. 21.10.1955; občina Šentjur.
Šentjur, Vodmž 7 b.
Poklic: fizioterapevt, delo: fizioterapevt.
5.	FRANC KRAJŠEK, roj. 01.02.1941; občina Šentjur.
Šentjur, Ljubljanska cesta 11.
Poklic: ekonomist, delo: vodja SDK.
6.	SLAVICA ARZENŠEK, roj. 20.07.1942; občina Šentjur.
Šentjur, Trubarjeva 15.
Poklic: ek. tehnik, delo: vodja zem. knjige.
7.	CVETKO MLAKER. roj. 07.01.1951; občina Šentjur.
Šentjur, Kozjanskega odreda 87.
Poklic: avtomehanik, delo: obrtnik.
8.	PETER KRČ, roj. 19.04.1957; občina Šentjur.
Šentjur, Botričnica 16.
Poklic: ing. elektrotehnike, delo: org. informatike.
9.	BRIG ITA JELENC, roj. 18.04.1967; občina Šentjur.
Šentjur, Maistrova 7.
Poklic: dipl. oec., delo: sek. sekretariata.
10. ANDREJ BLAZINA, roj. 10.08.1965; občina Šentjur.
Grobelno, Stopče 30.
Poklic: ing. strojništva, delo: voznik reš. vozila.
5. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA
1.	OTO PUNGARTNIK, roj. 19.12.1954; občina Šentjur.
Šentjur, Blaža Kocena 5.
Poklic: dipl. politolog, delo: podpredsednik IS.
2.	BRANKO OSET, roj. 05.05.1954; občina Šentjur.
Šentjur, Slomškova 2.
Poklic: prom. ing.. delo: vodja servisa.
3.	FRANC KOVAČ, roj. 17.02.1940; občina Šentjur.
Šentjur, Toneta Seliškarja 10.
Poklic: mag. vet., delo: upokojenec.
4.	ALOJZ GAJŠEK, roj. 07.04.1955; občina Šentjur.
Šentjur, Na lipico 2.
Poklic: dipl. ing., delo: obratovodja.
5.	BOJANA KOŽEU, roj. 08.06.1954; občina Šentjur.
Šentjur, Ljubljanska 26.
Poklic: gim. maturant, delo: podjetnica.
6.	FRANC KRAMPL, roj. 08.03.1943; občina Šentjur.
Šentjur, Na lipico 3.
Poklic: dipl. soc., delo: ravnatelj OŠ.
7.	FRIDERIK LESKOŠEK, roj. 01.05.1941; občina Šentjur.
Grobelno, Stopče 5 a.
Poklic: tehnik, delo: obratovodja.
8.	ŽELJKO KOSABER, roj. 22.01.1955; občina Šentjur.
Šentjur, Kozjanskega odreda 87 a.
Poklic: ekonomist, delo: obrtnik.
9.	MARKO DIACI, roj. 20.03.1971 ; Občina Šentjur.
Šentjur, Vrbno 25 d.
Poklic: študent, delo: študent.
10.	BRANKO GABER. roj. 03.08.1970; občina Šentjur.
Šentjur. Gajstova pot 6.
Poklic: strojni tehnik, delo: podjetnik.
VOLILNA ENOTA 2 obsega:
KS Blagovna, KS Dramlje in KS Ponikva.
V volilni enoti se voli 7 članov.
1. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	BRANKO GOREČAN, roj. 19.12.1956; občina Šentjur.
Dramlje, Jarmovec 9 b.
Poklic: dipl. pravnik, delo: podjetnik.
2.	BORISLAV ZUPANC, roj. 02.11.1952; občina Šentjur.
Ponikva, Lutrje 15 a.
Poklic: ing. PTT prometa, delo: org. in vodenje pošte.
3.	MAKSIMILJAN HORVAT, roj. 08.08.1927; občina Šentjur.
Šentjur. Zlateče 19.
Poklic: pilot, delo: upokojenec.
4.	SLAVKO HORVAT, roj. 29.12.1954; občina Šentjur.
Ponikva, Dolga gora 64.
Poklic: poslovodja, delo: poslovodja.
5.	ŠTEFAN KOPINŠEK, roj. 26.12.1959; občina Šentjur.
Dramlje, Dramlje 42 a.
Poklic: gradbeni tehnik, delo: obrtnik podjetnik.
6.	JOŽEF GAJŠEK, roj. 22.05.1956; občina Šentjur.
Šentjur, Dole 37.
Poklic: avtomehanik. delo: gasilec.
7.	JAKOB RATAJC, roj. 12.08.1945; občina Šentjur.
Ponikva. Ponikva 48 a.
Poklic: učitelj, delo: ravnatelj Oš.
2. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. STANISLAV ZATLER. roj. 30.05.1944; občina Šentjur.
Ponikva, Hotunje 5.
Poklic: ekonomist, delo: direktor.
2.	HINKO PAP, roj. 29.11.1951; občina Šentjur.
Blagovna, Cerovec 10 a.
Poklic: uslužbenec, delo: ref. za voj. zadeve.
3.	IVAN ČEDE, roj. 24.04.1948; občina Šentjur.
Dramlje, Dramlje 51.
Poklic: predmetni učitelj, delo: ravnatelj OS.
4.	IGOR GORJUP, roj. 28.08.1953; občina Šentjur.
Ponikva, Hotunje 41.
Poklic: gradb. ing., delo: direktor.
3. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	JANEZ ŠKOBERNE, roj. 08.05.1973; občina Šentjur.
Dramlje, Laze 17.
Poklic: tehnik, delo: kmet.
2.	ZDRAVKO BRGLEZ, roj. 23.05.1954; občina Šentjur.
Ponikva, Dolga gora 19.
Poklic: ing. kmet., delo: pospeševalec.
3.	JOŽEF MASTNAK. roj. 15.02.1939; občina Šentjur.
Šentjur. Lokarje 10.
Poklic: kmet. delo: kmet.
4.	BOGDAN ZGONEC. roj. 31.07.1953; občina Šentjur.
Dramlje. Razbor 10.
Poklic: kmet. delo: kmet.
5.	STAŠKA BUSER. roj. 21.09.1956; občina Šentjur.
Ponikva. Boletina 8.
Poklic: dipl. ing. agr.. delo: profesor.
6.	ROMANA MARZEK. roj. 23.09.1958; občina Šentjur.
Šentjur. Proseniško 82.
Poklic: ing. kmet., delo: kmet. inšpektor.
7.	MARTIN PEVEC, roj. 12.11.1949; občina Šentjur.
Ponikva, Slatina 5.
Poklic: kmet, delo: kmet.
4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	ANTON KOLAR, roj. 21.05.1951 ; občina Šentjur.
Dramlje, Svetelka 8.
Poklic: voznik, delo: voznik avtobusa.
2.	ANTON ZDOLŠEK, roj. 13.01.1957; občina Šentjur.
Ponikva, Slatina 26.
Poklic: elektrikar, delo: obrtnik.
3.	JANEZ HLADNIK, roj. 15.06.1939; občina Šentjur.
Šentjur. Dole 19.
Poklic: učitelj, delo: učitelj prak. pouka.
4.	JAKOB PISANEC, roj. 26.03.1938; občina Šentjur.
Ponikva. Hotunje 9 a.
Poklic: lesni tehnik, delo: vodja tehnologije.
5.	JOŽE LAVBIČ, roj. 24.10.1963; občina Šentjur.
Dramlje, Šedina 2.
Poklic: strojni ključavničar, delo: str. ključavničar.
6.	IVAN PODKRAJŠEK, roj. 13.12.1952; občina Šentjur.
Ponikva, Hotunje 37 b.
Poklic: avtomehanik, delo: org. proizvodnje.
7.	ANTON BERGLEZ, roj. 24.10.1943; občina Šentjur.
Šentjur, Goričica 14 a.
Poklic: -, delo: obrtnik.
5. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA
1.	JOŽE KORŽE, roj. 11.04.1950; občina Šentjur.
Ponikva, Ponikva 77 a.
Poklic: strojni tehnik, delo: delovodja.
2.	ALOJZIJA BOŽNIK, roj. 16.04.1943; občina Šentjur.
Dramlje, Dramlje 9 b.
Poklic: predmetna učiteljica, delo: učiteljica.
3.	ANTON HROVAT, roj. 29.11.1955; občina Šentjur.
Šentjur. Primož 27.
Poklic: tehnik, delo: komercialist.
4.	MILENA JANČIČ. roj. 17.02.1949; občina Šentjur.
Šentjur. Goričica 3.
Poklic: prof. kemije in biologije, delo: profesor.
5.	JOŽE KADENŠEK, roj. 27.03.1967; občina Šentjur.
Ponikva, Dolga gora 50 a.
Poklic: mesar, delo: mesar.
6.	ALOJZ LAH, roj. 12.10.1943; pbčina Šentjur.
Šentjur, Goričica 11.
Poklic: obrtnik, delo: obrtnik.
VOLILNA ENOTA 3 obsega:
KS Dobje, KS Kalobje in KS Planina.
V volilni enoti se voli 5 članov.
1. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	IVAN KNEZ, roj. 03.05.1945; občina Šentjur.
Planina pri Sevnici, Doropolje 21 a.
Poklic: tehnik telekomunikacij, delo: tehnik telekomunikacij.
2.	FRANC SALOBIR, roj. 08.04.1939; občina Šentjur.
Dobje pri Planini, Dobje 5 a.
Poklic: trgovski poslovodja, delo: obrtnik.
3.	DUŠAN SAFRAN, roj. 10.11.1958; občina Šentjur.
Kalobje, Kostrivnica 5.
Poklic: ključavničar, delo: ključavničarstvo.
4.	ALOJZ ULAGA, roj. 20.06.1966; občina Šentjur.
Planina pri Sevnici, Loke 2.
Poklic: dipl.ing.elektrotehnike, delo: projektant el.del.
5.	FRANČIŠKA HVALC, roj. 08.12.1961 ; občina Šentjur.
Planina pri Sevnici, Visoče 20.
Poklic: učiteljica, delo: predmetna učiteljica.
2.	ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. JOŽE MLAKAR, roj. 04.02.1943; občina Šentjur.
Planina pri Sevnici, Planina 45.
Poklic: kmetijski tehnik, delo: obratovodja.
3.	SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	FRANC LESKOVŠEK, roj. 22.12.1950; občina Šentjur.
Dobje pri Planini, Brezje 16.
Poklic: tehnik, delo: tajnik KS.
2.	EDVARD KOPRIVO, roj. 20.11.1942; občina Šentjur.
Planina, Brdo 16.
Poklic: kmet. delo: kmet.
3.	ANTON MLAKER, roj. 14.03.1944; občina Šentjur.
Kalobje, Kostrivnica 20.
Poklic: -. delo: -.
4.	MARTIN LUSKAR, roj. 10.10.1967; občina Šentjur.
Planina, Podpeč pri Šentvidu 3.
Poklic: kmetijski tehnik, delo: prodajalec.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
9l
^DVARD KOVACIČ, roj. 19.02.1945; občina Šentjur.
' pobje pri Planini, Repuž 1.
poklic: ključarničar, delo: vzdrževalec.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
IVAN TOVORNIK, roj. 04.03.1961; občina Šentjur,
planina. Brdo 18 a.
poklic: višji upravni delavec, delo: programer.
DAVID SALOBIR. roj 16.09.1963; občina Šentjur.
' oobje pri Planini, Dobje 5.
poklic: ekonomski tehnik, delo: vodja OE.
■ MARKO SELIČ, roj. 13.06.1965; občina Šentjur.
' Kalobje, Jazbin vrh 1 c.
poklic: strojni tehnik, delo: delovodja.
JANKO ROBIČ, roj. 03.12.1958; občina Šentjur,
planina. Planina 76.
poklic: strojni tehnik, delo: samostojni podjetnik.
jjOŽE VERTAČNIK, roj. 01.10.1965; občina Šentjur,
planina pri Sevnici, Poidvine 3.
poklic: strojni tehnik, delo: konstruktor-vzdržev.
¡NEODVISNA
MARJAN VERŠIČ, roj. 03.09.1947; občina Šentjur.
' Planina pri Sevnici, Planina 39.
Poklic: pilot, delo: podjetnik.
; FRANC ZAVRŠEK, roj. 26.01.1957; občina Šentjur.
Planina pri Sevnici, Loke 16.
Poklic: delavec, delo: gasilec.
^SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA
.JOŽEFA SALOBIR, roj. 22.02.1933; občina Šentjur.
Dobje pri Planini, Dobje 5 a.
Poklic: učiteljica, delo: upokojenka.
I FRANC ŠAFRAN, roj. 28.11.1954; občina Šentjur.
' Kalobje, Kalobje 20 a.
Poklic: obrtnik, delo: obrtnik.
I NADA RABUZA, roj. 05.07.1966; občina Šentjur.
Dobje pri Planini, Dobje 22 a.
Poklic: dipl.iur., delo: pripravnik.
OLILNA ENOTA 4 obsega:
S Loka pri Žusmu, KS Prevorje in KS Slivnica pri Celju.
I volilni enoti se voli 5 članov.
.LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
. JOŽEF ARTNAK, roj. 01.03.1960; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Javorje 15.
Poklic: pravnik, delo: poslovni sekretar.
I IGOR PODGORŠEK, roj. 23.03.1968; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 72.
Poklic: strojni tehnik, delo: pomočnik vodje PE.
I MIROSLAV PAJEK, roj. 27.04.1957; občina Šentjur.
Prevorje, Lopaca 16.
Poklic: ing. metalurgije, delo: vodja prog.valiarne.
I MARIJAN SKALE, roj. 07.10.1939; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, Loka 109.
Poklic: učitelj, delo: predmetni učitelj.
I MARTIN CMOK, roj. 07.11.1930; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 75.
Poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec.
2. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.	VINKO FRECE, roj. 25.11.1958; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Drobinsko 7.
Poklic: dipl.oec.ek.informatike, delo: prof.računalništva.
2.	BOŽIDAR JERŠIČ, roj. 14.03.1951 ; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, Loka 5.
Poklic: obdelovalec kovin, delo: vodja obrata.
3.	VINKO ŽLENDER, roj. 26.07.1928; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, loka 52.
Poklic: kmet, delo: upokojenec.
3. SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
1.	MAKS CVIKL, roj. 10.02.1948; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 85.
Poklic: trgovec, delo: komercialist.
2.	JOŽEF KLAUŽER, roj. 25.03.1942; občina Šentjur.
Prevorje, Dobje pri Lesičnem 1.
Poklic: kmet, delo: kmet.
3.	ANTON DROBNE, roj. 01.09.1949; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, Hrastje 13.
Poklic: -, delo: -.
4.	MARJAN BEVC, roj. 25.11.1953; občina Šentjur.
Prevorje, Krivica 4.
Poklic: -, delo: -.
5.	STANISLAV LESJAK, roj. 21.11.1949; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 26.
Poklic: kmet, delo: kmet.
4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	FRIDERIK REZAR, roj. 07.09.1943; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 78.
Poklic: elektro delovodja, delo: tehnolog vzdrževanja.
2.	JOŽICA ZEME, roj. 09.03.1965; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, Loka 105.
Poklic: admin.tehnik, delo: izterjava davkov.
3.	RAFKO GUBENŠEK, roj. 14.08.1968; občina Šentjur.
Prevorje, Žegar 40.
Poklic: ing. kmet., delo: kmet.
4.	JOŽE SKALE, roj. 01.03.1950; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Paridol 22 c.
Poklic: delavec, delo: delavec v kamnosešt.
5.	MARJAN ŽAFRAN, roj. 30.10.1956; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Bukovje 18.
Poklic: čuvaj, delo: čuvaj.
_ 5. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA
1.	RUDOLF MESTINŠEK, roj. 24.04.1943; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 72.
Poklic: učitelj, delo: ravnatelj.
2.	SREČKO VEBER, roj. 30.03.1961; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, Loka 18 a.
Poklic: trgovski poslovodja, delo: poslovodja.
3.	ANTON MAČEK. roj. 17.12.1963; občina Šentjur.
Prevorje, Lopaca 30.
Poklic: trgovski poslovodja, delo: obrtnik.
4.	ZDRAVKO VRHOVŠEK, roj. 11.02.1963; občina Šentjur.
Loka pri Žusmu, Hrastje 16.
Poklic: finomehanik, delo: serviser.
5.	DRAGO LESKOVŠEK, roj. 03.11.1954; občina Šentjur.
Gorica pri Slivnici, Gorica 80.
Poklic: mesar, delo: poslovodja.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
OKOLUS
Podjetje za design,
domačo obrt in
posredovanje d. o. o.
63257 Podsreda
objavlja
prosto delovno mesto:
samostojni oblikovalec
Pogoji:
-	srednja šola za oblikovanje ali druga ustrezna izo-
brazba (Akademija za likovno umetnost, aranžerski
tehnik)
-	osnovno poznavanje računalniške opreme in grafičnega
oblikovanja
-	zaželene delovne izkušnje, vsaj 1 leto na podobnih delih
Nudimo:
-	samsko stanovanje po dogovoru
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim
delom
-	kreativne delovne programe
-	osebni dohodek po dogovoru
Informacije dobite na sedežu podjetja vsak dan od 7. do 15.
oziroma po predhodno napovedanem obisku na telefonski
številki (063) 786-107 oziroma po 25. 11. na telefonski števil-
ki (063) 806-107.
20
Šmartno živi za nogomet
Jesenski úel arugoUgaškega prvenstva v nogometu za Ero Šmartno — TončI
Grobelšek: »Jeseni spet v prvi I Igli ^
Prvenstveno slovo za celjske
in velenjske nogometaše ni bi-
lo uspešno, ob očitnem padcu
forme pa bodo oboji novo pri-
ložnost za izpolnitev ciljev
iskali v četrtfinalu pokala. Ve-
liko več razlogov za zadovolj-
stvo imajo v taboru drugoliga-
ša Ere Šmartno, ki je osvojila
jesenski naslov in se vrača na
stara pota.
»Naredili smo veliko, toda
pred nami sta še spomladanski
del in kvalifikacije. Niti na po-
lovici poti še nismo, ob ena-
kem tempu in prizadevnosti
pa bi nam moralo uspeti. Ima-
mo ugoden razpored, tri točke
naskoka pred tretjim Rudar-
jem in dobro zaledje,« jesen
1994 ocenjuje ideolog vijoliča-
stih Tonči Grobelšek.
Pred poldrugim desetletjem
so Prašnikar, Kodre, Kopušar,
Omladič in drugi igrali najlep-
ši nogomet, kakšen pa je pre-
rez nove Ere?
Sistem 3-5-2 smo dobro ui-
grali, spomladi pa bomo po-
skusili z zahtevnejšo postavi-
tvijo 4-4-2. Potrebno bo veliko
uigravanja, usodna bo vsaka
napaka, za izpopolnitev pa bi
v vsaki liniji potrebovali vsaj
enega igralca. Velikih spre-
memb najbrž ne bo, čeprav
mnogi klubi obletavajo naj-
boljšega strelca lige Druško-
viča.
Drago Kostanjšek je pred
dnevi dobil nove reprezen-
tančne zadolžitve, menda pa je
tudi vaš trener. Kako je
s stroko?
Trener prvega moštva je
Franc Oblak, zunanji sodela-
vec pa Drago Kostanjšek. Ob-
časno je tudi na naših trenin-
gih, njegovi nasveti se poznajo
v igri in ni razlogov, da bi pre-
kinili sodelovanje. Oblakovi
treningi so na prvoligaški rav-
ni, delamo tudi dvakrat na
dan, velik del zaslug za uspeh
pa ima tudi trener vratarjev
Zvonko Magrič.
Pokrovitelj je že lani pouda-
ril naskok na prvo ligo. Boste
zdržali?
Seveda. Celo Šmartno spet
živi za nogomet, na tekmah ni
nikoli manj kot 500 ljudi. Bli-
žina Velenja, Celja in Prevalj
nas ne omejuje, v načrtu je
gradnja slačilnic in tribun,
vzdušje je res enkratno in tudi
prvoligaški cilji niso pretiram.
Razpon med ekipami je ve-
lik in vse pogosteje bo potreb-
no razbijati bunker, mar ne?
Drži, toda več tekem smo že
odločili v zadnjih minutah.
Igramo dober, napadalen no-
gomet in vemo, kaj hočemo.
Tudi drugod nas hvalijo, Dru-
škovič pa bi lahko igral za
praktično vsak klub, saj ima
visok odstotek realizacije. Zna
zabiti gol in zato se bunkerjev
ne bojim.
Brez spodrsljajev pa ven-
darle ni šlo. V pokalu ste iz-
padli proti Šentjurju!
Tekma se je končala neodlo-
čeno in izgubili smo šele po
streljanju enajstmetrovk. Edi-
ni prvenstveni kiks je remi do-
ma z Dravinjo, poraz v Piranu
pa je posledica nekompletne
ekipe. Najboljši smo bili
v zadnjih krogih, ko smo z lah-
koto zmagovali in dobro delo
se je obrestovalo.
Odhod iz Celja je bil nepri-
čakovan. Kaj se je pravzaprav
zgodilo z Zavrlom?
Ni šlo za spor, marveč eno-
stavno nisem bil igralec po
njegovem okusu. Ni več raču-
nal name in slovo je bilo logič-
no. Zakaj? Zavrla nisem spra-
ševal, čeprav me je po odstopu
nekajkrat obiskal, a sem od-
klonil pogovor. Za prvo ligo še
nisem prestar, niti 29 let še
nimam, znanja pa dovolj. Vsi
moji cilji so povezani z Ero, ko
pa gledam igre nekaterih klu-
bov, sem vedno bolj prepričan,
da se bo že naslednjo jesen
v Šmartnem igral prvoligaški
nogomet.
ŽELJKO ZULE
RAÑtSRAMA
Nogomet
I.	liga
15. krog: Koper-Publikum
2:1 (1:0); NToko (53); Rudar-
Izola 1:2 (0:1); Polovšak (60);
Maribor-Vevče 1:1, Olimpi j a-
Jadran 7:0, Kočevje-Beltinci
1:0, Primorje-Gorica 2:0, Mu-
ra-Naklo 1:0, Korotan-Želez-
ničar 1:0. Vrstni red po jesen-
skem delu: Olimpija, Maribor
23, Beltinci, Železničar (Lj) 19,
Mura (-), Publikum 18, Gorica
17, Rudar 15, Korotan, Izola
14, Koper (-), Vevče 12, Pri-
morje, Kočevje 11, Naklo 9,
Jadran 2.
II.	liga
15. krog: Elan-Era Šmartno
0:2 (0:0); jesenski naslov sta
potrdila Omeragič (50) in Dru-
škovič (77); Steklar-Piran 2:1
(2:1); Šmid (11), Zildževič (44);
Slovan-Radeče 0:1 (0:1); Zga-
nec (10); Domžale-Dravinja
1:0 (1:0); Železničar-Beltrans
2:1, Drava-Mengeš 1:0, Ru-
dar-Tumišče 6:0, Nafta-Za-
gorje 1:0. Vrstni red po jesen-
skem delu: Era Šmartno 24,
Zagorje 22, Rudar (T) 21, Naf-
ta 20, Piran, Radeče 17, Dravi-
nja, Mengeš 15, Tumišče,
Domžale, Slovan 13, Drava 12,
Železničar (Mb), Beltrans 11,
Steklar 10, Elan 4.
Košarka
B liga
Vzhod - 11. krog: Mik Pre-
bold-Kemoplast 57:52, SI.
Gradec-ŽKK Maribor 59:74,
Ruše-Starše 85:86, Celje-Za-
gorje preloženo, Bistrica pro-
sta. Vrstni red: Zagorje (-) 17,
Celje (-2) 16, ŽKK Maribor 15,
Starše (-), Mik Prebold 14, Bi-
strica (-), Ruše, SI. Gradec 13,
Rokomet
—^_ii._
I.llga
Moški - 10. krog: P. Laško-
Dobova 31:21 (16:10)- Pun-
gartnik 10 (met 10:12), Serbec,
Ivandija 6, Leve 4, Jeršič 2,
Načinovič, Tomšič 1; Inles-
Fructal 16:16, Drava-Slovan
27:23, Kodeljevo-Rudar 26:23,
Litija-Gorenje, Jadran-Pre-
vent preloženo. Zaostala tek-
ma 4. kroga: Gorenje-Prevent
21:16 (12:7); Plaskan 7, Kim-
čenko 6, German, Cvetko 3,
Ocvirk 2. Vrstni red: P. Laško
20,Kodeljevo 17, Jadran (-) 12,
Rudar, Dobova 10, Litija (-) 8,
Gorenje (-2), Slovan, Drava 7,
Fructal (-), Prevent (-) 6, Inles
4.
II.	liga
Moški - 9. krog: Dol-Celje
26:24 (12:14); Pajovič 9, Bur-
dijan 6, Buhanec 3, Pintar,
Roje, Bon 2. Vrstni red: Krško
16, Pomurka, Radeče, Sevnica
12, V. Nedelja, Dol 11, Polet 9,
Ormož, Celje 8, Krog 7, Breži-
ce, Mladinec 0.
Kegljanje
l.llga
Moški - 7. krog: Fužinar-
MDL 6:2 (5216:4662; zmagala:
Klinar 836, Salobir 876; izgu-
bili: Vodeb 827, Sivka 850 Mi-
lač 797, Cene 76), Rudar-Zalec
7:1 (5248:5031; zmagal: Kom-
para 888; izgubili: Mileč 871,
Dobrajc 805, Kompan 829, Ja-
kopovič 859, Podkrajšek 779).
Vrstni red: Triglav 14, Kon-
struktor 11, Proteus 9, Teksti-
na. Gradiš 8, Fužinar, MDL 6,
Rudar, Žalec 4, Brest 0.
Ženske - 7. krog: Kamnik-
Emo Eterna 1:7 (2282:2443;
zmagale: Tkalčič 410, GrobeU
nik 418, Lesjak 397, Kardinar
455, Petak 408, izgubila: Še-
ško 355); Norik-Adria 6:2, 81,
Gradec-Kon.struktor 5:3, Tri-
glav-Gorica 5:3, Rudar-Koro.
tan 7:1. Vrstni red: Emo Eter-
na, Norik 14, Rudar 9, Adria 8,
Triglav 7, Gorica, SI. Gradec j
6, Korotan 4, Kamnik 2, Kon- ,
struktor 0.	I
Hokej	11
I. liga
9. krog: Triglav-Inntal 2:6
(0:1, 2:4, 0:2); Povečerovski
Rasko 2, Ostrožnik, Lešnjak 1;
Olimpija-Maribor 18:2, Jese-
nice-Slavija 23:1, Bled prost;
10. krog: Inntal prost. Vrstni
red: Olimpija 18, Jesenice (-), i
Bled(-),Inntal(-)12,Triglav4, i
Maribor 2, Slavij a 0.
Streljanje
Pregledna tekma
Ljubljana: pištola — člani: 1.
Vetemik 569, 9. Klančnik 557,
10. Šterman (vsi Mrož) 556,11.
Malee (Ce) 554, 13. Sajovic
554; članice: 1. Maček 373;
mladinke: 1. Lah (vsi DP) 350.
I
KOLEDAR I
Petek, 25.11.
Hokej
Celje: Inntal-Olimpija (12.
krog SHL, 18).
Sobota, 26.11.
Kegljanje
Žalec: Žalec-Brest (16); Ce-
lje: MDL-Triglav (8. krog I.
moške lige, 15.30); Emo Eter-
na-Triglav (8. krog I. ženske
lige, 13); Komcelj-Emo Eterna
II (8. krog II. ženske lige, 16).
Košarka
Šentjur: Kemoplast-Sl.i
Gradec (18), Maribor: Starše-
Mik Prebold (19), ŽKK Mari-
bor-Celje (12. krog B moške I
lige, 19); Lendava: Lindau-
Podčetrtek (7. krog D moške
lige, 16).
Rokomet
Ljubljana: Slovan-Pivovar-
na Laško (17), Velenje: Gore-
nje-Kodeljevo (11. krog moške
SRL, 19); Žalec: Žalec-Kočev-i
je (zaostala tekma 9. kroga i
ženske SRL, 18); Celje: Celje-
Ormož (10. krog II. moške
SRL, vse 19).
Nedelja, 27.11.
Nogomet
Velenje: Rudar-Publikuin
(prva tekma četrtfinala poka-
la, 13.30).
Sreda, 30.11.
Rokomet
Velenje: Gorenje-Drava, Tr-
bovlje: Rudar-Pivovama La*
ško (12. krog moške SRL, ob«
19); Žalec: Žalec-Krim (18)'
Velenje: Velenje-Kranj (I"'
kro0 žen.<5kp SRL. 17Ì.
Dame in gospodje. Pat Casii!
Prve dni Delt Crystal Cupa se vse vrti okoli zmagovalca Wlmbledona 1987
- Avstralec k nam prinesel šarm vrhunskega tenisa In ATP Toura
Ostal je enak kot pred do-
brimi sedmimi leti, ko je
z zmago v Wibledonu obnorel
najstnice in bil četrti na ATP
lestvici. V nekoliko daljših la-
seh značilni črno-beli kockasti
trak, ob desni nogi majhna
brisača in 11 asov v uvodnem
nastopu Crystal Cupa. Dame
in gospodje. Pat Cash!
Skoraj enak. Na vrhu glave
modni čopek, pod levim kole-
nom povoj in rating daleč, da-
leč od najboljših. A vseeno po-
zornost, ki je usojena le naj-
večjim zvezdnikom. Dvorana
je bila med dvobojem z našim
Božičem (6:4, 6:4) skoraj dve
uri nabito polna, v prvih vr-
stah so se drenjali fotorepor-
terji in Avstralec jim je pozna-
valsko namenil nekaj dolgih
sekund poziranja. Končno je
tudi Slovenija iz prve roke do-
živela šarm vrhunskega tenisa.
»Oh, Wimbledon. Zmaga,
nato dva finala Australian
Open in poškodbe. Koleno, na
koncu še hrbtenica in bil sem
povsem na dnu. Več sem se
zdravil kot igral, zadnji dve
leti pa povsem počival. Z no-
vim coachom Rockyem Locci-
sanom začenjam znova, to so
moje prve igre in niti ni tako
slabo,« pravi postavni Avstra-
lec, ki načrtuje novi pohod
med najboljše in bo januarja
v Melboumu z Wild card med
udeleženci uvodnega turnirja
za Grand Slam.
Teniški lopar vihti že dve
desetletji, približno pol manj
pa brenka na kitaro. John
McEnroe, Mats Villander, Vi-
tas Gerulaitas in Past Cash,
teniško-rokerski kvartet, ki je
krojil, ustvarjal zgodovino
ATP Toura. »Prijatelji so me
navdušili za glasbo. Za hard-
rock. Imel sem 17 let, v nasled-
njih tednih pa bom imel s svo-
jo skupino dva rock koncerta.
Nič posebnega nismo, še naj-
manj jaz. Igram za sprostitev,
za zabavo, za notranji mir,«
trdi daleč najbolj zveneče ime
Crystal Cupa, ki se je na igriš-
ču le dvakrat ali trikrat neko-
liko vznemiril.
Čash je imel januarja ope-
racijo hrbta. Do konca marca
je lahko le ležal in stal, sedeti
sploh ni mogel. V aprilu je za-
čel na lahko kolesariti, plava-
ti, teči in delati veliko gimna-
stičnih vaj. Šele junija je stopil
na igrišče in tri mesece je imel
na levi no^ povoje od vrha do
tal. Fizioterapevtka Ann
Quinn že devet let skrbi za te-
lesno pripravljenost avstral-
skega šampiona, ki si spet želi
med najboljše.
»Želim igrati čimveč tenisa.
Začel sem na manjšem turnir-
ju, kar ni nič napačnega. Bor-
gova vrnitev na velike turnirja
je bila po osmih letih utopična.
Z Ann še zdaj delava ogromno
razteznih vaj in gimnastike.
Pazim tudi na prehrano: teste-
nine, zelenjava, voda in sokovi
so na mojem jedilniku, meso
sem črtal,« pravi mož, ki je
s skoraj brezhibno igro servis-
volej in nekaterimi potezami
spomnil na svoj ugled.
Z zmago v Wimbledonu se je
zapisal med teniške legende,
njegova največja želja pa je še
enkrat prijeti zmagovalni po-
kal. Come-back z novo zmago
v Londonu, kjer ga čakata naj-
mlajša sinova. »Dvojčka. Pre-
ostala otroka sta pri mami na
Norveškem. Za božič bomo
skupaj na Otoku, za novo leto
v Perthu,« pravi Pat Cash. Do
nedelje še v Rogaški Slatini na
Crvstal Cupu. Na ATP touru.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Dame in gospodje, Pat Cash, wibledonski zmagovalec 1987!
Zgodovinski dvoboj: slovenski šampion Iztok Božič in wim-
bledonska legenda Pat Cash.
Iztok Božič se je slovitemu Avstralcu odlično upiral.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
211
psi lajajo, karavana...
fliHtoJkarska skupščina se le končala z odstopom predsetlnlka MaUaža Železnika
^ veliko kreganja, zamer, sprenevedanj In malo narejenega
Kaotičnega položaja celjske
^bojke ni rešila niti ponedelj-
kova izredna skupščina. Nekaj
^ prerekanj, sunmičenj, spre-
nevedanj in brezplodnih raz-
prav se je končalo z odstopi
^sednika Matjaža Železni-
ca, članov Predsedstva Janka
Urleba, Rudija Videtiča in Bo-
јзоа Hrena, imenovanjem
parka Urbancla za v.d. pred-
^nika in sklepom o sklicu
gove skupščine najkasneje do
l5. januarja 1995.
Polarizacija znotraj kluba je
v zadnjem obdoboju vedno
bolj očitna, skupščino pa je
sklical del Predsedstva (Topo-
le, Ojsterškova, dr. Rajtmajer,
2upanc, Urbancl), saj je Mat-
jaž Železnik že pred časom po-
nudil odstop, ki je bil tudi
sprejet. »Ne bom podajal po-
ročila, ker nisem sklicatelj
skupščine. Stvari niso jasne, še
zlasti finančno poročilo,« je
uvodoma dejal Železnik in se
upravičeno vprašal čemu
skupščina: za zrušenje vodstva
ali zamenjavo posameznikov?
Delo najbolj vitalnih orga-
nov kluba je bilo več kot pol
leta blokirano (del članov naj
bi bil od maja naprej izločen iz
Predsedstva), saj številne seje
niso bile izpeljane do konca in
je bilo sklepe nemogoče spre-
jemati. Nekatere sumničenja
so bila tudi konkretno dokaza-
na, saj predsednikov odstop ni
bil evidentiran. »V zapisniku
ni prostora za slabe stvari,« je
razložil Milan Čepin, ki je bil
na zadnji seji Predsedstva za-
pisnikar in zadeve nekoliko
prikrojil po svoje.
Nihče ne ve koliko je klub
dolžan. Razložene so bile le
postavke Gradisove kreditne
pogodbe, vse drugo pa je bilo
bolj sklepanje, ki je privedlo
do dobrih treh milijonov. Po-
ložaj naj bi se začel zaostrova-
ti prav pri sprostitvi Gradiso-
vih 45.000 mark, ko je pred-
sednik zaustavil izplačilo de-
narja igralkam in trenerju.
Spome so bile astronomske vi-
šine zneskov za obe Rusinji in
Joviča, ki bi bili gotovo najbo-
lje plačani celjski športniki.
»Pred mojim prihodom
v klub se zapisniki sej očitno
niso pisali, ker jih nisem našel.
Posameznih organov nismo
uredili in dopolnih, podpisi
desetih igralk pa niso zadosten
razlog za sklic izredne skupš-
čine,« se je med drugim branil
Železnik. Skupščina se je ven-
darle končala v nekoliko bolj
umirjenem ozračju, a najbrž le
do naslednje. Psi lajajo, kara-
vana...	ŽELJKO ZULE
Z obeh strani so leteli očitki,
imenovanih je bilo več krivcev
za katastrofalno stanje v klu-
bu državnih prvakinj, glede na
izide raznih glasovanj pa je
mogoče sklepati, da je največ
nezadovljstva povezanega
z delom Franca Kovačiča.
Za sestri Blažič je letošnja se-
zona izgubljena, saj se upravi
Celja in Palome do 1. oktobra
nista dogvorili o prestopu in
zato registracija ni več možna.
O ponarejenem podpisu Bar-
bare Kislinger skupščina ni
govorila, zadevo pa je dvakrat
omenil le Matjaž Železnik, a so
se vsi sobesedniki izmaknili
njegovemu vprašanju.
Rokometaši vAdidasu
Naši rokometni prvaki bodo
naslednje tri sezone igrali
v opremi Adidasa, pogodbo pa
sta pred sobotnim prvenstve-
nim srečanjem z Dobovo pod-
pisala Franc Polovic (levo)
v imenu podjetja AFP, ki v na-
ši državi zastopa Adidas, in
predsednik celjskega kluba
Tone Tumšek (desno).
»Prvič v skoraj pol stoletja
dolgi zgodovini kluba podpi-
sujemo tovrstno pogodbo, ki je
bila načelno dogovorjena že
pred izpadom iz evropskega
pokala prvakov. Vztrajanje
podjetja AFP je za nas zelo
pomembno, saj neuspeh na
mednarodni sceni ni omajal
vrednosti našega kluba,« je
med drugim dejal Tone Tum-
šek. Prvaki bodo vsako leto
dobili opremo v skupni vred-
nosti okoli 30.000 DEM,
z uspehi pa je lahko znesek še
ustrezno večji. Prvo moštvo je
v ponedeljek zvečer tudi urad-
no prevzel novi trener Miro
Požun, ki bo prvič na celjski
klopi pred TV kamerami na
sobotnem tradir^ionalnonr» Hör-
biju v Slovanom.
Foto: SHERPA
Gorenje med osmerico
Velenjski rokometaši napredovali zaradi večjega števila golov
v gesteh — Žreb v torek na Dunaju
Rokometaši Gorenja so
f povratni tekmi 2. kroga po-
kala EHF v PrešoMi brez težav
ibranili prednost šestih golov
ii se uvTstili v četrtfinale.
freb bo v torek na Dunaju,
ned osmerico pa so še Čelja-
Išnsk, Szeged, Pratto, Zapo-
tožje, Granollers, Hammeln in
Alzira.
Velenjčani so povratno tek-
no izgubili s 16:22 (8:11) in
lapredovali zavoljo večjega
Itevila golov v gosteh. Tatran
je dvakrat vodil za štiri gole,
Tome pa je slabe tri minute
pred koncem pri 16:19 prehi-
tro zapravil napad in po izk-
ljučitvi Cvetka so Slovaki po-
vedli z 20:16. S presingom so
hitro dobili žogo in ob novi
velenjski izključitvi (skupaj 16
minut, domači 6) še enkrat za-
deli, zadnji gol pa dosegli le
dve sekundi pred iztekom sre-
čanja.
Pri Gorenju je poleg vratar-
ja Anžiča izstopal tudi Pla-
skan, znova pa je bila boljši
del ekipe obramba, ki je omo-
gočila prehode v protinapade,
v katerih so Velenjčani dosegli
večino golov. Kljub drugačne-
mu dogovoru je moštvo s klopi
vendarle vodil Miro Požun, ki
je s četrtfinalom pokala EHF
dosegel največji uspeh šo-
štanjsko-velenjskega roko-
meta.
Velenjčani so imeli veliko
težav že med potjo. Vstop
v Avstrijo so jim brez vize za
Kimčenka zavrnili, zato so na
Slovaško morali preko Mad-
žarske in potovanie se ie za-
vleklo na 17 ur. Problematični
sta bili tudi nastanitev in hra-
na (opozorjeni so jo na srečo
v zadostnih količinah vzeli
s sabo), tako da je bil razplet
nad pričakovanji.
Ž. Z.
Tatran:GorenJe 22:16 (11:8)
Dvorana v Prešovu, gledalcev 1500, sodnika Kiselev in Kia-
ško (oba Rus).
GORENJE: Anžič, Čater 1, Ocvirk 3, German 2, Ojsteršek 1,
Plaskan 5, Kimčenko 1, Oštir, Sovič, Cvetko 1, Tome 2,
Stroprvik.
Celje: v nadaljevanju inter-
lige za odboj karice poraza Ce-
lja doma proti Žilini z 0:3 (-2,
-ll,-7)in01omoucuzl:3(-10,
-14, 8, -7).
Celje: v 7. krogu П. ženske
kegljaške lige Emo Etema-
Tekstina 5:3, Izola-Komcelj
7:1. Vrstni red: Izola, Emo
Etema II 10, Kočevje 9, Prote-
us 8, Krško, МТТ 7, Slovan
;norik II 6, Komcelj 4, Teksti-
na 3.
Zreče: v 7. krogu C košar-
karske lige BP-Rogla 96:67.
Vrstni red po prvem delu: Ru-
dar 12, BP, Rogla 10, Lenart,
Hrastnik 9, Ptuj 7, Kungota 5.
Podčetrtek: v 6. krogu D ko-
šarkarske lige Podčetrtek-
Pragersko 71:74. Vrstni red:
Radenci-Podčetrtek 11, Pra-
gersko, Ješovnik 9, Koroška 8,
Lindau 6.
Celje: ob otvoritvi nove dvo-
rane v Sevnici Pivovama La-
ško v prijatelji tekmi prema-
gala domačega drugoligaša
z 31:19 (12;10; Ivandija in
Pungartnik 6, Šerbec, Tomšič
5, Jeršič 4, Šafarič, Puc 2, Leve
1).
Celje: jesenska lestvica mla-
dinske nogometne lige: Mura
23, Maribor 21, Svoboda 19,
Koper, Izola, Rudar 18, Tri-
glav, Ilirija, Olimpija, Drava
15, Gorica, Beltinci 12, Pubh-
kum 11, Kovinar 9, Slovan 8,
Piran 7.
Šempeter: na osnovnošol-
skem prvenstvu v mini odbojki
zmaga deklet Šempetra in
tretje mesto fantov.
Slovenska Bistrica: na hi-
tropoteznem šahovskem pr-
venstvu II. Uge-vzhod zmaga
Hoč, 2. Velenje, 6. Griže, 9.
Konjice in 10. Velenje II.
Veliko pravilnih napovedi
Med več kot sto kuponi je bilo 11 pravilnih
■Napovedi, zaradi ponovne napake pri tisku pa
^mo upoštevali zadnjega para (Mik Prebold-
Kemoplast).
. Pravilna napoved 14. kroga: Pivovama La-
sko-Dobova 1, Tatran-Gorenje 1, Koper-I\i-
®Ukum 1, Steklar-Piran 1. Nagrajenci: Ljubo
Umpret iz Žalca (5000 tolarjev), Janez Bučar
iz Celja (3000 tolarjev) in Željko Kovač iz
Šempetra (2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili
po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevah kupone s poštnim žigom sobote, 26.
novembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
Košarkarske novice
Ljubljana: finalni tumir po-
kalnega prvenstva (Olimpija,
Kovinotehna, BWC, Postojna)
bo 25. in 26. decembra v Ra-
dencih, pare pa bodo izžrebali
3. decembra na Polzeli med
polčasom gostovanja maribor-
skih košarkarjev. Ženski fina-
le (Ježica, Maribor, Odeja, Ilri-
ja) bo 14. in 15. januarja v Le-
nartu.
Rogaška Slatina: po teden-
skem bojkotu Donat spet tre-
nira. V prihodnje bodo denar
prejemali sproti, dolgove pa
jim bo klub postopoma porav-
nal do konca sezone. Nezado-
voljni igralci so minuli teden
trenirali samostojno in z mlaj-
šimi ekipami, zaradi bumih
dogodkov pa je odstopil direk-
tor kluba Franc Vukovič. Nje-
gov naslednik je Marko Tišma,
ki je bil še v lanski sezoni ka-
petan.
Laško: zaradi bolezni večine
igralcev so Laščani v zadnjem
hipu odpovedali štiridnevne
priprave v Portorožu. Nepo-
polni so v gosteh tesno izgubili
z Rogaško, Heliosom in Po-
stojno, težave pa povzroča ne-
koliko daljše okrevanje Golea,
ki se je že vračal v staro formo.
Celje: iz obeh skupin C ko-
šarkarske lige se bodo v drugi
krog uvrstile po štiri ekipe
(medsebojni rezultati se upo-
števajo), prvak nove lige bo
neposredno napredoval v B li-
go, naslednje tri ekipe pa bodo
igrale v končnici. Podobno bo
tudi nadaljevanje v D ligi.
Celjani pod plavalnim vrliom
Mednarodni plavalni miting za pokal Celja je bil z udeležbo zastopstev iz sedrjiih držav in
nekaterih zvezdnikov na vrhunski ravni. Izboljšanih je bilo kar devet rekordov mitinga, opazno
pa je minil tudi nastop Neptuna, ki je med ekipami za Ilirijo zasedel 2. mesto. Med posamezniki je
bil Goran Jurak drugi na 100 m prosto in tretji na 100 m prsno, Špela Bukovec pa druga na 200
m delfin. Med mladinkami je Ajda Vaici (obe Velenje) zmagala na 100 in 200 m hrbtno, med
kadetinjami pa Urška Bagari (Neptun) in Andraž Vaici (Velenje) na 100 in 200 m delfin.
Y absolutni konkurenci so najboljši posamezniki mitinga (po mednarodnih tablicah) Alenka
Kejžar (prva z leve), Nace Majcen in madžarski reprezentant Vilmos Kovacs.
Foto: SHERPA
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
122
•	v torek, 15. novembra
popoldne, je v Prožinski
vasi prišlo do hudih besed
med sosedom in sosedo.
Ker pa obmetavanje z ža-
ljivkami ni dalo pravega
rezultata, je sosed prijel za
vile in z njimi lopnil sosedo
po roki. Policisti, ki so pri-
šli intervenirat, so soseda
poslali k sodniku za pre-
krške.
•	Mama Jera je v torek
zvečer sporočila, da jo je
lastni sin udaril. Do sinove
jeze in kasnejše klofute pa
je prišlo, ko je izvedel, da je
mama pustila svojo 90-let-
no nemočno mater samo
doma. Jeza zaradi neodgo-
vornega ravnanja je sicer
upravičena, fizični obra-
čun z lastno materjo pa ne.
•	Istega torka zvečer je
v stanovanjski hiši na To-
varniški ulici razgrajal,
razbijal in po Angelcinih
vratih tolkel Darko M., ki
bo šel k sodniku za prekr-
ške, ker je kršil javni red in
mir.
•	V sredo popoldne je Ma-
riborčan Matija obiskal
svojo svakinjo in med obi-
skom očitno pozabil, da
ima opravka z ženino se-
stro. Na vsak način je hotel
prespati pri njej, a ker ni
bil uslišan, je pričel razgra-
jati in razbijati po hiši. Red
so naredili policisti.
•	Nek občan s Tkalske uli-
ce je prejšnji četrtek ob pol
petih zjutraj sporočil, da se
na cesti pred njegovo hišo
nahaja osebni avtomobil,
ki Že od tretje ure nepresd-
tano trobi, tamkajšnjim
stanovalcem pa živce para
ter spanec krati. Nočni tro-
bec je bil Božidar O., ki se
bo prav tako postavil v vr-
sto pred vrati sodnika za
prekrške.
•	Pero I. je prejšnji četrtek
metal žetončke v špranjico
zato, da bi kaj zaslužil. Pa
je bil iz igre v igro bolj ra-
zočaran, saj je igralni apa-
rat na avtobusni postaji sa-
mo požiral in nič od sebe
dajal. Ko je bila mera pol-
na, je stopil po sekiro in
rohnel, da bo razbil vse
igralne aparate po vrsti, saj
ni nobenega nič prida. Na
srečo so bili možje postave
hitro na mestu in nesrečne-
ga Perota umirili tako, da
so mu zasegli sekiro in nož
ter z njim malce pokram-
Ijah.
•	V soboto ob pol dveh
zjutraj pa so poklicali iz
hotela Celeia, ker naj bi se
v tamkajšnji igralnici na-
hajala neznana oseba, ki je
z vpitjem in razgrajanjem
kršila javni red in mir, a je
zdaj že odšla v neznano. Ko
se je policijska patrulja
prišla pogovarjat s prijavi-
teljem, pa ta ni povedal
imena kršitelja, anamneza
pa je doletela tudi strežno
osebje.
•	V nedeljo je šla policij-
ska patrulja intervenirat
na Brodar j evo ulico. Tam
sta se sprli mati in hči, vo-
dilno vlogo pri tem pa je
menda igrala hčerka, ki je
ogrožala osebno varnost
matere v njenem zasebnem
prostoru.
M. A.
Za pol leta krajša zaporna kazen
Bell Balajcu, ki Je 2. Januarja letos zakrivil tragično prometno nesrečo na Slovenikl, Je sotíllo Višje sodišče
Senat Temeljnega sodišča Celje,
enote v Celju, je obtoženega Belo
Balajca iz Murske Sobote, ki ga
bremeni hudo kaznivo dejanje zo-
per varnost javnega prometa, kon-
cem aprila letos obsodil na triletno
zaporno kazen ter mu izrekel še
varstveni ukrep prepovedi vožnje
motornega vozila B kategorije za
dobo dveh let po prestani zaporni
kazni. Sodišče prve stopnje je obto-
ženega tudi oprostilo povračila
stroškov kazenskega postopka.
Gre za udeležbo in krivdo Bele
Balajca v prometnem dogodku, ki
se je zgodil 2. januarja letos na Slo-
veniki, blizu izvoza za Celje, ko so
življenje izgubili 23-letni Boris Pa-
ternost iz Depale vasi, njegova dve-
inpolletna hčerka in trimesečni sin,
žena in mati Klavdija Patemost pa
je bila v nesreči hudo telesno poško-
dovana.
Na prvostopenjsko sodbo sta se
pritožila obtoženi Bela Balajc ozi-
roma njegov zagovornik, ki je pred-
lagal zavrnitev prvostopenjske sod-
be in vrnitev zadeve v ponovno so-
jenje. Senat Višjega sodišča, ki mu
je predsedoval sodnik Franc Dušej,
pa je pred kratkim odločil, da se
Balajcu zaporna kazen zniža na dve
leti in šest mesecev in da se mu,
skladno s pritožbeno zahtevo javne-
ga tožilca, zaračunajo stroški ka-
zenskega postopka v višini 407.509
tolarjev ter poprečnina v višini 50
tisoč tolarjev. Cas trajanja varstve-
nega ukrepa je drugostopenjski se-
nat ocenil kot primeren. Višje sodiš-
če je v obrazložitvi svoje sodbe (med
drugim) poudarilo, da je sodišče pr-
ve stopnje dalo premajhen pouda-
rek ugotovljenim olajševalnim oko-
liščinam, med drugim tudi dejstvu,
da je bil Bela Balajc do tragične
nesreče, ki jo je povzročil, nekaz-
novan.
M. A.
V	Strahu pred očetovo roko
V	marsikateri družini Je telesna kazen edina vzgojna metoda
Dve zgodbi sta, ki sta se
zgodili prejšnji teden v občini
Celje. Na videz različni, sta si
v svojem bistvu in sporočilno-
sti povsem enaki. Zgodbi pa
sta toliko bolj žalostni in za-
skrbljujoči, ker v obeh nasto-
pata otroka, osnovnošolca, ki
sta se morala pregrešiti, da bi
se izognila kaznovanju in gro-
bostim očeta.
V prvi zgodbi je oče sede-
mletnega fantka okrog osmih
zvečer klical dežurnega na po-
licijski postaji in mu povedal,
da njegovega sina še vedno ni
domov iz šole in da je zaradi
tega zaskrbljen, saj bi se moral
vrniti najkasneje okrog treh
popoldne. Kmalu za tem je bi-
la policijska patrulja že na do-
mu zaskrbljenih staršev, da bi
iskalna akcija, če bi bilo to po-
trebno, nemudoma stekla, saj
je bila zunaj že trda tema, več
kot pet uma zamuda otroka pa
je že tisti čas, ko je treba nekaj
ukreniti. Na žalost je bil pogo-
vor zelo otežen, saj je bil oče
pijan in je v takšnem stanju
razgrajal in vpil po stanova-
nju. Naenkrat pa se je se je na
vratih pojavila učiteljica, ki je
fantka našla in ga pripeljala
domov. O tem, da ga ni bilo iz
šole domov, je bila namreč ob-
veščena (in zaskrbljena) tudi
šola. Učiteljica je potem pove-
dala, da se je fant potikal
okrog zato, ker se je bal, da ga
bo oče spet pretepel. Ker je
fantov oče še vedno vpil nad
vsemi, ki so se nahajali v sta-
novanju in jim vsem po vrsti
grozil, sta ga policista vklenüa
in ga peljala na policijsko po-
stajo na streznitev.
V drugi zgodbi se je okoli 18.
ure na policijski postaji oglasil
občan, oče, ki je tja pripeljal
tudi svojega devetletnega sina.
Sinu naj bi se namreč tega dne
zgodilo nekaj zelo hudega. Po
očetovih besedah je šlo za pra-
vo ugrabitev in psihično mal-
tretiranje otroka. Fant je po-
tem policistom povedal, da se
je okrog 13.30 ure, ko se je
vračal iz šole domov, na cesti
pred njim ustavil bel kombi, iz
vozila pa sta izstopila dva mo-
ška. Brez besed sta ga zgrabila
in ga porinila v kombi, v kate-
rem je bilo še osem neznanih
moških, vsi pa so bili obritih
glav. Po fantovih besedah so
mu ves čas grozili in ga ustra-
hovali z noži, po dolgih urah
»mučenja« pa so ga končno le
spustili. Seveda se je potem
pokazalo, da ima fantova
zgodba le preveč lukenj, saj
devetletni otroci še ne znajo
tako dobro lagati, da bi jim
nasedli tudi izkušeni policisti.
In zakaj si je moral otrok izmi-
sliti tako debelo in tako kruto
laž?
Bal se je priti domov, ker bi
bil doma tepen zato, ker je tisti
dan šolo »šprical«.
V družinah, kjer mesto za-
upanja zaseda grobost, ne
odraščajo srečni otroci. Tam,
kjer se komimikacija med dru-
žinskimi člani sprevrže v vsa-
kodnevno nasilje, rastejo hi-
bridi. Nekateri starši si pač
pravico do nasilja (psihičnega
in fizičnega) nad otrokom eno-
stavno vzamejo in nihče jim
pri tem nič ne more. Otroka je
treba vsaj telesno pohabiti, da
se katera od institucij (razen
zdravstvene) zgane. Ampak
takrat je ponavadi že pre-
pozno ...
MARJELA AGREŽ
Osumljena
detomora
Kaznivega dejanja deto-
mora je osumljena mlado-
letna N.K. s Konjiškega, ki
naj bi rodila živega otroka
v zunanjem kmečkem stra-
nišču in potem trupelce za-
kopala v bližini doma. Pre-
iskava se nadaljuje.
M. A.
вагака v piamemn
V	torek, 15. novembri
okoli poldneva, je pričela go
reti lesena baraka v nepo
sredni bližini stanovanj sk
hiše v Kasazah. Do požara j
prišlo, ko je iz peči na trd
gorivo padel na tla kos žerja
vice. Lastnik barake, Felik
S. iz Kasaz, je ogenj razme
roma hitro opazil, zato mu j
uspelo iz ognja rešiti osebr
avtomobil in kolo, je pa zgo
relo precej drv in priročneg
orodja, sicer pa je ogenj ba
rako povsem uničil in nare
dil škode za okoli 300 tiso
tolarjev. Požar so lokalizira!
in ga pogasili gasilci iz Žal
ca, Libo j, Petrove, Drešinj
vasi in Levca.
Požar v tovarni Aero
V	torek, 15. novembra po
noči se je pretrgala folija n
impregnacijskem stroju v to
vami Aero v Šempetru. Za
radi okvare so delavci od
stranili folijo in z bencinoi
čistili valje, pri tem pa je
zaradi statične elektrike
prišlo do požara. Ogenj si
delavci sami pogasili,
mnenju komisije pa je požai
povzročil za okoli poltretji
milijon tolarjev materialu
škode.
Kozoiec v ognju
17. novembra popoldne ji
izbruhnil požar na lesenefl
kozolcu v kraju Škalce пз
Konjiškem. Kozolec, veliko
sti 8 X 4 metre, je v celoti pog(>
rei, z njim vred pa okoli 3,i
tone tam shranjenega sena
Vzrok požara še ni ugotov
Ijen, gmotna škoda pa znašJ
okrog 200 tisoč tolarjev. Ga-
sili so gasilci iz Slovenski!
Konjic.
Dim iz stanovanja
V	ponedeljek, 21. novei»
bra okoli 13. ure, so občam
opazili, da se iz enega od sta-
novanj v devetem nadstropji
bloka na Koželj skega uli"
št. 1 v Velenju močno kadi f
so o tem obvestili gasilci
Ker je bilo stanovanje zaklc
njeno, so gasilci vstopili l'I
silo in preprečili, da se ogefl
ni širil in da ni nastala ^
večja gmotna škoda. Klj^i''
temu pa je zgorel televizijs''^
sprejemnik, glasbeni cent^
večja stenska slika in predej"
na stena. Požar, v katerem Јј
nastalo škode za okoli S"*
tisoč tolarjev, je najverjetn^
je povzročila sveča.
Za boli urejen
promet v Celju
Na prelomu tisočletja smo, in Celje pripravlja razvojni
program občine. Zato bo treba spremeniti urbanistično
zasnovo in cestno omrežje Celja in sicer s priključevanjem
na avtocestni sistem Slovenije. Kot Vam je znano, pestijo
naše mesto veliki prometni problemi, predvsem v smeri
sever-jug, na tako imenovani Južni magistrali. Zato pri-
pravljamo prometno študijo, ki bo pomagala rešiti naše
prometne zagate.
Prometna študija, ki je sestavni del razvojnega progra-
ma občine, pa se ne da izdelati brez ustreznih podatkov.
Med njimi so zelo pomembne informacije o prometnih
navadah občanov, saj bomo na tej podlagi lahko ugotovili
prometne zakonitosti Celja.
Te podatke želimo zbrati z anketo, in sicer v naključno
izbranih gospodinjstvih, pri čemer pričakujemo Vaše
razumevanje in sodelovanje. Anketo bo izvajalo podjetje
Razvojni center cestno prometni inštitut d.o.o. iz Mari-
bora, Mlinska ulica 1.
S to javno objavo pozivamo vse, ki bodo v naslednjih
dneh prejeli naš anketni vprašalnik, da sodelujejo z anke-
tarji, saj bo to v naše skupno dobro in pomembno za
nadaljnji prometni razvoj Celja.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
IZVRŠNI SVET
PROMETNE NfZGODE
Trčenje
v icrižišču
Na Cesti na Grad v Celju se
je, v sredo, 16. novembra po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda na vozilih pa znaša
okoli 280 tisoč tolarjev.
Ana D. (62) iz Celja je vozila
osebni avtomobil po Cesti na
Grad v smeri križišča z lokal-
no cesto Celje-Zagrad. Ko je
pripeljala do križišča, se je na
prednostno cesto vključila
v trenutku, ko je iz smeri Za-
grada pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila, 28-letna
Karmen B. iz Celja. V trčenju,
ki je sledilo, je bila Ana D.
težko ranjena.
Po nesreči
pobegnil
Na regionalni cesti zunaj
naselja Pristava se je, v soboto,
19. novembra ob 4.21 uri pri-
petila nezgoda, v kateri je voz-
nik kolesa utrpel hude telesne
poškodbe, gmotna škoda na
vozilih pa znaša okoli 110 ti-
soč tolarjev.
Miroslav D. (53) iz Lokovine
je vozil (brez vozniškega dovo-
ljenja) osebni avtomobil iz
smeri Lemberga proti Lokovi-
ni. Ko je bil že zunaj naselja
Pristava, je v ostrem levem ne-
preglednem ovinku zapeljal na
levo stran vozišča in tam trčil
v kolesarja, 22-letnega Robija
V. iz Vojnika, ki se je takrat
pripeljal iz nasprotne smeri.
Po trčenju je voznik osebnega
avtomobila peljal dalje, nekaj
minut čez šesto pa so ga izsle-
dili na njegovem domu. Hudo
ranjenega kolesarja, ki je oble-
žal na cesti, so kasneje odpe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Smrtna na
Šentjursicem
Na regionalni cesti zunaj
naselja Tumo se je, v nedeljo,
20. novembra popoldne, pripe-
tila smrtna nesreča.
Dragan S. (43) iz Štor je vo-
zil osebni avtomobil po regi-
opalni cesti iz smeri Gorice pri
Slivnici proti Prevorju. V bla-
gem levem ovinku je trčil v 51-
letnega pešca Franca T. iz Go-
rice pri Slivnici, ki je prihajal
iz nasprotne smeri. Trčenje je
bilo tako močno, da je bil po-
nesrečeni pešec na mestu
mrtev.
Umri po dveli
tednih
v celjski bolnišnici je
v sredo umrl 39-letni Bran-
ko H. iz Celja, ki je bil kot
voznik kolesa z motorjem
udeležen v prometni nesre-
či, ki se je zgodila 4. no-
vembra ob 13.45 uri na Ma-
riborski cesti v Celju.
M. A.
Trčii v motorista
Na regionalni cesti Šentjur-
Planina, v kraju Jezerce, se je,
v ponedeljek, 21. novembra
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba težko
ranjena.
Stanislav P. (36) iz Dobja
pri Planini je vozil osebni av-
tomobil iz smeri Šentjurja
proti Planini pri Sevnici. V Je-
zercah mu je v levem ovinku
nasproti pripeljal voznik mo-
tornega kolesa, 30-letm Ivan
R. iz Lažiš pri Dobju, v trče-
nju, ki je sledilo, pa je Ivan R.
utrpel hude telesne poškodbe.
Eksplozija v otroški roki
Minulo soboto zvečer se je 13-letni R.M. iz Sladke Gore
ubadal s predmetom, ki ga je našel in ki ga ni poznal. V kamp
prikolici blizu domače hiše je sklenil, da bo tà predmet razsta-
vil, to opravilo pa si je hotel olajšati tako, da je predmet
pregreval z vžigalnikom. Zaradi visoke temperature je prišlo do
eksplozije, ki je fantu povzročila hude telesne poškodbe.
Ranjenca so pripeljali v šmarski zdravstveni dom, od tam pa
v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so
ugotovili, da je R.M. neznani predmet našel v bližnjem gozdu že
nekaj dni pred sobotnim dogodkom, ga nato doma hranil in se
nazadnje lotil raziskovanja ter poskusa, ki se je končal v bolniš-
nici.
M. A.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
231
Umor iz sovraštva
Ma konjiškem se ße Holgotraßnl metisoseásM spor končal s streißanßem
Bilo je v petek, 18. novembra okoli
18.45 ure, ko sta se 55-letm Ludvik M.
in njegov 26-letni sin Ludvik, oba do-
ma s Padeškega vrha, peljala s trak-
torjem po gozdni cesti. Ta cesta je spe-
ljana po zemljišču, ki je last soseda,
29-letnega Vlada K., prav to dejstvo
pa je bilo že mnogokrat prej kamen
spotike in jabolko medsosedskih
sporov.
Ko je Vlado K. opazil, da se soseda
peljeta po njegovi zemlji, jima je na-
daljnjo vožnjo preprečil tako, da jima
je zaprl cesto s svojim traktorjem. Za-
radi tega se je med sosedsko trojico
vnel hud prepir, takrat pa naj bi oba
Ludvika skočila na Vlada in ga napad-
la, ta pa je iz žepa potegnil malokali-
bersko pištolo in streljal. Vlado K. je
potem stekel domov in o dogodku ob-
vestil konjiško policijsko postajo.
Medtem je Ludvik starejši spravil svo-
jega okrvavljenega sina v avto in ga
peljal proti Slovenskim Konjicam, ta-
krat pa mu je nasproti že pripeljalo
reševalno vozilo konjiškega zdravstve-
nega doma, tam pa je dežurna zdrav-
nica ugotovila, da je Ludvik M. mlajši
že mrtev. Očeta, ki je bil med strelja-
njem tudi ranjen, so nato prepeljali
v celjsko bolnišnico, a so ga po ustrez-
ni oskrbi kmalu napotili domov.
Vlado K. je osumljen kaznivega de-
janja umora in poskusa umora. S ka-
zensko ovadbo so ga policisti izročili
preiskovalnemu sodniku, ki se je odlo-
čil za pripor.
M. A.
Šepavi beg pred policijo
Dva policista šmarske policijske postaje sta minulo
soboto okoli 4. ure zjutraj na Celjski cesti v Rogaški
Slatini opravljala kontrolo cestnega prometa. Med drugim
sta ustavljala tudi voznika osebnega avtomobila, 24-let-
nega Nenada F. iz Rogaške Slatine, pa se ta ni dal motiti.
Ko je opazil patruljo, je zapeljal vzvratno na parkirišče,
stopil iz vozila in zbežal, pa sta mu policista prekrižala
pot in ga le ustavila ter zahtevala, naj jima pokaže osebne
dokumente ter vozniško in prometno dovoljenje. To pa je
bilo najbrž preveč, saj se je Nenad pognal v beg in tekel
vse do Zdraviliškega trga, tam pa je spoznal, da nima več
kam bežati, zato se je povzpel na tamkajšnje garažne
strehe in skočil z višine treh metrov na dvorišče. Tam sta
ga policista dohitela in ga nameravala peljati na policij-
sko postajo, temu pa se je Nenad upiral, začel pa je tudi
tožiti, da ga boli noga. Policista sta ga potem pripeljala
v zdravstveni dom v Rogaški Slatini, od tam pa ga je
znanec peljal v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da
ima ubežni Nenad zlomljeno nogo, poškodbo pa je staknil
med skokom z garažne strehe.	M. A.
mini KRIMIĆI_
Stiri krat štiri
V času od 12. do 15. novem-
bra je neznani storilec stopil
v ograjeno območje LI Savinja
ob Mariborski cesti v Celju in
tam skozi okno vlomil v skla-
dišče. Tam je ukradel štiri kar-
tonske škatle v katerih so bili
po štirje kasetofoni znamke
samsung. Podjetje Tripex iz
Celja je s tem oškodovano za
113 tisoč tolarjev.
Izpod Icozolca
Med 2. in 16. novertibrom je
nekdo odpeljal neregistrirani
traktor, ki je stal pod kozol-
cem v Latkovi vasi. Lastnik
Anton S. iz Latkove vasi je
oškodovan za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Pod pritiskom lakote
v noči na 18. november je
neznani storilec vlomil v go-
stinski objekt celjske športne
zveze na Gričku. Postregel si
je s hrano, odnesel pa ni prav
ničesar. Lastnici Dani T. iz
Celja pa je z vlomom in pojedi-
no povzročil za okoli 20 tiso-
čakov gmotne škode.
Končal že pri A
v nedeljo ob 2.10 zjutraj je
nekdo poskušal krasti v pro-
dajalni Od A do Ž v Podjavor-
škovi ulici v Celju. Pa ga je
med vlomilsko vnemo prese-
netila in odgnala alarmna na-
prava, ko je že premagal vhod-
na vrata in bil na lepi poti k ci-
lju. Z vlamljanjem je lastniku
lokala, Željku O. iz Celja, pov-
zročil za okoli 5 tisoč tolarjev
škode.
Oškodovani tapetniki
v dneh od 14. do 16. novem-
bra je neznani storilec vlomil
skozi okno in na tak način pri-
šel v delovne prostore tapetni-
štva Bio dom na Ipavčevi vdici
v Celju. Ko je na silo odprl še
notranja vrata in vstopil
v skladišče, je od tam odnesel
vbodno žago, pištolo-spajkal-
nik in pnevmatsko pištolo za
vijačenje. Bio dom je z vlomom
oziroma tatvino oškodovan za
okrog 60 tisoč tolarjev.
Okradenl otroci
v noči na četrtek je nekdo
vlomil v prostore vrtca v Ro-
gaški Slatini. Sprehodil se je
po igralnicah in pisarnah, pre-
gledal omare in se lotil tudi
blagajne, a mu je ni uspelo od-
preti. Odšel pa je s kar zajet-
nim tovorom: fotografskim
aparatom, video kamero, glas-
benim stolpom, slušalkami,
tremi stensldmi urami in dru-
gimi predmeti v skupni vred-
nosti okoU 800 tisoč tolarjev.
Nepovabljeni gost
v Gostu
• v noči na ponedeljek, 21.
novembra, je nekdo vlomil
v gostinski lokal podjetja Gost
na Titovem trgu v Velenju.
Ukradel je 6 kg kave, dve ste-
klenici viskija in nekaj zavit-
kov različnih vrst cigaret in
s tem lastnika oškodoval za
dobrih 20 tisoč tolarjev.
AvtovlomI
v torek, 14. novembra, je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil yugo, ki je bil parkiran
pred stanovanjsko hišo na
Slandrovem trgu v Žalcu. Iz
vozila je odnesel avtoradioka-
setofon in sveženj čekovnih li-
stičev Banke Celje. Janez J. iz
Šentjurja je oškodovan za pri-
bližno 60 tisoč tolarjev.
V soboto, 29. novembra po-
poldne, je neznani storilec vlo-
mil v osebni avtomobil znam-
ke toyota, ki je bil parkiran na
Cinkamiški poti v Celju. Iz vo-
zila je ukradel žensko torbico
z manjšo vsoto tolarjev v de-
narnici in dokumenti na ime
Magdalene R., ki je s tem oško-
dovana za okoli 15 tisoč to-
larjev.
V	nedeljo je neznani storilec
vlomU v osebni avtomobil,
parkiran na Kraigherjevi cesti
v Velenju. Ukradel je avtora-
dio kasetofon znanike bla-
upunkt in s tem Metko T.
oškodoval za približno 50 tisoč
tolarjev.
V	ponedeljek popoldne je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil, ki je bü parkiran
na Mariborski cesti v Celju. Iz
vozila je demontiral in ukradel
avtoradio kasetofon znamke
blaupunkt, lastnik Boris K. pa
je oškodovan za okoli 30 tisoč
tolarjev.	M. A.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
Montažna
olimpiada
Priprave Atlante za 26. olImpUske Igre 1996 — Mala
novograúenl In velika preureditev najrazličnejših
skladišč — Šest špartav ha gastll Warld Trade Center,
najdražja vstapnica pa ha cela 600 dalarjev
»Atlanta že daje vtis
prizorišča naslednjih let-
nih iger modeme olimpi-
ade, po zasnovi pa bo zelo
podobna letošnjemu Lil-
lehammerju. Skrb za na-
ravo je v ospredju tudi pri
ameriških organizatorjih,
ki v prestolnici kokakole
in televizijske družbe
CNN gotovo ne bodo sko-
parili z bliščem in presež-
niki vseh vrst,« je prepri-
čan dr. Dušan Polimac, ki
je bil med nedavnim obi-
skom ZDA tudi gost or-
ganizacijskega komiteja
iger.
Opazen referat o pri-
merjavi košarke, nogo-
meta in rokometa na kon-
gresu med atletskim EP
v Helsinkih je znanemu
celjskemu zdravniku
prek mednarodnega
združenja športa za vse
(vključuje 54 držav, med
njimi pa ni Slovenije) od-
prl pot na ameriško
športno akademijo v Ala-
bami, kjer je tri dni pre-
daval skupaj s kolegi iz
Afrike, Azije in Evrope.
»Akademija je namenje-
na podiplomskemu študi-
ju in z interesnimi skupi-
nami zajema domala vsa
področja športa: raziska-
ve, medicino, menedžer-
stvo, športni turizem, no-
vinarstvo, trenerski po-
klic in fitness. Predsedni-
ca je slovita Florence
Griffith Joyner, največ
zanimanja pa je seveda
veljalo obisku olimpijske
Atlante in nekaterih tek-
movališč,« je ozadje svoje
poti v ZDA predstavil dr-
. Polimac.
Montažna
olimpiada
»Atlanta 1996 bo goto-
vo nekaj posebnega. Ve-
čino novozgrajenih ob-
jektov bodo po igrah po-
rušili ali jih premestili na
druge lokacije. Zdi se ne-
verjetno, toda ob stoti
obletnici prvih iger mo-
derne dobe bo Atlanta or-
ganizirala neke vrste
montažne olimpijske
igre. Obstoječe komplek-
se bodo v naslednjih me-
secih preuredili v športne
dvorane in v ta namen
izrabili predvsem ogrom-
na skladišča. Tudi bodoči
TV center ne bo nobena
izjema,« pripoveduje dr-
. Polimac.
Tekmovanja v badmin-
tonu, judu, rokometu,
sabljanju, namiznem te-
nisu in rokoborbi bodo
v stolpnici World Trade
Centra, v gimnastiki, ko-
šarki in odbojki v dvorani
Georgia Dome, kjer pred
80.000 ljudmi igrajo At-
lanta Hawksi superbowl.
Dvorano z največjo kupo-
lo iz žice na svetu bodo za
potrebe olimpijskih iger
prepolovili; malo bo no-
vogradenj in nešteto pre-
ureditev najrazličnejših
objektov.
Američane je res težko
razumeti in tudi jubilejne
olimpijske igre - sto let po
obnovitvi antičnih tek-
movanj - ne bodo izjema.
Atletski štadion gradijo
v neposredni bližini šta-
diona za baseball, ki ga
bodo po igrah porušili.
Enaka usoda bo doletela
tudi polovico novega
olimpijskega štadiona, na
katerem bo parkirišče, na
drugi polovici pa bodo
uredili prostor za base-
ball. Novosti bodo ostale
nedotaknjene le v univer-
zitetnem delu glavnega
mesta zvezne države Ge-
òrgie, ki bo pridobil pla-
valni kompleks in števil-
ne bivalne prostore.
Največja prizorišča si
bodo podobno kot v Bar-
celoni zelo blizu. Vse bo
strnjeno v krog polmera
2,5 kilometra, infrastruk-
tura pa je med najbolj
urejenimi in trenutno še
najcenejšimi na svetu. Pri
organizaciji bo pomagalo
okoli 40.000 prostovolj-
cev, pričakujejo blizu dva
milijona obiskovalcev in
zanje je že zdaj v krogu
45 minut vožnje od stro-
gega središča mesta pri-
pravljenih 55.000 hotel-
skih sob, v še enkrat to-
likšni oddaljenosti pa na-
slednjih 20.000.
Vstopnice od 15
do 600 dolarjev
Predprodaja 11 milijo-
nov vstopnic se bo začela
maja 1995, razpon cen pa
je o^omen. Za otvoritve-
no in zaključno sloves-
nost bodo vstopnice tudi
po 600 dolarjev, za final-
ne tekme pa za gimnasti-
ko in moško košarko po
250, boks 175, skoke v vo-
do 150, žensko košarko.
nogomet, odbojko, plava-
nje in tenis po 125, atleti-
ko in konjeništvo po 75,
odbojko na mivki 65, ba-
seball 60, ritmično gim-
nastiko in vaterpolo po
50, sinhrono plavanje 45,
dviganje uteži, judo in ro-
koborbo po 40, badmin-
ton in kolesarstvo po 35,
kajakaštvo, softball in
veslanje po 30, hokej na
travi, lokostrelstvo, mo-
demi peteroboj, namizni
tenis, rokomet in sablja-
nje po 25, streljanje 20 ter
gorsko kolesarstvo 15 do-
larjev.
Kraljestvo nasilja
»življenje v trimilijon-
ski Atlanti je zelo nevar-
no, saj sodi med svetovna
velemesta z največ nasi-
lja. Za šefa policije so
pred kratkim imenovali
35-letno črnko, ki naj bi
do julija 1996 omejila šte-
vilo kaznivih dejanj in
s cest pregnala številne
brezdomce. V večernih in
nočnih urah je zdaj varna
le mestna četrt Under-
^ound, v kateri je na sto-
tine trgovin, lokalov in
zabavišč. Od mojega ho-
tela je bü oddaljen največ
200 metrov, a so mi od-
svetovali sprehod. Že po
nekaj metrih je pristopil
brezdomec, zato sem se iz
Undergrounda iz previd-
nosti vrnil s podzemno,«
je o temnejši plati Atlante
spregovoril edini Slove-
nec in eden redkih Evro-
pejcev, ki so bili povab-
ljeni na ameriško športno
akademijo.
Coca-Cola in CNN sta
simbola Atlante, toda
brez paradoksov ne gre.
»V muzeju Coca-Cole je
več tisoč eksponatov, to-
da v nekaterih delih vele-
mesta je mogoče dobiti
samo Pepsi,« pravi dr.
Polimac, ki si je pobliže
ogledal CNN. »Sprejel
nas je Jack Kelley, ki je
najtesnejši sodelavec Te-
da Turner j a in vodja iger
dobre volje. Za šest do-
larjev te v dobre pol ure
popeljejo po pisarnah in
režijah, kjer v živo nasta-
ja njihov informativni
program. Skupaj s še de-
setimi podjetji so največji
pokrovitelji naslednje
olimpiade, povsem njiho-
ve pa so igre dobre volje,
ki bodo najprej v New
Yorku in nato najbrž pr-
vič v Aziji.«
Mesto v stolpnici
Atlanta ni atraktivno,
mesto, toda stolpnice
v višavah skrivajo prava
čudesa. »Po poklicni plati
me je radovednost gnala
v šesto nadstropje ene iz-
med stolpnic, kjer je od
leta 1969 dalje prva za-
sebna ameriška športna
klinika. Marsikaj zanimi-
vega je bilo videti in na
koncu sem se odpravil
v restavracijo tri nad-
stropja više. Na enem
koncu jedilnica, na dru-
gem savne in najsodob-
nejši fitness, ki ga odpre-
jo že ob pol šestih zjutraj
in je nenehno poln ! Pravo
presenečenje pa je šele
sledilo, ko so me napotili
v deseto nadstropje: pod
oblaki 25-metrski bazen,
igrišče za košarko, tar-
tanska steza za tek...
Vsako nadstropje je obse-
galo 4000 m^ in kar na-
prej se je pred mano od-
piral novi svet,« se spo-
minja dr. Polimac, ki je
nekaj dni preživel tudi
v Batton Rou^, kjer je
univerza Lousiana.
V njihovem košarkar-
skem moštvu je v osem-
desetih letih blesetel Pete
Maravic, še predlani pa
Shaquille O'Neal. »Tre-
ner ima tri asistente, vsak
trening snemajo z večimi
video kamerami, štiri de-
kleta so zadolžena samo
za bandažiranja gležnjev,
košarkarji pa vnaprej do-
bijo do minute natančen
program treninga, v kate-
rem je ob točno določeni
uri predviden odmor za
pitje osvežilnih napitkov.
Njihov simbol je tiger in
na vsako tekmo pripeljejo
dveletnega mladiča, na
univerzi pa se šola 30.000
fantov in deklet, ki imajo ,
celo svojo policijo,« ni
skrival navdušenja dr-
.Dušan Polimac, ki si je
z edinstveno primerjalno
analizo treh športov od-
prl vrata Združenih dr-
žav in bil nekaj dni gost
organizacijskega komite-
ja olimpijskih iger v At-
lanti 1996.
ŽELJKO ZULE
ACOG (Atlanta Commit-
tee for the Olympic Ga-
mes) pričakuje 1,589 mi-
lijonov dolarjev prihod-
ka: od pokroviteljev 650,
TV pravic 554 in vstopni-
ne 225 milijonov, preo-
stali znesek pa iz drugih
virov.
Maskota iger in predolimpijski vsakdan.
Atlanta turistom ne bo nudila veliko možnosti za oglede.
ï'dvorTnfza Z7ol t^dl.	^ gimnastiki, košarki in odbojki z ogromno montažno steno prepolovili
Ml
s Karlam
Ш
živijo^}
Polet'i
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
V mladih Ц
Smole rudari],
eden od dveh
sta preživela
Nesreča je t^
stindvajset živ
minja živahni
Zibike na Ко^
kratkim so pt,
vo častitljivo
mož pa se spo^
pozornosti
godkov.
Doma, na Šj
biko, je ijilo eiii
to je oče Kari
Sela pri Šentj
izučil za kolar
skromnosti je p
no, k mojstru, k
otrok. Na Seli
veli boljše, pa
pijanec ter kva
sta se z ženo vt
tepala. Poiskal
stilni, ga okla
vzela karte, se
rei Smole. Vsi
na ter oba vaj
po nepotrebne
rei je bil pogos
da se je zvečer
domov, zjutraj
nazaj v Šentjur
ster tega ni zve
Kje so tiste
S škofije je
nec v Šentjur
ure hoje. Na
živahno, ,saj
za vožnjo z vlal
li. Pot proti Šei
prej proti Celji
motna, zato se
Od zgodnje j
pozne jeseni sej
delo in življenjell
žine in poslov
milim nebom
pod streho gosp<
slopij. V hišo Si
ob nedeljah in
k jedi in ob p'
nostih. Seveda
ku, ob hudo slal
pa vedrit. Bolj k'
la zima, več so S
dobesedno, v t'
dom, kakršnega
dandanašnji, je'
obsegal vhodno'
po, na eno roko
hiša, naravni*
s shrambo, na di
vel'ka« hiša in^
kmečki dvori '
dvojno, le da je
lovica hiše Ш'
zmanjšana tsS
druge. Mnoge
podstrešju še ka'
in kasto.	,
Vendar takln»
hiša ni od nckii^
let j i so imeli kJ^
en sam prostor, '
družina delila ^
perjadjo. Nekje/'
štora je bilo zi'
ognjišče, pograiJj
bila ob stenah, '
šku ognjišča tí^
Stropa navadu"
če pa že, se ј^
skozi preduhe
24,25
Skotijo, Belgijo ter Pustikami
f nekdanjih stezicah, rudarskih usodah, vasovanju, »šterl^ ,..
jiarsikaj. Najbolj nevarno je
[jilo pri Čukovi kapeli, kjer
je Karlovega soseda nekoč
v temi pričakala dvojica na
lionjih. Slabo bi se končalo,
vendar se je naenkrat zasli-
šal hrup drugih ljudi, ki so se
tudi vračali s sejma. Za tiste,
Ici so se po sejmu z izkupič-
kom zamudili v gostilni, se je
pot domov včasih končala
I Žalostno.
Bila so leta takoj po prvi
svetovni vojni, čas hude go-
spodarske krize. Na tej pe-
špoti je Karel srečeval veliko
ljudi, ki so nosili v Celje na-
prodaj male živali. V Stranju
i jih na vlak, na rogačana, ni-
so pustili, v Grobelnem pa so
smeli na mariborčana. Na
tem vlaku so imeli za smrde-
či tovor poseben vagon, je
1 pripovedoval Smole, ko smo
ga pred dnevi obiskali. Go-
vori v zanimivem, pogosto
I starinskem jeziku, vrednem
I posebne pozornosti.
I
, Pri mojstru v Selah je zdr-
I žal tri leta, nato pa je postal
I pomočnik pri Pilku v Gaber-
ju. Tisto delavnico ima v le-
pem Spominu. Delal je od 6.
I do 18. ure, nadure je mojster
, posebej upošteval, pa še hra-
na je bila dobra. Ker je doma
razsajala griža, se.je po ne-
' kaj mesecih moral vrniti na
I Škofijo, kjer je domačim ku-
I hal. Nato so ga poslali za leto
I in pol v Srbijo, v Niš, kjer je
služil vojaški rok. Ko se je
vmil domov, je ostal tako re-
koč brez obleke, saj so njego-
I vo vmes drugi ponosili. Vla-
dala je splošna revščina,
skrbni Karel pa si je na up
priskrbel kar dve novi, zak-
mašni obleki.
iVIed razmesarjenimi
trupii
Rešitev je prišla iz bogate
Belgije. Tam je bil njegov so-
sed, ki mu je poslal »aufna-
mešajn«, delovni vizum. Za
delo na prostem so rekli,
vendar so ga v Charleroiju
poslali kar v rudniški rov.
pod zemljo. Najprej je moral
v knapovski tečaj, kjer so
tujce učili tudi, kako se ime-
nuje različno orodje. Med
osemdesetimi slovenskimi
rudarji jih je bilo kar tride-
set iz okolice njegove Zibike.
Delovni čas je trajal šest ur,
za močnega in delavnega se-
veda. Med devetsto delavci
se je požrtvovalni Karel uvr-
stil v najvišji razred.
Na Belgijo ima lepe spo-
mine, saj je privarčeval veli-
ko denarja, za štiri leta dela
v rudniloi pa prejema šest
tisoč tolarjev belgijske, nje-
gove edine pokojnine. Slo-
venci so se na tujem različno
znašli. Ob sobotah in nede-
ljah so lahko skupaj peli in
pili. Nekateri so tako za-
pravljali, da še za hlače niso
imeli, v Slovenijo pa so se
vmili kar peš. Karel Smole
se je slabe družbe izogibal,
veselja pa ne. V slovenski go-
stilni, kjer je stanoval, so ra-
di zapeli po domače, na ulici
pa so se jim pridružili še
drugi rojaki.
V grenkem spominu ima
rudarske nesreče. Hudo je
bilo, ko se je pod zemljo
smrtno ponesrečil njegov to-
variš iz Sodne vasi, najhuje
pa med katastrofo, ko sta
preživela le dva. Naenkrat je
počilo, vrglo ga je z ene na
drugo stran, ko se je umirilo,
pa se je znašel med razme-
sarjenimi ter umirajočimi
kolegi. Reševalci so našli
eriaindvajset mrtvih rudar-
jev, pet pa jih je umrlo v bol-
nišnici. Preživela sta le dva,
Karel Smole ter njegov so-
rodnik, Cempekov.
Po tisti katastrofi je osla-
bel. Mučiti ga je začela ast-
ma. Leta 1932, ko so rudarji
devet tednov štrajkali, se je
vmil domov. Na Škofiji, na
svežem zraku, si je opomo-
gel. Ostal je doma ter nekaj
časa užival samski stan, fan-
tovsko veselje. Takšno, kot
ga poznamo iz starih pesmi,
in ko se ga spomni, se njegov
obraz razvedri. To je bil čas
vasovanja, potepanja, kot
pravijo. Dolgo je pel v doma-
čem pevskem zboru, veliko
pa tudi s fanti na vasi. Ob
sobotah so ostajali na vasi
tudi do jutranjih ur.
Težavna >>štera«
Po vrnitvi v domovino se je
brž lotil svojega prvega, ko-
larskega dela. Šel je v »šte-
ro«, po hišah. Najslabše je
bilo tam, kjer gospodinje ni-
so znale kuhati, se spominja
med smehom, zato je nada-
ljeval kar v svoji delavnici.
Z rudarskimi prihranki je
kupil v Zibiki kmečko do-
mačijo, potrebno popravila.
Poročil se je z Marijo iz Vrš-
ne vasi, s katero bi letos
praznovala biserno poroko.
Kupljena zemlja je bila sko-
pa, slabo rodovitna, zato si je
šestinpetdeset let pomagal
s kolarsko delavnico. Karel
Smole je bil iskani, priznani
kolar, manj zahtevna dela je
opravljal še pri svojih osem-
desetih letih. S soprogo, ki je
umrla pred dvema letoma,
sta se odlično razumela, do-
bro sta gospodarila. Tudi
njuni otroci se radi spomi-
njajo skupne družinske sreče
- Marija in Mirko sta v Nem-
čijL Karel v Stranju, Slavica
v Šentvidu ter Anica doma
v Zibiki, pri njej Karel pre-
življa tretje obdobje življe-
nja. Na idiličnem kraju, na
Pustikah, skupaj s hčerko in
njenim soprogom Stankom
ter vnuki Silvom, Vili jem in
Anito.
Rad se sprehaja, pogleda
v hlev, bere iz molitvenika,
počiva. Dolga leta prebira
tudi časopisne strani Novega
tednika. Prej sta ga brala
s soprogo, zdaj pa nadaljuje
pri hčerki. V teh letih mu
seveda največ pomeni zdrav-
je, tisto, ki ga je pustil med
garanjem v tujem rudniku.
BRANE JERANKO
Karel Smole, ki je pred kratkim slavil 90-letnico, živi z družino hčerke Anice. Njegovi zanimivi
pripovedi radi prisluhnejo.
te in zakaj se reče vel'ka hiša
)venci!
mei,
i ljudska napitnica)
in od tam v lovilni dimnik, ki
je bil lesen. Zaradi tega stro-
kovnjaki pravijo takšnim hi-
šam dimnica. Zadnja te vrste
stoji pri Zavodnjah nad Šo-
štanjem, zaščitena kot etno-
grafski spomenik.
Tale uvod je bil potreben
Za razumevanje, zakaj naj-
večjemu, za bivanje name-
njenemu prostoru rečemo
enostavno hiša. To je prav
tisti prostor, ki je v meščan-
ski hiši ali v stanovanju do-
bil ime dnevna soba.
A je hiša v kmečkem domu
nekaj več. Je prostor, kjer so
Sedali k jedi, kjer se je odvi-
jala družabnost, veliki dru-
žinski dogodki, kamor so po-
sedali obiske, kjer so oprav-
ljali skupne molitve, kjer so
potekala zimska delovna
opravila, večema in nedelj-
ska branja, sobotna »kopal-
niča«, po potrebi tudi bolni-
ška soba in naposled tudi
prostor, kjer so umrlega po-
ožili na pare. Gosposka pa-
lača je za vse to imela poseb-
JJe sobane: sprejemnico, je-
'^ilnico, salon, knjižnico,
včasih celo kapelo.
Z jesenjo je hiša postala
•■esnično topel dom, navadno
^ini kurjen prostor. Kaj vse
, Se je dogajalo v hiši? Za
^pizje so sedali k dnevnim
Obrokom hrane, k večerni in
praznični molitvi, pač naj-
"^liže hišnemu oltarčku. Tam
so ob nedeljah segli po časni-
ku in mohorjevih knjigah,
otroci so se tam učili in dela-
li naloge. Miza je razodevala
blagostanje, če je bil na njej
s krušnikom pokrit kruh
vsakdanji in ob njem krušni
nož. Za praznike, ohceti, bo-
tri j e in godovanja je bila mi-
za najprej delovni pult, da bi
se potem šibila pod dobrota-
mi. Zapeček je bil druga os
življenja in dogajanja v hiši.
Na peči so se sušili sadje,
orehi in koruzni storži, vzha-
jalo je testo za kruh, na njej
so si pregrevali revmatične
ude, greli premrle roke po
opravkih zunaj na mrazu.
Na peči so se otroci naposlu-
šali povesti in pravljic, se
pričkali in kot z galerije opa-
zovali odrasle, kar koli nev-
sakdanjega so v hiši že po-
čeli.
Klop ob peči: zasilno ležiš-
če, sedež predic, luščilcev fi-
žola, koruze ter godčevski
»plac«, obednica potovcev in
beračev, »grelni lok« za bo-
lečine v križu. Pod njo pro-
stor za zadovoljnega hišnega
psa, sušilnica za premrzle in
premočene čevlje, za sezu-
valnega »zajca«.
Rante pod stropom okoli
peči so bile sušilnica: za ko-
ruzo, za klobase, za premo-
čena oblačila - in plenice. Na
zidu ob peči: tika-taka.
Čez sredino hiše stropni
tram. Na njem kavelj za luč,
v njem luknja, v katero so
vpeli hoduljni drog z lokom,
v katerem se je malček učil
hoditi v pokončni drži. Za
tram zataknjena »miklav-
ževka«. Včasih je zadostoval
samo očetov pogled tja gor
pod strop in že je bil razpo-
sajenec miren kot božji
volek.
V hišo so postavili »špam-
pet« za bolnika, pozimi pa za
tistega, ki je do hladnih dni
še vztrajal v krmi. Po treh
kraljih si je v hišo postavil
gospodar »hoblpank«, da je
na toplem izdeloval in po-
pravljal leseno orodje, poso-
dje in kose pohištva. Ko je
pritisnil mraz, je stari ata
prestavil pletilnico košev,
kobul in cajn za toplo peč.
Pri oknu nasproti peči so
imeli svoj prostor popotni
čevljar, krojač, tkalec in pis-
krovez.
Ob sobotah, ko so zagrnili
okna, se je hiša spremenila
v kopalnico. Na sredo hiše
- bolj k peči kot ne — so posta-
vili škaf, nizko kad ali celo
posebej izdelano kopalno
kad iz lesa. Najprej so oko-
pali otroke, potem so prišli
na vrsto drug za drugim vsi
ostali. Bolj ko so bili vode
potrebni (umazani) in bolj
ko so bili sramežljivi, več se-
grete vode so porabili. Če se
kateri ni ravno rad umival,
mu je kdo h kadi postavil še
sirkovo krtačo.
In kar je hiši dajalo ob
trajni domačnosti tudi iz-
jemno različnost, je njena
vsestranska uporabnost.
V pravcato svetišče so jo
spremenili veliki prazniki,
božični in velikonočni, ko se
je hiša razdišala po zelenju,
praznični peki, vznesenosti
duha. Kako drugačna, prav
tako praznična, polna obilja
je bila ob kolinah. Strop ji je
dvigovalo ob gostijah in po-
dobnih domačih slavjih. Pe-
sem jo je napolnila, kadar so
predice sedle za kolovrate,
kadar je bila dmžina zbrana
pri zimskih opravilih, hrušč
jo je glušil, ko so pridivjale
maškare.
Stenska omarica v enem
od dveh zunanjih zidov je bi-
la zakladnica, arhiv in lekar-
na hkrati. Tu so bile pod
ključem posestna mapa in li-
stine, poročni in krstni listi,
mašne bukvice, ob njih mo-
goče tudi kolomon, vred-
nostni papirji in suh denar.
A tudi »arcnije« so bile tam
notri, v žganje namočena
zdravilna zelišča in rože in
sadeži. Celo gad ali modras
v žganju - zdravilo za živino.
Levo in desno od »bohko-
vega kota« so v domače zrli
obrazi umrlih in tudi še živih
sorodnikov, skupinske gene-
racijske fotografije, kakšni
podobi iz vojaških dni je bila
priložena morebitna meda-
lja, poročni pari pa so dra-
mili spomin na čas, ko so bili
hišna mati mikavna mladen-
ka, oča pa postaven in »zav-
ber kerlc«. Zraven še obha-
jilne in birmske podobe, za
okvirjem ogledala pa raz-
glednica s kakšnega poto-
vanja.
Svojo služnost in čas je hi-
ša odkrivala z vonjem. Zdaj
po pridelkih, zdaj po sadju,
potem spet po testu in sveže
pečenem kruhu, začimbah in
kadilu, ob sobotah je dišalo
po milu in sodi od poribanih
podnic, po roštanju, dedko-
vem »valdmeistru«, dekli-
ških vrtičkih na okenskih
policah, po sivki iz skrinje
ali omare... Domotožje naj-
pogosteje oživlja podobo do-
mačije, hiše in hiše v njej,
kjer se je dogajalo vse, kar je
spominjanja vredno.
Foto: EDI MASNEC
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
126
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
271
ODMEVI
Beg iz poiitilce
v gospodarsice
javne službe
-	v Laškem
Kdor bere Novi tednik, je
lahko v zadnji številki 17.11.
na strani 6 prebral pod naslo-
vom Laško in Radeče, da je
laški IS pod predsedstvom g.
Matka na ponedeljkovi seji
14.11. ponovno obravnaval
spremembe treh odlokov s po-
(¿•očja urejanja gospodarskih
javnih služb, osnovnega šol-
stva in otroškega varstva.
Glede na to, g. predsednik,
ker nekatere stvari rešujete
s 300 km/h, nekatere pa leta in
leta, bi vas želel vprašati nekaj
stvari o novi laški komunali.
Vsekakor je dejstvo, da je IS
občine Laško predlagal (Ro-
man Matek je predlagal) sa-
mostojno upravno organizaci-
jo, ki naj bi se imenovala: Di-
rekcija javnih služb. Komu-
nalna dejavnost bi bila po no-
vem razdeljena na obvezno
komunalno dejavnost, zanjo bi
skrbela občina in g. Jure Križ-
nik, ter na izbirno komunalno
dejavnost, ki bi jo lahko obči-
na dala v koncesijo.
Kot občan in predstavnik
skupine občanov in volilcev ne
pristajam na takšen način od-
ločanja, da bi po hitrem po-
stopku - s spremembo odloka
o Gospodarski javni službi - JP
Komunala reševali ladjo pred
potopom. Hitro sprejetje odlo-
ka poslancem skupščine od-
svetujemo. Vam, g. Matek, pa
predlagam, da kar se da hitro
uredite nekatere stvari:
-zaposlite kakšnega doseda-
njega člana IS občine Laško
-	predlagam načelnika ZUN-a
g. Križnika - kar v vašo družbo
d.o.o. Most, katere direktor ste
tudi vi, g. Matek, in ki je samo
iz državnih proračunskih
sredstev v 1. 1993 iz naslova
prestrukturiranja pridobila
cca 16 mio tolarjev (glej Poro-
čevalec št. 13/94), je pa v de-
lovnem razmerju samo vaša
žena in nekaj zunanjih pogod-
benih delavcev — izvajalcev;
- da prijavite vaše premože-
nje, kot profesionalni funkci-
onar, v skladu s čl. 5, 8, 9 Za-
kona o nezdružljivosti oprav-
ljanja javne funkcije s prido-
bitno dejavnostjo - Ur. 1. Rep.
Slovenije št. 49/92 prav tako
pa tudi drugi člani IS občine
Laško;
-	da s skupščina občine La-
ško odpravi nezakonit sklep
s svoje seje dne 21.5.94 v Zida-
nem Mostu zoper ta zakon;
-ukrepate ob ugotovitvah
SDK-ja Celje o nepravilnostih
v JP Komunala. Sedanji direk-
tor je za vas podpisal zapisnik
št.453-23/l-93-3,vipastemu
priskrbeli stolček na JP Ko-
munali. In tako se prepletajo
poslovni odnosi. Zato bi po
naše kar na hitrico ustanovili
direkcijo Javne komunalne
službe;
—	da vi in odgovorni v IS in
upravnem odboru JPK opozo-
rite na nepravilnosti in neza-
konitosti v 130 odstotnem po-
višanju cen za vodo od 1.6.94,
da se vključite, čeprav pozno,
v reševanje plačila pravične
odškodnine za nasilno odvzeto
zemljo, da ukrepate zoper na-'
čelnika inšpekcijskih služb, ki
niti v zakonsko določenem ro-
ku ne odgovori...
Prav tako vas pozivam, da
se problematika organizacije
gospodarskih javnih služb
prepusti novoizvoljenemu ob-
činskemu svetu in bodočem
županu. Prišel je čas, kar smo
tudi dokazali, ko z zbiranjem
glasov lahko preprečimo koru-
pcijo, ki vlada v sedanjem času
med našimi vrlimi občinskimi
veljaki.
MIRKO GOLOB
in skupina občanov,
Laško
Barfly z roba
vesolja...
Vodstvo kluba Barfly je na
redni mesečni seji, ki je bila
v petek, 18.11., glede na pisa-
nje Mirana Šnebergerja, pred-
sednika SND Celje, v pismih
bralcev v tedniku Novi tednik
(17.ll.) in dnevniku Delo
(28.10., 10.11.) oblikovalo na-
slednje sporočilo za javnost:
Barfly je namenjen vsem
meščanom in popotnikom, ki
obiščejo mesto. V njem so do-
brodošli vsi strpni ljudje civi-
liziranega obnašanja, neodvis-
no od njihove rase, barve kože,
nacionalnosti, vere, spola,
spolne usmerjenosti ali poli-
tične pripadnosti. Nastopajoče
izbiramo v skladu s program-
sko usmeritvijo in upošteva-
njem objektivnih finančnih in
organizacijskih omejitev, ne-
odvisno od rase, barve kože,
nacionalnosti, vere, spola,
spolne usmerjenosti ali poli-
tične pripadnosti nastopajo-
čih. V dveh letih delovanja se
je zvrstilo več kot 150 priredi-
tev, ki si jih je ogledalo več kot
40 tisoč meščanov različnih
generacij in obiskovalcev me-
neodvisna kandidatka
za svetnico občine Celje
ZA VRNITEV POSTENE BESEDE
IN MOČI MESTA CEUAI
sta iz Slovenije, Avstrije, Itali-
je, Madžarske, Hrvaške, Nem-
čije, Nizozemske, Belgije, Nor-
veške, Anglije in ZDA. Usme-
ritev Barflya podpirajo najk-
valitetnejši ustvarjalci sloven-
ske jazz, rock, pop in etno sce-
ne in mnogi ugledni glasbeni
gostje iz tujine ter afirmirani
in še neafirmirani glasbeniki,
pesniki, pisatelji, slikarji, ki-
parji, gledališki, plesni in
filmski ustvarjalci iz cele Slo-
venije.
Ker je Barfly namenjen izk-
ljučno ustvarjalnemu in dru-
žabnemu življenju meščanov
in obiskovalcev mesta, pod no-
benimi pogoji ne želimo sode-
lovati v predvolilnih političnih
obračimih in nikomur ne do-
voljujemo zlorabo svojega
imena v ta namen.
Zato svetujemo Miranu
Šnebergerju, da si osebno me-
dijsko promocijo poskuša gra-
diti izključno na referencah
lastnega dela in referencah
političnega programa, ki ga
zastopa.
Ponosni smo, da živimo
v demokratični družbi, kjer
ima vsak pravico do svobod-
nega in javnega izražanja last-
nih mnenj, stališč in prepri-
čanj. Ker pa te svobode ne
sprejemamo kot svobodo near-
gumentiranega natolcevanja,
bo Miran Šneberger dobil pri-
ložnost, da svoje pisno izraže-
ne trditve argumentira na so-
dišču. S tem obvestilom javno-
sti zaključujemo časopisno po-
lemiziranje z Miranom Šne-
bergerjem.
BOŠTJAN VOLF,
predstavnik
za stike z javnostjo
kluba Barfly
Odgovor
hmeljarskemu
starešinu Ivanu
Možicu
že kar v prvem odstavku
navajate neresnico, češ da je
predsednik SLS Marjan Po-
dobnik v svojem odprtem pi-
smu seznanil slovensko jav-
nost o nepravilnostih pri do-
delavi, prodaji in plačilu hme-
lja pod blagovno znamko »sa-
vinjski hmelj«. G. Podobnik ni
pisal o dodelavi hmelja, tem-
več je jasno in določno ugoto-
vil, da je Hmezad Export me-
šal tuj hmelj najslabše kako-
vosti s kvalitetnim savinjskim
hmeljem in ga nato prodajal
pod blagovno znamko uveljav-
ljenega savinjskega hmelja. Za
tako pisanje je imel g. Podob-
nik podlago v dokumentih, kot
so sklep namestnika javnega
tožilca v Celju št. Kt 392/91
z dne 25.5.1991, iz katerega je
jasno razvidno in bivši direk-
tor Bračun izrecno priznava,
da je šlo za nakup tujega, kva-
litetno slabšega hmelja, ki se
je zmešal z našim zelo kvali-
tetnim hmeljem in nato prodal
kot Golding in Aurora, ki sta
naša hmeljska kultivarja. Na-
to smo g. Podobniku predložili
seznam faktur o uvozu 450 ton
tujega hmelja, Hmezad Export
pa nima izvoznih faktur za
isto \Tsto tujega hmelja in za
isto količino, kar zopet kaže
na mešanje tujega nekvalitet-
nega hmelja z našim in proda-
jo le tega v inozemstvo, pod
blagovno znamko našega hme-
lja. G. Podobniku smo predlo-
žili tudi odprto pismo hme-
ljarskih starešin (Novi tednik
23.5.91), ki govori o nedovolje-
nem mešanju hmelja.
Ko g. Možic pišete v svojem
članku, da si je peščica neza-
dovoljnih dovolila nastopati
v imenu hmeljskih starešin
Slovenije, Vam moramo pove-
dati, da zopet govorite neres-
nico. Sami pravite, da nas je
hmeljarskih starešin 16, mi, ki
smo se odločili, da bomo raz-
galili velike nepravilnosti, kjer
gre tudi za kazniva dejanja,
smo pa štirje, kar je natanko
ena četrtina. Zlasti pa mi ni-
smo nikjer nastopali v imenu
vseh hmeljskih starešin Slove-
nije, kakor recimo Vi, ki ste si
samovoljno vzeli to pravico in
svoj članek podpisali »Za
hmeljarske starešine Slove-
nije«.
G. Možic, popolnoma po ne-
potrebnem se z ogorčenjem
sprašujete, kdo je žalil Vašo
častno obljubo, ker je doslej,
kolikor je nam znano, ni nihče.
Raje se vprašajte, kot prečasti-
ti hmeljarski starešina, ki ta
naslov uživate šele tri leta, kaj
bo s slovenskim hmeljem, če
bo tujina zvedela za ta nepo-
štena dejanja v zvezi z nedo-
pustnim mešanjem, kdo misli-
te, g. Možic, bo takrat odgovo-
ren? Mi, ki smo na pojav opo-
zarjali in ga skušali za nadalje
preprečiti, ali Vi, ki ste ga sku-
šali prikriti? Štirje hmelj ski
starešine smo 1.7.1994 podali
tudi kazensko ovadbo zaradi
nedopustnega mešanja hmelja,
ki pomeni tudi kaznivo deja-
nje preslepitve kupca po 136/1
čl KZ RS. G. Možic, dobro si
zapomnite, da je hmeljski sta-
rešina častna funkcija, ki jo
bomo častno tudi opravljali,
ne pa podpirali lumparije! In
še nekaj; vsak hmeljski stare-
šina lahko deluje popolnoma
samostojno in ne rabi za to no-
benega pooblastila.
Prav predrzno in nesramno
je pisanje v Vašem članku, g.
Možic, v katerem na koncu po-
zivate g. Podobnika, da se naj
opraviči hmeljskim stareši-
nam Slovenije, ko pa se g. Po-
dobnik v svojem pismu ni prav
z ničemer dotaknil hmeljskih
starešin ali njihovega dela. Iz
Vašega članka, g. Možic, veje
zelo nespretna obramba Hme-
zad Exporta, ki si sam ne upa
odgovoriti na odprto pismo
predsednika SLS Marjana Po-
dobnika. Mi nastopamo argu-
mentirano, Vi pa brez vsakega
argumenta !
Hmeljarski starešine:
EMIL PINTAR,
IVAN VRANIĆ,
STANKO PODBREGAR
Še o »Starem
piskru...«
v eni prejšnji številk NT je
gospod Janez Cemej hotel oči-
gledno razvrednotiti pomen
osvoboditve jetnikov iz »Sta-
rega piskra« v noči od 14. na
15. december 1944, z namigo-
vanjem, da naj bi po nekakš-
nih govoricah bilo to hrabro in
tvegano dejanje povezano
z osvobajanjem nekega višjega
oficirja nemške vojske, ki naj
bi bil soudeležen pri atentatu
na Hitlerja.
Takšno pisanje ni le lažno in
tendenciozno zoper akterje
akcije, ampak tudi idiotsko.
Četudi bi bilo to res, potem bi
reševali »antifašista«, ki je so-
deloval zoper nacistični režim
in Hitleria.
Se živeči osvoboditelji
jetnikov »Starega piskra«
IVO GROBELNIK
DOMINIK LEBIC
JOŽE GABER
PREJELI
SHO
Izjava za javnost
in poziv članom in organizaci-
jam sindikatov negospodar-
skih dejavnosti
Ker so pogajanja z vlado Re-
publike Slovenije za izhodišč-
no plačo v letu 1995 in preo-
stanek regresa za leto 1994 za-
šla v slepo ulico, smo v koordi-
naciji sindikatov negospodar-
stva sprejeli program radikal-
nih aktivnosti, ki naj se posto-
poma razrastejo v splošno
stavko.
16. novembra pa so se poga-
janja na pobudo vlade nada-
ljevala. Zahteva sindikatov je
bilo takšno naraščanje izho-
diščne plače, ki bi zagotavljalo
postopno približevanje izho-
diščni plači gospodarstva. Na-
mesto s strani sindikatov
predlaganih 32.500 SIT od 1.
januarja 1995, je vlada ponu-
dila bistveno manj.
Spoštujoč med vlado in sin-
dikati podpisani dogovor o po-
stopnem približevanju izho-
diščnih plač, smo pristali na
nižji predlog z zahtevo, da
vanj vgradimo varovalke,
izražene v odstotkih do gospo-
darske izhodiščne plače.
Pričakujemo pa tudi plačilo
preostanka regresa za letošnje
leto v višini 15.236,00 SIT.
Vladni pogajalci so si za
presojo in dokončno odločitev
vzeli teden dni časa. Pogajanja
se bodo torej nadaljevala
v sredo, 23. novembra v Domu
sindikatov.
Zato sporočamo (in po tej
poti to tudi predlagamo vsem
našim članom in organizaci-
jam s področja šolstva, zdrav-
stva, državne uprave, carine,
policije, kulture, znanosti, so-
cialnega skrbstva, otroškega
varstva in zavodov), da vse na-
črtovane aktivnosti, ki so büe
predvidene v tem času, prela-
gamo na čas aktivnosti, ki so
bile predvidene v tem času,
prelagamo na čas po 23. no-
vembru oz. do sporočilfi, ki ga
bo pogajalska skupina objavi-
la neposredno po pogajanjih
- najkasneje pa 24. novembra.
KOORDINACIJA
SINDIKATOV
NEGOSPODARSTVA
Se šmarska
policija seli
s cest na vrtove
in gredice?
KakQ hitra in učinkovita je
bila policija, ko sem na vrtni
gredici sežigal suh plevel ! Ta-
koj sem dobil denarno kazen
zaradi prekrška o cestno-pro-
metnem predpisu, tako je vsaj
pisalo na položnici.
Ker cestno podjetje in želez-
nica suho travo sežigata v ne-
primerljivo večjem obsegu, kot
je bil moj, si mislim, zakaj po-
licistom v javnem prometu ni
potrebno plačevati vozovnic^
V primeru pa, ko oseba hote
ali nehote z zemljo pokrije
(blokira) tretjino glavne ceste,
, v telefonskem pogovoru s ko-
mandirjem policije izvem, da
niso več odgovorni niti zadol-
ženi za to zadevo. Spominjam
se navadnega izreka, da ima
vsako zlo tudi nekaj dobrega,
kar pomeni zame več upanja.
da bom končno s pomočjo po-
licije pregnal vse mramorje,
voluharje in ostale vrtne kri-
minalce. Seveda ne z denarni-
mi kaznimi. Učinkovit bo le
pregon z vsemi policijsko do-
voljenimi sredstvi. Tudi speci-
alcev se ne bi branil, samo da
zmanjšam, če ne že celo pre-
prečim, vrtni kriminal.
MIRKO NIKOLIČ,
Grobelno
Volitve 94
- izjava
Izjavljam, da se zaradi po-
vsem osebnih razlogov odpo-
vedujem kandidaturi za člana
mestnega sveta Občine Celje,
kandidiram v volilni enoti 1,
lista 9.
JOŽEF SMODILA,
Celje
Sporočilo
direktorjev
slovenskih
zdravstvenih
zavodov
slovenski
javnosti
Direktorji slovenskih zdrav-
stvenih zavodov, zbrani na se-
stanku dne 17. novembra letos
v Ljubljani, soočeni z najno-
vejšimi zahtevami in razmera-
mi v zdravstvu, ugotavljamo,
da nova razmerja plač sicer
predstavljajo korak na poti
k učinkovitejšemu nagrajeva-
nju dela, da pa je strokovno in
intelektualno delo v naši drža-
vi na splošno še vedno pod-
vrednoteno. Zato je tudi po
sprejemu nove zakonodaje še
veliko zaposlenih v zdravstvu
slabo plačanih, kar med njimi
ne povzroča le veliko nezado-
voljstva, ampak tudi odhaja-
nje v druge poklice. Vodstva
zdravstvenih ustanov so zato
soočena z velikimi težavami
pri učinkoviti organizaciji de-
la. Zato bomo podpirali vsa
prizadevanja, da bi v okvirih
zakonitosti in zakonitih poti
dosegli boljše vrednotenje
znanja, izkušenj in dobrega
dela vseh zaposlenih v zdrav-
stvu. Še posebej menimo, da bi
nam zakonodaja morala omo-
gočati učinkovito spodbujanje
strokovnosti, kakovosti, vest-
nosti in natančnosti.
Zato predlagamo slovenski
Vladi, da nas zaradi bolj pre-
glednega načrtovanja seznani
s kratkoročno ter dolgoročno
strategijo plač, ki naj bo pogo-
jena z ekonomsko dinamiko
naše države. Predlagamo tudi,
da se delovna zakonodaja čim-
prej spremeni tako, da bo na
področju javnih služb primer-
ljiva z drugimi tovrstnimi za-
konodajami v razvitih dr-
žavah.
Ob zahtevah po upoštevanju
zakonitih delovnih obremeni-
tev v zdravstvu zagotavljamo,
da bomo zaščitili potrebe bol-
nikov in zagotovili nepreki-
njeno zdravstveno varstvo. Po
potrebi bomo spremenili dose-
danji način dežuranja in ga
nadomestili z drugimi zakoni-
timi oblikami dela. Poostrili
bomo nadzor nad izrabo de-
lovnega časa in pozorno
spremljali razloge za dolge ča-
kalne dobe. Pri vseh izrečenih
ukrepih bomo dosledno upo-
števali določila delovne zako-
nodaje in sklenjenih kolektiv-
nih pogodb ter si pridobili so-
glasje državne inšpekcije za
delo. V skladu z določili Pra-
vilnika o napredovanju bomo
hranili dokaze o Strokovnih,
poklicnih in delovnih dosežkih
zaposlenih v zdravstvu, ki so
z novo zakonodajo postali po-
memben pogoj za napredova-
nje v višji plačilni razred. Pri-
sluhnili pa bomo pa tudi pri-
tožbam bolnikov in v uteme-
ljenih primerih ukrepali
v skladu z našimi pristoj-
nostmi.
Zaposleni v slovenskem
zdravstvu so sindikalno orga-
nizirani v šestih sindikatih, od
Nadaljevanje na 28. strani
Št. 47 - 24. novemt)er 1994

Nadaljevanje s 27. strani
katerih so po številu članov
trije reprezentativni. Izjavlja-
mo, da bomo z njimi sodelovali
po zakonu in v skladu s skle-
njenimi kolektivnimi pogod-
bami. Sindikalnih zahtev, ki
bodo izven teh okvirov, ne bo-
mo upoštevali. Prav tako ne
bomo dovolili, da bi se
v zdravstvenih zavodih kakrš-
nekoli posamične ali skupin-
ske sindikalne aktivnosti izva-
jali mimo določil sindikalnega
dela med delovnim časom, ki
je predvsem namenjen bol-
nikom.
31 direktorjev
Zdravstvenih
zavodov Slovenije
Hmeljišča
v zdravilišlcem
kraju Dobrna in
kraju Socka
Na pobudo Skupščine obči-
ne Celje in prošnje občinske
poslanke g. Mire Šeško daje
DVOC svoje mnenje.
Hmeljišča na celjsko-žal-
skem področju so v večjem de-
lu tiste kmetijske površine,
katere si je Hmezad Žalec, kot
monopolni upravljalec druž-
benih kmetijskih površin, iz-
bral kot primerna za intenziv-
no predelavo hmelja. Kriteriji
za ta izbor so bili izrazito stro-
kovno enostranski, usmerjeni
v količinsko in kvalitetno ma-
so pridelanega hmelja.
Vsi ostali življenjski interesi
drugih panog in ljudi so bili
temu podrejeni. Oblast in stro-
ka sta z roko v roki postavljala
hmeljišča za svojo ozko eno-
smerno dobrobit, pritekajoče
Hmezadu in Inštitutu za hme-
ljarstvo Žalec.
Hmeljišča so tako razpore-
jena neposredno ob bivalnih
območjih ljudi, ob šolah,
v zdraviliškem kraju, ob hle-
vih, čebelnjakih, sadovnjakih,
vrtovih, travnikih, njivah, te-
kočih vodah itd.
Pridelavo hmelja strokovno
načrtuje IH Žalec, ki skuša ze-
lo racionalno voditi Hmezad
Žalec pri čim bolj gospodami
pridelavi hmelja. Zato po-
udarjeno govorijo o »ameri-
škem programu«, ki zagotavlja
zmanjšanje pridelovalne in
zaščitne stroške ter v končni
fazi za ameriški trg sprejem-
ljiv neoporečen pridelek. Za
Hmezad Žalec in IH Žalec pa
dober izkupiček. Vmesne vpli-
ve in »strese«, ki pa jih doživ-
lja okolica hmeljišč v času ra-
sti hmelja, pa niso niti omenje-
na niti ovrednotena.
Zaščitna sredstva proti bo-
leznim hmelja, katere po na-
vodilih IH uporablja Hmezad-
Žalec so sledeča: Karate EC
2,5 (strupen za ljudi, čebele,
ribe in toplokrvne živali, je pi-
troidni preparat, ki je poleg
prej naštetega pri vdihavanju
še lahko alergen za »seneni na-
hod« in astmo pri občutljivih
ljudeh); Lanate L 20 (delovna
karenca dva dni, za pašo 14
dni, ni za rastlinjake in vodoz-
bima območja); Omite WP 30
(strupen za ljudi in ribe ter
nekatere rastlinske kulture);
Cuprablau (stmpen za ljudi,
toplokrvne živali in ribe, ne-
varen za onesnaževanje voda);
Ridondi WP 20 (strupen za lju-
di, toplokrvne živali in čebe-
le); za Pepelin in Kelthane E ni
podatkov.
Podatki so vzeti iz knjige
Jože Maček, Miljeva Kač - Ke-
mična sredstva za varstvo
rastlin XXI/1991.
Za ozki dolini potoka Do-
bmce in Hudinje, kateri sta
gosto naseljeni z vključenim
zdraviliščem, ni nobenih mi-
kroklimatskih študij (vetrovne
rože, letne temperatvu-e, letna
vlaga, temperaturni obrati
itd.). Prav tako ni nobenih štu-
dij o tekočih vodah, izvirih ter
vodah tablicah in študij
o zdravju in boleznih ljudi in
živah na teh področjih.
Na podlagi zgoraj navede-
nih dejstev lahko sklepamo, da
je .pridelava hmelja v dolini
Dobmce (Dobma) in v dolini
Hudinje (Socka), za Hmezad
Žalec in IH Žalec gospodama
in finančno zanimiva, saj jim
zaradi neraziskanih posledic
ni potrebno voditi računa
o plačevanju škod in drugih
nezaželenih posledicah (mo-
goč pogin čebel, rib, obolev-
nost ljudi in živali, onesnaže-
nje izvime, tekoče in talne vo-
de, zmanjšano število ekološko
osveščenih zdraviliških gostov
in turistov, zastrupljenosti
vrtnin, travinja itd.).
V kolikor bi posledice pride-
lave hmelja bile raziskane in
pravilno ovrednotene bi lahko
bila Vprašljiva »narodna go-
spodarska pomembnost« pri-
delava hmelja na takih ekolo-
ško občutljivih področjih.
JANEZ CRNEJ,
Društvo za varstvo
okolja, Celje
Predvolilno
geslo
v tem predvolilnem času vi-
sokih in sladkobnih pravljic
ter v enaki meri nizkih udar-
cev se pojavljajo različna ge-
sla. Najzanimivejše je Več Slo-
venije. Ker sem navaden umr-
Ijiv smrtnik, mi takšno geslo
vzbudi asociacije. V dobesed-
nem pomenu bi to geslo pome-
nilo geografsko še nekaj zra-
ven naše Slovenije (mogoče
Istra...). Verjetno je avtor te-
ga gesla nekje v sebi pomislil,
da se bo njegova stranka še
bolj trudila za vse nas. Mogo-
če. Naj verjamem? Ob vsem,
kar se je dogajalo, nekako ne
verjamem in to geslo tolmačim
v smislu več za tiste, ki že ima-
jo, a manj za tiste, ki nimajo.
Očitno lov na naše premoženje
še ni končan. »Podjetniki« še
niso vsega pokasirali. Torej,
kot pravi geslo neke druge
stranke, ki nekako ideološko
asistira pri tem poslu. Skupaj
in naprej. Seveda lahko tisto
za Celje izpustimo, kajti na-
jedli se bodo prašiči pri koritu,
a korito je v Ljubljani. Seveda
tudi tisti niso nič boljši, ki sa-
mo jezik otresajo, kako vsi
kradejo, kako je oblast gra-
bežljiva. Vprašal bi jih, kaj so
oni storili, da se to ne bi zgodi-
lo. Vsi se moramo vprašati, kaj
smo storili? Navaditi se mora-
mo misliti s svojo glavo in se
nehati vtikati v tujo. Lokalne
volitve so lepa priložnost, da
pokažemo oblasti, da bo čez
dve leti letela, če se ne bo spre-
menila. Volitve niso čas ču-
stev. Torej ne se odpovedati
svoji pravici. Imate na izbiro
dovolj strank in možnosti, da
se lahko odločite. Čas je, da
nehamo vsepovprek tuliti
o komunistični zaroti, o kleru,
o kapitalistih. Še vedno se
v politiki uporabljajo čustva,
nekakšna načela in celo neka
morala. Politika ni ne moral-
na, ne načelna, še manj pa ču-
stvena. Politika je.. .enostav-
no politika. Lahko je nekdo še
tako načelen in moralen, toda
če je istočasno še nesposoben,
mora leteti s položaja. Torej,
imamo množico gesel, množico
sladkih obljub, nekaj grdih la-
ži in obilico podatkov, da se
lahko opredelimo glede na do-
seženo. Tisti, ki so prisegli
Hitlerju imajo svoje, tisti, ki so
prisegli Titu imajo svoje, tisti,
ki so prisegli denarju, imajo
svoje, tisti, ki so prisegli sebi,
imajo svoje itd—
BOJAN EKSELENSKI,
Celje
Prosjačenje
Slovenska društva za zavr-
žene pse in mačke so v Celju,
Kopru, Mariboru, Novi Gorici,
Slovenj Gradcu, Trbovljah in
Dolu pri Ljubljani.
Ta društva samo prosjačijo
pri revnem narodu. Sami so
skopi in ne dajo denarja. Ro-
man Tumšek, predsednik
Dmštva proti mučenju živali
Trbovlje, je v pismih bralcev
v Delu, 8. novembra letos, ob-
javil, da naj nam zainteresira-
ni nakažejo denar s splošno
položnico direktno na naš žiro
račun. Ali ga ni nič sram? Ple-
menit človek terja denar od se-
be, izkoriščevalec ali lakom-
nik pa od drugih. Slovenija
ima ogromno brezposelnih,
delavci ne dobijo več mesecev
plač, nimajo od česa živeti, ve-
liko je samomorov. Želja vseh
teh je, da društva izginejo, ker
jih ne potrebujemo za izkoriš-
čanje ljudi. Zavržene pse in
mačke naj po Sloveniji postre-
lijo. Društva dobijo denar od
naivnih ljudi in zato bogatijo.
Posel lepo cveti. Dokler ima-
mo pse in mačke, bomo prosja-
čili narod, če pa nimamo živa-
li, ne moremo nadlegovati, to
je njihovo geslo. Sram jih naj
bo, izkoriščevalce.
Prosimo, če bi te vrstice ob-
javili v Novem tedniku, če pa
ne boste hoteli objaviti, pa
vsaj bodite toliko dobri in
opozorite izkoriščevalce, naj
za večno prenehajo, ker jih na-
rod obsoja, da so hujši kot
nadležni fehtarski Cigani.
ANTON PLEVČNIK,
Šmarjeta pri Celju
Za bolšji sejem
Zakaj v Celju ne bi organizi-
rali enkrat 'ali dvakrat letno
bolšji sejem, kot npr. na Ptuju,
kjer imajo novembra Katari-
nin sejem z vsemi mogočimi
več ali manj rabljenimi stvar-
mi, tudi obleke itd. Pač vse kar
se doma tekom let nabere pa je
še vseeno škoda zavreči.
Drugo vprašanje pa je: kate-
ra od političnih strank je sploh
kaj naredila za odpravo, da ne
bi do poplave sploh še kdaj
prišlo? Zanima me, če je in ka-
tera? Se sploh kaj dela na pro-
tipoplavnem področju?
Prejmite lepe pozdrave in
čimprej pripravite v Celju se-
jem rabljene »robe«
GABI PRESINGER,
Celie
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ali interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško politiko.
Kulturni dan,
šolarčki in balet
Popeljati dvesto šolarjev za
osem ur iz šolskih klopi in za-
polniti čas s kultumimi in raz-
vedrilnimi doživetji ni čisto
lahko, posebno še, če je to pro-
ti sredini novembra, ko se na
vreme ne moramo zanašati.
Na osnovni šoli Glazija smo
to storili in splačalo se je.
Ogledali smo si baletno pred-
stavo Ples kadetov v Maribor-
skem narodnem gledališču.
Mariborski baletni ansambel
nam je nudil več, kot smo pri-
čakovali. Baletna predstava
s Straussovimi valčki, polka-
mi, koračnicami in galopi se
zdi na prvi pogled dvomljiva,
vendar nas je predstava nav-
dušila zaradi dobre izvedbe,
živahnosti, čudovitih kostu-
mov in vsebine s pridihom ko-
mičnosti od začetka do konca
enoume predstave. Čestitamo
mariborskim baletnikom.
Prav nič pa nismo bili nav-
dušeni, ko smo prišli v mari-
borsko gledališko hišo in nas
niso pričakali sedeži, za katere
smo imeli rezervacije. Na njih
so sedeli drugi obiskovalci in
mi smo morali popeljati naše
najmlajše učence na najslabše
sedeže v lože in stranske bal-
kone. Izkušnja, ki jo bomo
drugič upoštevali.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
19\
ßaletna predstava je bila
^eànji dogodek kulturnega
Veliko časa smo preživeli
^ avtobusu, saj smo si med
^¿njo in postanki ogledali
jgribor, mariborsko žičnico,
Igvsko dolino s hidroelek-
Lrnami, Dravograd in Mi-
^jsko dolino. Postanki so bi-
|j namenjeni počitku, malici in
jjadnemu kosilu.
Hled vožnjo je poleg vpisa
ipamenitosti krajev potekal
^tumo razvedrilni kviz na
^h štirih avtobusih z nagra-
jjcami za vse, ki so sodelovali.
Seveda so priprave za 1.
^Itumi dan potekale že teden
pjej v šoli. V njih so sodelovale
^redničarke, nekateri učenci
ip šolska knjižnica.
Stroškovno smo obremenili
itarše le za vstopnico za balet-
Џ) predstavo, to je za tristo
lolarjev. Dva obroka hrane in
(OŽnjo pa smo pokrili z lastni-
pi sredstvi. Podobno celod-
nevno kulturno ekskurzijo
jno za vse učence izvedli tudi
v lanskem šolskem letu z ogle-
jem Ljubljane z živalskim vr-
tom in ogledom predstave
v Ljubljanskem lutkovnem
gledališču.
Hvala vsem za trud.
MARIJA SENIČAR,
OŠ Glazija, Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Folklorna
skupina v Domu
upokojencev
Devetnajsti november nam
bo oskrbovancem Doma upo-
kojencev Šmarje pri Jelšah
¡ostal v lepem spominu. Ta dan
I je namreč prišla v goste fol-
klorna skupina iz Mestinja in
nam izvedla lep kulturni pro-
gram. Kako so takšne in po-
dobne prireditve zaželene, pri-
ča še pred napovedano uro
polna velika dvorana oz. jedil-
nica z obiskovalci. S pomočjo
pridnih negovalk in medicin-
skega osebja so se te lepe pri-
reditve lahko udeležili tudi
oskrbovanci na vozičkih. V več
kot eni uri trajajočem progra-
mu so nam izvedli vrsto go-
renjskih in narodnih plesov.
Na koncu smo ob spremljavi
harmonikarja vsi zapeli več
narodnih pesmi.
Folklorna skupina nam je
s svojim lepim nastopom omo-
gočila, da je kljub hladnemu in
mračnemu jesenskemu dnevu,
med nas in v naša srca posij al
topel sončni žarek.
fflLDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Pot v neznano
Kot je že ustaljena navada
podjetja IKI Ljubečna, povabi
vsako leto upokojence na izlet
na določena območja Sloveni-
je. Tokrat je bilo — z ozirom na
pozni jesenski čas in temu pri-
niememu vremenu - nekoliko
drugače. Pripravili so nam po-
tovanje v neznano.
Dne 15.11. je bil za vse za-
poslene navaden delovni dan,
za nas upokojence pa pravi
praznik. V lepem jutru smo se
zbrali ob določeni uri pred
upravnim'^ poslopjem IKI Lju-
bečna. Napolnili smo avtobus.
Pred odhodom so nas pozdra-
vili spremljevalci in nam voš-
čili prijeten dan. Vsakega po-
sebej je pozdravil prijazen glas
direktorja, ki se vedno rad
udeleži našega srečanja in
s svojo pristnostjo pripomore
k prijetnemu vzdušju. Vsesko-
zi nismo vedeli, kam bomo
krenili. Blizu Celja nam je g.
Toni razložil, da smo namenje-
ni na ogled steklarne v Roga-
ški Slatini. Ko smo prispeli
v Rogaško, nas je že pred vho-
dom v podjetje pozdravil nji-
hov delovodja in nam v krat-
kem opisal zgodovino steklar-
ne. Popeljal nas je v obrate,
kjer še sedaj s pihanjem obli-
kujejo dragocene kose stekla
v obliki vaz, kozarcev, vrčev,
skled, itd. Presenetilo nas je
predvsem to, da je pretežni del
vseh zaposlenih - mladih. Bilo
je vredno ogleda.
V nadaljevanju poti smo si
ogledali znano atomsko nase-
lje v Podčetrtku, ki je tudi ve-
lika pridobitev za Slovenijo.
Po ogledu smo se odpeljali na
kosilo na kmečki turizem
Amon v Olimju. Po izdatnem
kosilu v prijetnem ambientu
so nas presenetili še z dobro
glasbo, ob kateri smo preživeli
prijetno popoldne, seveda ob
dobri kapljici. Po večernem
obroku smo se potem veseUli
še pozno v noč, ko je napočil
čas odhoda.
Po razpoloženju sodeč, se
nobenemu ni mudilo domov.
Vendar pa je vsega lepega tudi
enkrat konec, tako tudi našega
srečanja. Dobre volje smo bili
tudi na poti domov, kjer nas je
prijazen šofer sproti in po želji
odlagal. Ob koncu poti je g.
direktor še enkrat pozdravil
vse in nam zaželel še naprej
vse dobro v upanju, da se pri-
hodnje leto zopet snidemo. Ta-
ko je minil ponovno en dan,
vendar je bil ta za spremembo
od drugih precej drugačen.
Organizatorju tega srečanja in
spremljevalcem - g. direktorju
in obema Tonijema, se za ču-
dovit dan iskreno zahvaljuje-
mo in jim želimo veliko uspeha
v letu 1995. Vidimo, da še niso
pozabili upokojencev Lju-
bečne.
MARICA ZEMNIK,
Tmovlje
Zahvala Društvu
za pomoč
duševno
prizadetim!
Predsednica Društva za po-
moč duševno prizadetim obči-
ne Laško, gospa Silva Kašič iz
Radeč, je znova organizirala
izlet za starše in otroke. To je
ena od oblik dela Društva za
pomoč duševno prizadetim,
način zbliževanja članov, ki
tako izmenjajo izkušnje in si
s tem tudi pomagajo pri pre-
magovanju vrste težav.
Letošnji izlet je bil prvo so-
boto v novembru. Prvi daljši
postanek je bil v Domavi, kjer
je dom za težje prizadete otro-
ke in katerega nevi del smo si
tudi ogledali. Ker sem mati
otroka, ki je bil pred desetlet-
jem še v tem domu, sem bila
prijetno presenečena nad
spremembami urejenosti do-
ma in boljšimi pogoji življenja
in dela varovancev in zapo-
slenih.
Odpel j aU smo se še do Babi-
čevega mlina na Muri, nato pa
smo s prijetnim klepetom ob
dobrem kosilu pri Kramber-
gerjevih v Negovi zaključevali
lep in skrbno pripravljen izlet.
Upam, da dehtev sedanje
občine Laško na občino Laško
in Radeče ne bo prinesla raz-
cepitev dmštva, in da bo letoš-
nje pogovarjanje o prihodnjem
izletu realizirano in uresniče-
na naša želja, da se znova po-
damo na pot.
Udeleženci izleta smo hva-
ležni za pozomost, ki nam je
bila tudi tokrat izkazana. Že-
limo, da bi naši dogovori uspe-
li, vsem skupaj pa se zahvalju-
jem in želim ponovnega sni-
denja.
TEREZIJA LAPORNIK,
Laško
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
30
Medalje za Na-Na
Uspeh v Mariboru s Sloveniko, pogrlnikom In slatìkiml tlohrotami
Pred kratkim se je v Mari-
boru končal letošnji gostinsko
turistični zbor, na katerem je
edino iz celjskega območja so-
delovalo Gostinsko turistično
podjetja Na-Na Celje. Simona
Pompe, Romana Križnik in
Predrag Žeželj so se pomerili
v izdelovanju slaščičarskih
dobrot, pripravi pogrinjka in
mešanju pijač, iz štajerske
prestolnice pa so se vrnili
z zlato, srebrno in bronasto
medaljo.
Predrag Žeželj je v Maribo-
ru osvojil bronasto medaljo za
mešanje pijač, je reden gost na
podobnih tekmovanjih širom
Slovenije, za njim je barman-
ski tečaj v Opatiji, zaposlen pa
je v bistroju Vrtnica. »V Mari-
boru,« je povedal Predrag,
»smo morali pripraviti kratki
koktejl, kaj bo kdo pripravil,
je bilo določeno z žrebom. Po-
leg tega je vsak tekmovalec
pripravil še tako imenovani
long drink po lastnem izboru,
z lastno recepturo in imenom.
Odločil sem se za brezalkohol-
ni long drink, ki sem ga po-
imenoval Slovenika. Sestav-
ljen je iz dveh vrst sirupov,
limoninega soka, sprita in ja-
godnega čaja. Čas za mešanje
pijač je bil omejen, člani komi-
sije so pri koktejlu ocenjevali
strokovno delo in točnost re-
cepture, pri long drinku pa iz-
gled, okus in aromo.«
Simona Pompe, prav tako
redna udeleženka tekmovanj,
je vodja strežbe v hotelu Tur-
ška mačka, na srečanju v Ma-
riboru je osvojila zlato meda-
ljo za očitno najlepši in naj-
boljši pogrinjek. »Na tokrat-
nem tekmovanju,« je pripove-
dovala Simona, »sem si izbrala
domači pogrinjek in mešanje
tatarskega biftka pred gosti.
Tema, za katero sem se odloči-
la, pa je bila trgatev. Pri pri-
pravi pogrinjka je pomembna ^
sestava jedilnika, izbor ustrez-
nih jedi in pijač, ki se med
seboj najbolje družijo ter videz
menu karte. Na teh temeljih
potem gradiš postavitev omiz-
ja, določiš njegov videz in po-
trebno namizno opremo. Ko-
misija je ocenjevala splošni vi-
dez omizja, strokovno izvedbo,
skladnost dekoracij in barv,
inventarja ter vse novosti. Pri
mešanju biftka pred gosti pa
- so ocenjevali strokovnost me-
šanja, okus, hitrost in izgled.
Zame je važno sodelovati, ne
zmagati, vesela pa sem, da so
moje ideje in delo zadovoljile
pričakovanja ocenjevalne ko-
misije.«
S srebrno medaljo pa se je
v Celje vrnila slaščičarka Ro-
mana Križnik, sicer zaposlena
v slaščičarni Mignon v Celju.
Svoje vtise je strnila takole:
»Pripraviti smo morali slašči-
ce, ki so jih okvirno določili
člani komisije. Na seznamu je
bila torta s skulpturo ter še
nekaj slaščic različnega izgle-
da in okusa. Ob 25-letnici Po-
slovne skupnosti za vinograd-
ništvo in vinarstvo sem se od-
ločila za pripravo torte, na ka-
teri sem naredila skulpturo
zaščitne znamke slovenskih
vin. Poleg tega pa sem v Mari-
boru pripravila še kostanjevo
rezino, mandljevo košarico,
čokoladne rezine in posebno
vrsto finega drobnega peciva
z imenom mignončki.« Roma-
na se v slaščičarni Mignon si-
cer ukvarja s tako imenovanim
smetanovim programom, to so
razne smetanove, pa sadne in
čokoladne torte, tudi po njeni
zaslugi pa se lahko Celjani
v Mignonu, Vrtnici in slašči-
cami Na-Na sladkajo s čmim
in rdečim knezom. Rdeči knez
je sladka dobrota, narejena na
osnovi skutine in smetanine
kreme, prelite z ribezovim
_ prelivom, črni knez pa je izde-
lan na osnovi čokoladne sme-
tanine kreme, prelite z višnje-
vim prelivom.
V Gostinsko turističnem po-
djetju Na-Na Celje so upravi-
čeno lahko ponosni na svoje
mojstre, sicer pa podjetje že
vrsto let sodi med tiste gostin-
ske organizacije, ki se redno
udeležujejo raznih tekmovanj.
Takšna srečanja so priložnost,
da pokažejo svoje znanje, obe-
nem pa pomenijo dodatno izo-
braževanje, nabiranje izku-
šenj, pa tudi nove izzive. In kot
pravijo Romana, Simona in
Predrag jih k temu vseskozi
spodbuja tudi direktorica Eri-
ka Grabar, ki se dobro zaveda,
da je treba v korak s časom.
EPP
Foto: SHERPA
Predrag Žeželj
Simona Pompe
Romana Križnik
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
malo po ameriško,
malo po naše
[pkalne volitve na Radiu Celje
predvolilna vročica je seveda zajela
Ji našo radijsko postajo. Pri spremlja-
L priprav na volitve se tako kot drugi
-ediji moramo držiti nekaterih točk 5.
|eoa zakona o volilni kampanji. V skla-
Џ s tem smo določili pravila uporabe
^gramskih pasov za poročanje o voli-
^h županov in občinskih svetov 4. de-
,(0ibra.
Najpomembnejše pri tem je, da Radio
[lelje redakcijsko, z novinarskimi pri-
devki spremlja volilno kampanjo in je
«i tem zavezan profesionalnim stanov-
llcim merilom ter avtonomiji pri presoji
pomena in teže dogodkov, zato program-
ifeo uresničuje nepristransko in enako-
pravno zastopanost kandidatov, politič-
iih strank in drugih predlagateljev kan-
didatov. Radio Celje spremlja tiskovne
konference, srečanja z novinarji, volilne
zbore in druge oblike predstavljanja sta-
lišč kandidatov in predlagateljev ter po-
litičnega izražanja s primernimi novi-
narskimi zvrstmi: vestmi, poročili, ko-
mentarji ... v svojih informativnih odda-
jah in drugih programskih terminih. Pri
predstavljanju uradnih stališč pa si
uredništvo Radia Celje pridržuje pravico
do krajšanja, povzemanja in obdelave.
Eden od glavnih redakcijskih projek-
tov je predstavljanje kandidatov za žu-
pane v občinah našega glavnega območja
slišnosti in poslušanosti. Tako smo že
pi-edstavili kandidate za župane v mestni
občini Celje (v dveh delih), v občini Ža-
lec, Šentjur, Laško in Vitanje. Predstav-
ljanje je naletelo kar na velik odziv med
poslušalci, saj so kandidatom postavili
veliko konkretnih, neprizanesljivh vpra-
šanj, kar je seveda tudi prav. Pri predsta-
vitvi prvega dela kandidatov za celjske-
ga župana se še očitno niso dobro ogreli,
saj ni bilo nobenega vprašanja, medtem
ko jih je bilo za drugo polovico kar pre-
cej. Kandidati so med seboj tudi polemi-
zirali, kar je malo spominjalo tudi na
ameriško ozračje predvolilnih talk-sho-
WOV. Vse do volilnega molka bomo pred-
stavljali kandidate za župane še v obči-
nah Vojnik, Štore, Šmarje pri Jelšah, Ro-
gaška Slatina, Slovenske Konjice in
Zreče.
Vse ostale predstavitve na Radiu Celje
so komercialnega značaja, kar pomeni,
da strankarske razglase, pozive, javne
izjave, stališča in druge uradne doku-
mente strank uredništvo Radia Celje ob-
javlja le v obliki plačanih oglasov. Kan-
didati, politične stranke in drugi predla-
gatelji kandidatov lahko izkoristijo
oglasni prostor pod pogoji, ki so v veljav-
nem ceniku z 20 odstotnim popustom.
Radio Celje pa bo intenzivno spremljal
tudi same volitve, 4. decembra, ko bo na
terenu in v studiu angažirana cela radij-
ska ekipa, tako da bodo poslušalci-volil-
ci lahko sproti obveščeni, kako potekajo
volitve in volilni izid. Upamo, da bomo
lahko tudi med prvimi objavili prve del-
ne izide volitev za župane in občinske
svetnike, zato bo tudi naš program to
nedeljo daljši kot običajno.
ROBERT GORJANC
Zmagal ie Pastir
ie icrali planin
Na Radiu Celje je bila fi-
nalna glasbena oddaja Do-
mačih 5. V 31. oddajah s ka-
terimi smo začeli aprila, se je
zvrstilo preko 110 ansam-
blov in pet najboljših se je po
odločitvi poslušalcev uvrsti-
lo v veliki finale.
V njem smo namesto obi-
čajnih 25 telefonskih glasov
sprejeli 50, tako da bi bila
razporeditev prvih petih an-
samblov čim bolj realna in
objektivna. Z veliko večino
je zmagal ansambel Nagelj
izpod Kamniških planin
s pesmijo Pastir je kralj pla-
nin, kateri je svojo naklonje-
nost izrazilo s telefonskim
glasom 26 poslušalcev. Vsem
ostalim so poslušalci razde-
lili preostale glasove. Tako je
2. mesto osvojil ansambel
Toni j a Verderber j a s pesmijo
Vrt brez smeha (9 glasov),
tretji je bil mladi Vinko
Cverle ob spremljavi očeto-
vega ansambla s pesmijo
Fantič mlad (8), četrti Šale-
ški odmev s pesmijo Domo-
tožje (4) in peti ansambel
Vesna s pesmijo V parku (3).
Podoben izbor radijske naj
domače skladbe bomo pri-
pravili tudi prihodnje leto,
vendar z nekaterimi dopol-
nili. Tako bodo vsi ansambli,
ki bodo v eni oddaji drugi,
lahko sodelovali še v nasled-
nji oddaji, saj so bile razlike
včasih resnično malenkost-
ne, konkurenca pa huda in
so zato mnogi odlični že
prezgodaj izpadli.
Stane Kregar, vodja an-
sambla Nagelj: »To je za nas
veliko priznanje Pacfif jo
kralj planin je prava melodi-
ja, saj je v zadnjem času tudi
uspešnica na televiziji v od-
daji Po domače. Hvala vsem
poslušalcem Radia in bral-
cem Novega tednika za na-
klonjenost Radi se bomo
predstavili v vašem okolju in
se tako oddolžili vsem, ki nas
radi poslušajo.«
T.VRABL
i Z B^^i*^ PROGRAIVIA
К|ШАСЕ1ЈЕ
ffctek, 25. novembra, 13.00-15.00
Slovenska Karitas: Klic dobrote
Tudi letos bomo v Tednu Karitas skupaj z drugimi radijskimi
postajami sodelovali v radijskem Klicu dobrote. Ob prvem Klicu
iobrote leta 1992 je bilo zbranih 1.331.530 SIT, lani pa 1.951.700
SIT, poleg tega pa še veliko materialnih dobrin. Koliko denarja bo
¿ranega letos, bomo lahko izvedeli na 4. dobrodelnem koncertu
Hic dobrote Celje 94 v dvorani Golovec, ki ga bodo neposredno
prenašale vse slovenske radijske postaje.
Sobota, 26. novembra, 19.00
iportno-zabavni večer: Siovan-Ceiie
Pivovarna Lašico
Zaradi prenosa rokometnega srečanja Slovan-Celje Pivovarna
Laško se bo lestvica Vročih 20 začela kasneje, ob 18.30. Derbi na
Kodeljevem je vselej zanimiv, ne glede na to, kako sta ekipi uvrščeni
na lestvici. Celjani po izpadu iz evropskega pokala državnih prva-
kov nimajo prave konkurence, Slovan pa je v hudi krizi in igra
v senci mlajših kolegov, ekipe Kodeljevega, ki je s trdnim drugim
mestom na lestvici hit prvenstva. V športno zabavnem večeru boste
lahko kot običajno prisluhnili tudi športnim rezultatom, ne bodo pa
manjkale tudi glasbene želje. Gostiteljica večera bo Maja Šumej.
Ponedeljek, 28. novembra, 20.00
Vrtiijaif poilc in vaičicov: Siovensici
nuziicantle
Končno bo gost Vrtiljaka polk in valčkov tudi že vrsto let eden
izmed naših vrhunskih ansamblov domače glasbe, ansambel Sloven-
ski muzikantje, ki bodo prihodnje leto praznovali 30 letnico. Po
dveh letih so pripravili posnetke za novo kaseto in Radio Celje bo
imel srečo, da bo te posnetke prvi tudi javno predstavil v Vrtiljaku
polk in valčkov. Gost bo pevec v ansamblu Rudi Trojner, predstavi-
tev ansambla in novih posnetkov pa bo vodil Tone Vrabl.
1500$ za naiiiolišo
nočno oddaio
Nagrada medijskega programa Open
Society Fund
Združenje radijskih postaj
Slovenije in medijski program
Open Society Fund sta razpi-
sala nagradni natečaj na temo
kulturnih, socialnih in naci-
onalnih manjšin, beguncev ter
marginalnih in depriviligira-
nih skupin (telesno in mental-
no hendikepiranih, odvisnikov
od drog, brezdomcev, delik-
ventov, prostitutk...), živečih
v okoljih, kjer delujejo lokalne
radijske postaje. Oddaje bodo
predvajane v skupnih nočnih
terminih sodelujočih radijskih
postaj, predvidoma pa se bodo
začele 5. decembra 1994 in si-
cer vsak dan od 24.00 do 2.00.
Navadni fond v vrednosti
3000 C bodo dodelili za prvo
nagrado v višini 1500 t drugo
nagrado v višini 1000 C ter še
za dve dodatni nagradi za iz-
vedbo v višini 250 f Natečaja
se lahko udeležijo vse neodvis-
ne (lokalne) radijske postaje
v Sloveniji. Oddajo morajo ra-
dijske postaje izvesti v lastni
produkciji, trajanje oddaj je
dve uri, živa prisotnost gostov
in odprt kontakt s poslušalci
pa štejeta plus točke.
Izdelke bo ocenjevala tri-
članska žirija iz vrst uglednih
javnih osebnosti (dva člana
imenuje Združenje radijskih
postaj Slovenije, enega pa
Open Society Fund Slovenija).
Svoje odločitve bo predvido-
ma sprejela in utemeljila
v zaključni oddaji natečaja, '
nagrade pa bodo slavnostno
podeljenev času in na kraju
letne skupščine Združenja ra-
dijskih postaj Slovenije. 1. in
2. nagrada bosta pripadli av-
torjem oddaje in radijski po-
staji, ki je nagrajeno oddajo
producirala in sicer v razmer-
ju 70 odstotkov avtorji in 30
odstotkov radijska postaja.
Kadar slišite za priimek
('Icstenjak, se vam pred oči
naslikajo različne osebe. Mlaj-
ši oziroma tisti, ki bolj sprem-
ljajo glasbo, si predstavljajo
^ana Plestenjaka. Ljubitelji in
Poznavalci slikarske umetno-
sti pa takoj pomislijo na Doro
Plestenjak. Vse pa ostane
^'družini, saj sta gospa Dora in
Jan - mama in sin.
V sobotni oddaji Glasba je
življenje nam bo gospa Dora
Plestenjak razkrila tudi svoje
poglede na glasbo, na glasbeno
Ustvarjanje svojega sina. Po-
sedala nam bo tudi, kako iz-
gledajo otvoritve njenih raz-
stav, katere glasbene goste si
želi ob sebi...
Vseslovenska akcija Iščemo
zlati glas Slovenije se bliža
Zaključku. Vrstni red na vrhu
lestvice ostaja skorajda ne-
spremenjen: Alfi Nipič vodi že
vsega začetka, prav tako
mu od vsega začetka akcije
sledi Helena Blagne, Oto Pest-
ner je na tretji stopnički, Irena
Vrčkovnik in Jože Potrebuješ
pa sta ta teden zamenjala po-
ziciji. Jože je četrti, Irena peta.
15. decembra bo v Zrečah
velika proglasitev Zlati glas
Slovenije. Zmagovalcu bo tr-
govsko podjetje Emona Mer-
kur podelilo zlato zapestnico,
prvi trije pa bodo dobili tudi
zlati violinski ključ. Emona
Merkur pripravlja tudi prese-
nečenje za vse sodelujoče v ak-
ciji. Pridružite se nam - veselo
bo!
Sonja Jež iz Maribora bo
lahko zapravila bon za 5.000
tolarjev v eni izmed trgovin
Emone Merkur, Stanko Bizjak
iz Spodnje Idrije in Branko
Krigl iz Pirana, pa bosta v svo-
ji garderobi bogatejša za maji-
co in čepico.
SIMONA H2O
RADIJSKI SPORED
od 24. do 30. novembra
|||||||Јиц1111ииџци»1Ј|)и[1готиу1Дшоттошшшшштч№т^|)и1и^и1)^ .............................f''"!*"....................тииичиипмијш
RADIO CELJE
četrtek, 24.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.15 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express,
16.30 Kronika, 17.00 Kronika 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00
Poročila. 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 25.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05
Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin
(Nada Kumer), 19.00 Poročila, 19.05 prenos hokeja Inntal Celje - Olimpija
Hertz, oddaji Deutsche Welle in Evropa v enem tednu odpadeta, Pribl.
20.15 Zaključek programa.
Sobota, 2611.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 12.00 BBC novice,
12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser. 16.05
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.15 prenos rokometa Siovan-Celje
Pivovarna Laško. 18.30 Vročih 20. 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 27.11.: 5.00 Jutranji program. 8.00 Začetek programa. 8.05
Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi. 9.00 Horoskop, 10.00
Novrce. 10.30 Nedeljski gost. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novrce, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Nedeljsko športno
popoldne: 13.30 Rudar Velenje-Biostart Publikum, prenos četrtfinala
nogonnetnega pokala Stovenije. pribl 15.30 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 28.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.45
Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika RS. 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 športni kviz,
12.00 BBC novice,^ 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser. 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop. 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov. 22.00 Zaključek programa.
Torek, 29.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RS. 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15
Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30
Lestvica 3, Tri, lll.&AS. 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje. 14.00 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo). 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poro-
čila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Alkotest satirikon, 21.00 Zaključek
programa.
Sreda, 30.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice. 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp-
ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto,
19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00
Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1; 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
C/
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Unmik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane §pegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
32
Po audiju A8 in A6 še A4
Ingolstadski Audi, eden naj-
pomembnejših delov nemške-
ga Volkswagna (kamor spada-
ta še Seat in Škoda), letos ne
drži križem rok. Najprej so na
svetlo postavili največji A8,
zatem so obnovili A6, sedaj pa
je luč dneva ugledal A4. To je
še vedno najmanjši audi (še
manjši A3 naj bi se rodil pri-
hodnje leto), ki se dokazuje
z zelo sodobno, značilno audi-
jevsko trdnostjo ter temelji-
tostjo.
Audi A4 (na sliki) naj bi bil
najhujši konkurent, denimo,
mercedesu C in BMW serije 3,
kar pomeni, da se bo poskušal
v tipičnem srednjem avtomo-
bilskem razredu. Na voljo je
šest motorjev, in sicer štirje
štirivaljniki in dva šestvaljni-
ka. Osnovni je 1,6-litrski agre-
gat z močjo 74 kW/101, sledi
1,9-litrski turbodizel (66 kW/
90 KM), nato pa dva povsem
na novo razvita motorja. Nju-
na posebnost je predvsem ta,
da ob gibni prostornini 1,8-li-
tra ter moči 92 kW/125 KM ter
110 kW/150 KM (turbo vari-
anta) ponujata po pet ventilov
na motorni valj. S tem so, pra-
vijo pri Audiju, dosegli večjo
moč in ugodnejši navor (zlasti
pri turbo izvedenki), manjša je
tudi teža motorja, izpuh pa je
ekološko primernejši. Oba
agregata utegneta biti primer-
na tudi za podkaravanški av-
tomobilski prostor, saj spada-
ta v nižji davčni razred, med-
tem ko oba šestvaljnika (en-
krat 2,6-litra in 150 KM, dru-
gič pa 2,8-litra in 174 KM)
predstavljata zgornji del po-
nudbe pri audiju A4. Novi
audi je ob tem naprodaj tudi
s stalnim štirikolesnim pogo-
nom quattro, sicer pa motorji
prenašajo moč na prednji ko-
lesni par; menjalnika sta dva
(ročni petstopenjski in štiri-
stopenjska avtomatika), mož-
no pa je izbirati tudi med še-
stimi notranjimi opremami.
Pri ingolstadtski avtomobilski
hiši dodajajo: audi A4 ponuja
več za enak denar, je avto za
mlade vseh starosti. Tako po-
trjujejo ustreznost audijevega
marketinškega slogana »na-
predek s tehniko.« Ze letos naj
bi naredili kakšnih 35 tisoč
audijev A4, prihodnje leto pa
približno 260 tisoč. Sloven-
skim kupcem bo na voljo fe-
bruarja prihodnje leto, ko naj
bi bile znane tudi cene pri
uradnem zastopniku, ljubljan-
skem Porscheju Inter Auto. In
da je audi A4 zelo temeljit in
tudi dober avtomobil, sploh ni
dvoma. Ampak tudi njegova
usoda utegne biti odvisna
predvsem od primerne cene.
Bolje kot lani,
pa ne za vse
v letošnjih devetih mesecih
kaže e\Topski avtomobilski
trg bistvene znake okrevanja,
kar je po lanski katastrofi zelo
razveseljivo. Skupaj so avto-
mobilske tovarne prodale 9,2
milijona osebnih avtomobilov
ali za točno pet odstotkov več
kot v lanskih devetih mesecih.
Najuspešnejša tovarna je še
naprej nemški Volkswagen, ki
ima v svojih rokah 15,9 odstot-
ka evropskega trga, njegova
prodaja pa je bila v letošnjih
mesecih večja za 2,7 odstotka.
Sledi General Motors (Opel in
Vauxhall), katerega tržni de-
lež je 12,8-odstoten, medtem
ko je bila skupna prodaja več-
ja za 3,7 odstotka. Zelo dobro
gre francoski grupaciji PSA
(Citroen in Peugeot), ki je pro-
dajo letos povečala za enajst
odstotkov. Ob Fordu in Rena-
ultu je nedvomno zanimiv ita-
lijanski Fiat. Njegov letošnji
tržni delež je 10,6-odstoten,
s tem pa je zaostal tudi za Re-
naultom in se seveda lahko le
spominja časov, ko je za
evropski vrh tekmoval
z Volkswagnom. Evropski av-
tomobilski trgi so v različnem
položaju. Posel z avtomobili je
bil doslej v Nemčiji za 0,8 od-
stotka manjši, v Veliki Brita-
niji pa so prodali za 9,5 odstot-
ka več avtomobilov. Francija
se sonči v dokaj visokem pov-
praševanju (plus 14,4 odstot-
ka), prav tako tudi Španija,
kjer je bilo kupcev letos za 21
odstotkov več. Še naprej gre
slabo v Italiji, kajti promet je
bil manjši za 7,5 odstotka.
Skratka, očitno je, da letos
Evropa še ne bo doživela veli-
kega razcveta. Ampak to je ve-
liko bolje od lanske krize.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
bilo na prodaj 632 vozil, kar je desetina več od povprečja za to
obdobje. Organizatorji sejma so izdali 14 kompletov kupoprodajnih
pogodb, sejem pa si je ogledalo okoli 1500 obiskovalcev.
Ford mondeo je tisti avto-
mobil, ki predstavlja začetek
takoimenovane globalizacije
ameriškega Forda, druge naj-
večje avtomobilske tovarne na
obli. Z globalizacijo, ki jo uva-
ja najpomembnejši človek pri
Fordu, skoraj šarmantni Alex
Trotman, naj bi seveda zmanj-
šali stroške in povečali pro-
duktivnost, hkrati pa (kar je
najpomembnejši del globali-
zacije) poenotili ponudbo
fordov.
Mondeo naj bi bil tako v bolj
ali manj nespremenjeni podo-
bi naprodaj tako na evrop-
Ford obnavlja mondea
skem kot tudi na ameriškem
trgu (ZDA), kjer se bo imeno-
val contour. Ali se bo načrt
pospešil (pred dolgimi leti se je
nekaj podobnega lotil General
Motors, pa posledice čuti še
danes), je seveda še nejasno,
drži pa, da pri Fordu že ma-
lenkostno obnavljajo mondea.
Drugačen bo predvsem pred-
nji del, kjer bo značilno okro-
gla maska, spremenjene bodo
tudi zadnje luči. Karoserijski
popravki bodo torej izjemno
' skromni, novi mondeo pa naj
bi luč avtomobilskega dneva
ugledal leta 1996. Na sliki: ob-
novljeni ford mondeo.
Jubilejni popust pri nakupu R5 In
renaulta elio
Sredi novembra 1969 je iz
proizvodne tovarne ljubljan-
skega Litostroja pripeljal prvi
v Sloveniji narejeni renault
(tedaj R 16). V 25 letih je fran-
coski Renault postal eden naj-
pomembnejših slovenskih
partnerjev, kajti novomeški
Revoz je kot naslednik tistega,
kar je nekoč nastajalo v Lito-
stroju, že nekaj let sestavni del
te francoske avtomobilske
grupacije. K takšnemu jubile-
ju vedno spada tudi kakšno
darilo, zato novomeška avto-
mobilska tovarna vsem ku- i
pcem renaulta 5 in dia, avto-
mobilov, ki nastajata v Novem
mestu, od 2. novembra do 31.'
decembra priznava petodstot-
ni popust.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
33
Volkswagen: več opreme, prijetnejše barve,
ugodnejše cene
Nemški « Volkswagen je
v procesu velikega notranjega
prestrukturiranja, kar med
({rugim pomeni, da hoče bi-
stveno zmanjšati stroške ter
povečati produktivnost in do-
biček. Zahtevna naloga, ki pa
je ni mogoče izpeljati brez
vedno novih izvedenk sicer že
znanih avtomobilov.
Tako VW po novem ponuja
tudi golfa z oznako VR6 syn-
cro in passata variant VR6
syncro, pri čemer oba avtomo-
bila poganja 2,9-Utrski še-
stvaljnik z močjo 190 KM
(golf) ali 184 KM (passat vari-
ant). Bistvo je seveda v stal-
nem štirikolesnem p>ogonu
syncro. V Nemčiji bo stal golf
VE6 syncro 43.150 mark, pas-
sat variant VR6 syncro pa
54.400 mark. Novi sta tudi dve
izvedenki golfa GTI in VR6
z oznako edition, kar med dru-
gim pomeni serijsko vgrajeni
zračni varnostni blazini, Reca-
ro športne sedeže, v usnje
oblečen volan, električno od-
piranje oken, pa lahka kolesna
platišča ipd. Golf in golf vari-
ant (karavan) GT/GTD sta po
novem naprodaj tudi z oznako
special (pestrejša oprema), ze-
lo zanimiv pa utegne biti tudi
paket »young family.« Kara-
vanski golf variant je namreč
v tem primeru opremljen
s športnimi sedeži (voznikov je
nastavljiv po višini), na zad-
njih sedežih so naslonjala za
glavo, volan je nastavljiv po
višini, gume na lahkih koles-
nih platiščih ipd. Osnovna iz-
vedenka golfa variant young
family bo nemškim kupcem na
voljo za malenkost več kot 24
tisoč mark. Vse to so pri VW
popestrili tudi z nekaterimi
novimi barvami (colour con-
cept) in opremo, ki jo prilago-
dijo željam ter potrebam ku-
pcev, ter, kot pravijo, ugodnej-
šimi cenami. Skratka, Volks-:
wagen tudi s tem dokazuje, da
misli zelo resno. Na sliki: golf
VR6 edition.	f
Cenejše samare In nova niva
Ljubljanska Lada Avto,
uradni predstavnik ruske to-
varne Avto Vaz, se slovenskega
trga lotevä z novo akcijo. Ku-
pcem lade samare tako ponuja
možnost, da si sami oblikujejo
ceno avtomobila, in sicer tako,
da izberejo želeno dodatno
opremo in se odločijo za po-
pust. Pri tem imajo dve mož-
nosti: ali od cene avtomobila,
ki že vključuje izbrano dodat-
no opremo, odštejejo katero-
koli opcijo, ali pa od cene av-
tomobila (sem je že všteta ra-
zlična dodatna oprema) eno-
stavno odštejejo 48 tisoč tolar-
jev. Ta akcija bo trajala do
konca leta oziroma do prodaje
300 lad samar.
Sicer pa pri Lada Avto ra-
čunajo, da se jim bo letos po-
srečilo prodati nekako 2900
ruskih avtomobilov, konec te-
ga mesec^ ali v začetku no-
vembra pa naj bi stekla tudi
prodaja obnovljene terenske
nive (drugačni odbijači in ma-
ska, spremenjene armatura.
sedeži, drugačen je volan, ne-
koliko izboljšan je tudi 1,7-li-
trski motor z vbrizgavanjem
goriva ipd). Po sedanjih napo-
vedih naj bi bila obnovljena
lada niva dražja za približno
20 odstotkov, ne bodo pa po-
nujali tega avtomobila z dizel-
skim motornim agregatom.
Veliko nejasnosti je tudi pri
novih ladah serije 2110. Na
pariškem avtomobilskem salo-
nu je namreč ruska tovarna le-
tos predstavila tri karoserijske
izvedenke serije 2110. Gre za
sodobno oblikovane avtomo-
bile, ki naj bi bili opremljeni
tudi z novim 16-ventilskim
bencinskim motorjem; ta mo-
tor naj bi bil že letos na voljo
tudi v različnih izvedenkah la-
de samare. Morda je ob vsem
tem pomembno tudi to, da slo-
venska industrija sestavnih
avtomobilskih delov (Iskra
Avtoelektrika, pa Helios ipd.)
dobro sodeluje z rusko tovar-
no, kajti letošnji izvoz bo vre-
den skoraj 14 milijonov do-
larjev.
Volvo serije 800 s stransko zračno varnostno blazino
švedski Volvo, ki se lani ni
združil s francoskim Renaul-
tom, bo kmalu začel ponujati
volvo 800 v različnih motornih
in karoserijskih izvedenkah
(limuzina in estate) s stransko
zračno varnostno blazino za
voznika in sovoznika.
Volumen te blazine, ki je na-
meščena v bočni del sedeža, je
12 litrov, sproži pa se v dva-
najstih milijoninkah sekunde.
Znano je, da se s stransko
zračno varnostno blazino uk-
varjajo tudi druge avtomobil-
ske tovarne in ponujajo različ-
ne tehnične rešitve (nemški
BMW na primer meni, da sta
najbolj učinkoviti dve stranski
zračni blazini), vendar je Vol-
vo korak pred konkurenco.
S tem samo potrjuje tisto, kar
vedno znova trdi: da pri njih
za varnost pravzaprav naredi-
jo največ. Hkrati pa bo švedski
izdelovalec avtomobilov začel
ponujati volvo 850 z novim
dvolitrskim bencinskim agre-
gatom, ki bo zmogel 126 KM.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
134
Jubilej se ímenuie sreča
Ansambel Zasavci iz Zagor-
ja je ob izteku leta izdal novo
kaseto in CD z naslovom Sreča
je. Z obema izdajama so pro-
slavili 25 letnico obstoja sku-
pine, ki ne hodi po festivalih,
ampak se večinoma pojavlja
na različnih zabavnih priredi-
tvah, ki so največkrat poveza-
ne s plesom.
So redni gostje netekmoval-
nih in revialnih srečanj ter hu-
manitarnih nastopov. Ko je se-
zona igrajo dobesedno non-
stop od petka do nedelje po
različnih krajih Slovenije.
Šarm njihove glasbe je v izred-
nem ritmu, ki so ga »podedo-
vali« iz godbe na pihala, kjer
večina članov tudi redno igra.
Igrajo vse zvrsti in vrsto prire-
jenih uspešnic, kar jim daje še
posebno vabljivo barvo in pri-
vlačnost.
Člana ansambla Zasavci,
pevec Jože Buden in harmoni-
kar Bojan Kališnik, sta ob obi-
sku v glasbeni oddaji Vrtiljak
polk in valčkov na Radiu Celje
med drugim povedala: »Za ju-
bilejno prireditev se nismo od-
ločili, ker ni časa in ker eno-
stavno ni mogoče zbrati toliko
denarja. Naš jubilej smo in še
proslavljamo z dvema novima
izdelkoma in novimi skladba-
mi ter številnimi nastopi, kar
je po našem mnenju bolje, kot
en nastop za določen krog po-
slušalcev.«
Na kaseti Sreča je je dva-
najst skladb. Na A strani so
zabavne (Vzemi si, Ti si meni
vse. Natali, Otok zlatih sanj,
Punčka s katrco in Prgišče lju-
bezni) in B domače (Sreča je.
Jesenska, Jutri bo prepozr.o.
Jubilejni valček. Tu je veselo
in Zjutraj domov). Vseh »šest
domačih skladb je napisal nji-
hov stalni ustvarjalni tandem
M. Kuder in N. Razboršek,
medtem ko so pri zabavnih
dve priredbi Žvelčevi in dve
Podpečanovi melodiji, za ka-
teri sta napisala teksta Vera
Šolinc in Ivan Sivec. Igor Pod-
pečan je znan kot ustvarjalec
domačih skladb, tokrat pa je
napisal dve prijetni zabavni
melodiji (Punčka s katrco in
Prgišče ljubezni).
Kaseto in CD so Zasavci
posneli v studiu Zlati zvoki in
izdali pri novomeški Sraki,
s katero imajo tudi pogodbo.
Zasavci imajo v svojem pro-
gramu vrsto uspešnic, ki jih
obiskovalci plesov radi poslu-
šajo, so pa pogosto predvajane
tudi v čestitkah in pozdravih
na različnih slovenskih radij-
skih postajah. Med njihovimi
najbolj znanimi uspešnicami
pa je Snežinka, ki ima posebno
zgodovino: »Naša Snežinka je
stara okoli 50 let, je pa delo
znanega hrvaškega komponi-
sta Maria Kinela. Mi jo izvaja-
mo takšno, kot smo jo dobili
od naših staršev, sicer pa ima-
mo tudi originalno zapisano
na notah. Snežinka, ki jo igra
Veter, se je pojavila kasneje,
tako da smo avtorji prave Sne-
žinke mi, Zasavci.«
Ansambel Zasavci je izred-
no popularen tudi na Celj-
skem, saj je imel lani med de-
setimi naj vižami kot edini an-
sambel kar dve, letos pa ima
v konkurenci za najboljšo me-
lodijo Jesensko, ki je že nekaj
tednov na vrhu Vrtiljaka polk
in valčkov.
TONE VRABL
Praznovanje Štajerskega
slavčka
Pred lepo napolnjeno veliko dvorano Tabor v Mariboru
je Edvin Fliser s prijatelji pripravil svoj jubilejni koncert
ob 25 letnici aktivnega udejstvovanja s petjem in kompo-
niranjem domače in zabavne glasbe.
Tri ure in pol trajajoči koncert je še enkrat pokazal vso
razsežnost glasbenega znanja Štajerskega slavčka, kot
dobri poznavalci glasbe radi imenujejo tega fanta. Edvin
Fliser je predstavil samo nekaj uspešnic od več kot sto
svojih skladb in navdušil občinstvo, saj so mnoge že skoraj
ponarodele, vsaj na Štajerskem ali v Mariboru. .Veliko so
opravili tudi Edvinovi odlični gostje. Večer je bil razdeljen
na smiselne bloke, kjer so imeli svoj prostor tudi najstniki.
Predstavil se je torej kot pevec, komponist in aranžer, pa
tudi iskren prijatelj, katerega krog somišljenikov je velik.
Bil pa bi še večji, če bi lahko prišli vsi, s katerimi je v 25.
letih sodeloval.
Težko je izdvojiti koga od nastopajočih pa vendar: to je
bila znova fenomenalna Tereza Kesovija, ki je s polurnim
nastopom »zažgala« dvorano. In kaj bo Edvin delal po
jubileju?
»To, kar sem doslej. Desetim kasetam, dvem velikim
ploščam in samostojni veliki plošči v nemškem jeziku sem
za jubilej dodal še kaseto s štirinajstimi uspešnicami,
medtem ko bo CD izšel pred Božičem in bo na njem tudi
pet popolnoma novih skladb. Pripravljen je tudi video.«
TONE VRABL
Birminghanski reggae pevec PATO BANTON je s skladbo
»Baby Come Back« s prvega mesta angleške lestvice malih plošč
izrinil Whigfield in njeno »Saturdy Night«. V Ameriki na prvem
mestu še vedno vztrajajo BOYZ II MEN z balado »I'll Make
Love To You«, med Velikimi ploščami onkraj velike luže pa se
trenutno najbolje prodaja soundtrack iz filma »Murder Was The
Case«. Na vrh angleške lestvice najbolj prodajanih LP-jev se je
povzpela NIRVANA z »Unplugged In New York«, tik za njo pa
so kalifornijski rockerji Bon Jovi in Madonna s svojim najnovej-
šim albumom »Bedtime Stories«.
Star komaj 52-let je umrl JIMMY MILLER, eden izmed najv-
plivnejših producentov s konca šestdesetih. Nase je najprej
opozoril s produkcijo plošč angleških hit-makerjev Traffic in
Spooky Tooth, sloves izvrstnega in inovativnega producenta pa
si je utrdil z legendarno ploščo »Beggar's Banquet« skupine The
Rolling Stones. Miller je nazadnje delal s trenutno najbolj vročo
angleško rock zasedbo Primal Scream.
Viki Ašič predsednik Vitezov
V gostišču Kocman v Sen-
trupertu so ustanovili klub
Vitezov polk in valčkov, ki
so sodelovali v jubilejni od-
daji Radia Celje v ponede-
ljek, 24. oktobra (nočni pro-
gram).
Namen kluba je prijatelj-
sko druženje z občasnimi ak-
cijami, ki bi širile domačo
glasbo med ljudi ter ohra-
njale tisto, kar je domači
glasbi na Celjskem položilo
v zibelko. Za prvega pred-
sednika Kluba vitezov polk
in valčkov so imenovali Vi-
kija Ašiča, v odboru pa so vsi
ustanovni člani: Boris Ter-
glav. Oto Rom, Vili Ograjen-
šek, Franci Zeme, Mirko Po-
lutnik. Tone Videč in avtor
oddaje Vrtiljak polk in valč-
kov ter štirje sponzorji kro-
jača Martin Skubic in Franc
Tumšek, vinogradnik Jože
Slavinec in gostilničar ter tr-
govec Vlado Kocman. Prvo
prireditev naj bi vitezi pri-
pravili že to zimo na Dobmi,
kjer bi na družabnem večeru
igrali v živo, kot so pri Koc-
manu, sicer pa se bodo dobi-
vali vsako leto dva dni pred
Martinom v Šentmpertu.
V pripravi je tudi knjižni za-
pis o članih kluba ter na-
stanku in razvoju domače
glasbe na Celjskem. K prijet-
nemu druženju bodo povabi-
li še druge zaslužne može in
žene (zlasti pevke) z našega
področja, ki so tako ali dm-
gače vtkali niti v nastanek in
razvoj domače glasbe. Po-
sebnost ustanovnih članov
pa je v tem, da se s to zvrstjo
glasbe ukvarjajo že več kot
trideset let in da so vsi imeli
ali še imajo svoj ansambel, ki
je bil in je še pomemben tudi
v slovenskem prostoru.
T. VRABL
29. novembra bodo v ljub-
ljanskem klubu K4 nastopili
britanski folk rockerji z ru-
skim prizvokom DOSTOEV-
SKYS, še enkrat pa naj vas
opozorimo na sobotni koncert
trash metalcev SLAYER in
njihovih predvozačev MACHI-
NE HEAD.
Z novo ploščo »The Lead
And How To Swing It« se po
daljšem premoru na sceno spet
VTača TOM JONES. Najstnic
najbrž ne bo več pripravil, da
bi mu na oder metale hlačke,
s pr\im singlom »If Only
I Knew« pa se je že uvrstil
v sam vrh evropskih lestvic in
dokazal, da še ni za v staro
šaro. Jones je v odlični formi,
skladbe za album, ki so meša-
nica ročka, tehna, rapa in so-
ula, so poleg nekaterih starih
Tomovih sodelavcev tokrat
prispevali še U2, Nine Inch
Nails in Wolfgang Press, med
producenti pa velja izpostaviti
Flooda in Youtha.
Po devetih letih skupnega
dela je britanske dark heroje
THE CURE zapustil bobnar
Boris Williams. S svojo dolgo-
letno prijateljico Shelly an
Orphan se bo podal na samo-
stojno glasbeno pot. V studiu
Petra Gabriela Real World za-
ljubljenca že pripravljata ma-
terial za njuno prvo samostoj-
no ploščo. Borisa naj bi zame-
njal Martin Gilkes, bobnar
pred kratkim razpadlih The
Wonder Stuff. Na skorajšnje
snemanje svojega devetnajste-
ga studijskega albuma se v ne-
ki podeželski vili na jugovzho-
du Anglije pripravljajo tudi
Tlie Cure, njihov izdelek pa
naj bi na trgovinske police pri-
šel šele sredi naslednjega leta.
Po lani izdanem pr\'encu
DOMINIKA KOZARICA, ka-
seti »Dominik«, je pri založbi
BTVS ZKP te dni izšla tudi
njegova prva kompaktna ploš-
ča »Dominik mi je ime«. Pok
nekaterih starejših posnetk«
so na tem CD-ju tudi štiri no*
skladbe, avtor vseh je Doidi |
nik sam, pri produkciji pa ц
je v novomeškem studiu Lu^ '
pomagal Sašo Fajon.
Iz nekdanjih članov skupi«
YUNK, Brooklyn in Foxy Ц
dy, je letos spomladi nastali
zasedba OGNJEREZI. Fantj(
so septembra v studiu Tonet)
Košmrlja že posneli desej
skladb, trenutno pa se ukvat.
jajo z iskanjem založnika, р^
tem imajo nemalo težav, saj s^
za njihov po podalpsko obar,
van hard rock, navdušuje vs«
manj Slovencev.
Več uspeha bo najbrž ii))|
duo 2B, sestavljen iz dv«
Boštjanov, Grabnarjevega j
Gromovega. Fanta sta se odio
čila za dance glasbo, ki ima pj
nas vse več privržc;pcev. Njun
skladba »Ne odhajaj« je že za
beležila nekaj uspehov v slo
venskih diskotekah in radij
skih postajah, Boštjana pa ob.
ljubljata tudi skorajšnji izii
prve kasete in kompakt^
plošče.
V torek bo v klubu Cankar
jevega doma promocijski kon
cert ob izidu CD plošče »On j
bil veter« pevke MELIT
OSOJNIK. Glasba s plošii
predstavlja uglasbeno novo
dobno poezijo večinoma že»
skih avtoric in je najbliže glas
benim zvrstem šansona, bala
de in j azza. Med avtorji teg)
albuma sta največkrat zasta
pana znana slovenska glasbi
nika Blaž Jurjevec in Ladf
Jakša, Neža Maurer pa je na^
pisala večino besedil.
V ponedeljek je kanadsk
folk rocker NEIL YOUNG iz-
dal drugi single z njegove zad-
nje plošče »Sleeps With An-
gels«. Gre za skladbo »Change
You Mind«, ki jo na single for-
matu spremlja komad »Spe-
akin' Out«. Na isti dan sta izsî
še dve mali plošči; »London's
Brilliant Parade« ELVISA
COSTELLA in »Spin The
Black Circle« grungerjev PE-
ARL JAM.
Konec meseca bo izšla plošča »From Us To You: Live At Th«
BBC« legendarnih THE BEATLES. Gre za dvojni album,
katerem bo 56 skladb, med njimi je kar 30 rock&roll klasik,
pa so bile posnete v zgodnjih šestdesetih, v živo, v glasbenf'
oddajah televizijske hiše BBC. Material je zbral in uredf
George Martin, ki je produciral večino plošč skupine liverpool'
ske četverice.
STANE ŠPEGEI'
Št. 47 - 24. november 1994
35
Ifibraffon in kitara v rokah virtuozov
foncerta legend lazza. Raya Ayersa In Ala DI Meóle, v UubUanI_
po izredno uspelem 35. jazz festivalu
f slovenski prestolnici in občasnih ne-
^rjetnih Rončelovih »klubskih« podvi-
^ (Joe Zawinull...) se naslednji teden
f^t obetata dva zanimiva jazzovska
koncerta. V ponedeljek, 28. novembra,
|o po 20. uri v Linhartovi dvorani Can-
l^evega doma nastopil vibrafonist Ray
iyers, v soboto, 3. decembra, pa se po
j,'eh letih v Ljubljano spet vrača kitarist
¡i¡ Di Meóla.
preselil v New York in igral v zasedbah
Georga Bensona, Stanleya Clarka in še
z nekaterimi znanimi jazzerji z vzhodne
ameriške obale. V Ljubljano prihaja
s kvintetom Ubiquity, ki ga sestavljajo
vokalist Richard Shade, saksofonist Carl
Stanley, klaviaturist Mark Adams, bob-
nar Dennis Davis in basist Donald Nick.
Al Di Meola Worl Project
Pet dni kasneje pa se bo v organizaciji
promotorja Forum-Strela predstavil ki-
tarski virtuoz Al Di Meola s svojo skupi-
no World Project. Di Meola je že star
znanec slovenskih odrov, nazadnje pa
smo ga pri nas videli in slišali pred dve-
ma letoma v avditoriju foiižank. Al je na
sceni že več kot dve desetletji, po 17.
samostojnih LP-jih, neštetih nagradah in
4 milijonih prodanih plošč še vedno osta-
ja v samem vrhu kitarskih ustvarjalcev
jazza. Vsak ljubitelj te glasbene zvrsti se
spominja njegovih skupnih projektov
s Chikom Coreo v skupini Return To Fo-
rever ali plošče »San Francisco Nights«,
ki jo je posnel skupaj s Pacom De Lucio
in s še vedno najboljšim med jazzerji na
akustični kitari Johnom McLaughlinom.
V mali dvorani Hale Tivoli bo Al Di Me-
ola predstavljal material s svoje zadnje
plošče »Orange And Blue«, pomagali pa
mu bodo: Herman Romeo, kitara in vo-
kal, Mario Parmisano, klavir in synth.
Gumbi Ortiz, tolkala, Mario Rodrigez,
bas, in David Silliman, bobni.	sŠ
Ray Ayres Ubiquity
Odličen vibrafonist, skladatelj, občas-
10 tudi pevec, vedno pa prvovrsten za-
bavljač Ray Ayers prihaja iz New Yorka.
V tridesetletni glasbeni karieri je izdal
skoraj šestdeset plošč, poleg jazza pa se
je ukvarjal tudi s soul glasbo in rhythm-
&bluesom. Svojo kariero je začel v jazz
klubih, posejanih ob kalifornijski obali,
kjer je sodeloval tudi z znamenitim flav-
tistom Herbiiem Mannom. Kasneje se je
Nova kaseta ansambla Slovenija
Ansambel Slovenija je izdal novo kaseto, ki jo je poimenoval po na novo
prirejeni uspešnici Franja Bergerja in Jožeta Perčiča Savinjska dolina.
Na kaseti je deset skladb, ki so jih napisali razUčni avtorji. Največkrat so
podpisani vodja Slovenije Jože Galič pa Matej Kovačič in tekstopisca Ivan
Sivec in Marjan Stare. Med avtorji so tudi Cita Galič, Rudi Bardorfer in Lev
Svetek ter celo Vojko Sfiligoj in Oto Pestner. Med skladbami Savinjska dolina.
Pozdravljen, moj domači kraj. Tam na Koroškem, Hotuljska veseUca, Se še
spominjaš poletja. Stari godci in Zvečer, gre posebej omeniti Sfüigojevo Poleti,
lastovka in venček narodnih v priredbi Jožeta Galiča Prav lepo je res na deželi.
Producent novega izdelka ansambla Slovenija je Tomaž Tozon, kaseto pa je
izdala RTV Slovenija, Založba kaset in plošč. Vodja Slovenije Jože Galič
napoveduje več koncertov, kjer bodo predstavili novo kaseto Savinjska dolina.
T.VRABL
Bordo rondo
čeprav je čas globoke jese-
ni, ko se človekove misli naj-
raje obračajo nazaj v prete-
klost, pa si ne morem kaj,
kadar mi razmišljanje spolzi
v vizijo, takšno ali drugačno.
In potem me zanese daleč
v onstranstvo, v obdobje te-
me in mraza, nič kaj optimi-
stično, glede na to, da planet
grobišče ostane kot spome-
nik človeške zablode. Ven-
dar zanima me nekaj druge-
ga. Kaj bo ostalo? Ne morem
si namreč predstavljati tiši-
ne, sveta brez zvokov in po-
temtakem seveda brez glas-
be. Mar bo v bre2:vetrju obvi-
sel vakuumski pok, kot bi
v milijoninki sekvmde odprli
milijarde steklenic šampanj-
ca, poslovilnega kajpak, ali
pa bo zvenela univerzalna
zmes kaosa, glasbe človeške-
ga spomina, se pravi nemin-
Ijivosti, bodo preživeli ne-
mara tudi glasovi živali, še-
lestenje Ustja, se bo dalo vsaj
poslušati?
Oni večer sem štacuno za-
prl že ob petüi in se vkrcal
na vlak za Ljubljano. Pa se
nisem mogel sprijazniti, da
so na delavskih vlakih ukinil
kupeje za kadilce, razmišljal
sem celo o kršitvi človekovih
pravic in kršil predpise pri
odprtem oknu, ozirajoč se,
da me ne zaloti kateri od
sprevodnikov. Morda se res
sliši abotno, če vam rečem,
da na vlakih še nikoli ni tako
smrdelo, kot smrdi zdaj, ko
se ne sme več kaditi, a tako
to gre. Pa smo le pricincali
do velike vasi. Potem je šlo
gladko, kot si človek lahko
samo želi.
Z The Schmidt's smo se
znašli v klubu, pravzaprav
klubčku, luštnem in doma-
čem, ki ga vodijo prizadevni
člani alternativne skupine
Altra, ki se kot ena redkih
ukvarja z ljudmi grobo odri-
njenimi na obrobje. To so
mladi ljudje, ki so zaradi
svoje dnigačnosti bili še do
nedavnega nameščeni v no-
rišnici Hrastovec, obsojeni
na izolacijo in asocialnost.
V klubu odprtega tipa, ki so
ga uredili v pritličju njihove
stanovanjske skupnosti, je
bilo prijetno, kot že dolgo ne.
Ni bilo drena in okrepljeni
s trobentačem in brez bob-
narja smo zajahali konja, ki
ni skrival balkanske krvi,
godìi in blodli smo globoko
v noč. Hvaležnim gostiteljem
smo potem obljubili, da pri-
demo zopet, vsak mesec, bili
smo srečni in zadovoljni, da
se je tudi za nas našel prije-
ten prostor s prijetnimi
ljudmi.
Medtem je stoletje drvelo
svoj neusmiljeni tempo, pet-
kova vročica se je dolgočasi-
la v deželi, v standardu in
fikciji pomembnosti in neiz-
bežnosti. Metalci se priprav-
ljajo na mašo stoletja, ki bo
v soboto v Hali Tivoli. Le-
gendama skupina The Slay-
er bo odvrgla svojo bombo
v preletu, ki jo mnogi čakajo
že odkar so se odločili, da si
pustijo rasti dolge lase. Vse
najboljše želim in čim manj
poškodb med norenjem
v hladni dvorani, kjer bodo
puhteli pirovski hlapi in ci-
garetni dim, skozi znojnice
pa bodo špricali legalni in
ilegalni strupi. Jump!
Koncert
duhovne
glasbe
v Preboldu
v župnijski cerkvi Sv.
Pavla v Preboldu bo v so-
boto, 26. novembra, peti
jubilejni koncert duhovne
glasbe. Koncert organizi-
rajo člani ansambla Domi-
nik iz Žalca, pričel pa se bo
ob 18. uri.	IB
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
30. novembra. Nagrada za pravilno napoved, ki jo
podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je
vredna 15.000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
POKROVITELJ LESTVICE
TRGOVSKO	CEUE
PODJETJE I	GUBČEVA 1
""J......... _ 'i ......
1.	SECRET - MADONNA	(3)
2.	ALWAYS - BON YOVI	(3)
3.	MOVE IT UP - CAPELLA	(2)
4.	SATURADY NIGHT - WIGHFIELD	(5)
5.	FIND ME - JAM & SPOON	(5)
6.	WELCOME TO TOMOROW - SNAP	(7)
I^LETITGO - PRINCE	(7)
8.	BANG AND BLAME - R.E.M.	(4)
9.	NO ONE - 2UNLIMITED	(2)
10. COTTON EYE JOE - REDNEX	(1 )
1.	MLINAR NA MURI - CHATEAU	(2)
2.	JANEZ POVEJ - DAMIN GAMBIT	(5)
3.	REKA LUCI (remix) - DOMINIK	(3)
4.	OPROSTI - KOŠIRRAPTEAM	(4
5.	KJERKOLI SI - SPIN	6
6.	V UUBLJANO - ANJA RUPEL	(1
7.	OB TEBI - MIRAN RUDAN .	(4
8.	AU OSTANEM^U NAJ GREM - ŠANK ROCK	1
9.	ONA TVOJA SREČA JE - ANDREJA MAKOTER	(6
10.	VSE BO O.K. - OGNJEREZI	(2)
BABY COME BACK - PATO BANTON
HOW HOW - YELLO ^ ^
VSEPOVSOD LJUBEZEN - ČUKI
SKRITE ŽELJE-ZVEZDE_
Nagrsyenca: Lojzi Kumer, Pečovnik 29, Celje
_Silva Zamuda, Pandor 31. Tabor _
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju
1.	POZDRAVUEN MOJ DOMAČI KRAJ - SLOVENIJA (6)
2.	JESENSKA - ZASAVCI	(7)
3.	ŠTIRI DESETLETJA - ŠTIRJE KOVAČI	(4)
4.	POD ZELENIM POHORJEM - FANTJE IZPOD ROGLE(5)
5.	DANES TU. JUTRI TAM - GORENJSKI MUZIKANTJE (2)
6.	NAJLEPŠE PESMI - HMEUARSKI INS. KVINTET (1)
7.	VAŠKI CASANOVA - FANTJE TREH DOLIN	(6)
8.	OGLAS - ANS. TONIJA VERDERBERJA	(3)
9.	ABRAHAM - ANS. ŠIBOVNIK	(2)
10. ODLOČI SE - ROM POM POM (1 )
TVOJA UUBEZEN - MLADI PRIJATEUI_
Nagrajenca: Franci Žumer, Vodnikova 14, Celje
Vera Grabner, Trubarjeva 6, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku
Radia Celje
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
|36
VAŠ VRTILJAK
Pripravili so ga učenci
ob dvajset letnici šole
IVI O T O
Učiti se, je kakor
proti toku plavati;
za hip se ustaviš
in že te odnese nazaj.
(Kitajski ljudski pregovor)
Moja družina pred tri tisoč leti
Nekaj časa je že minilo od
tedaj, ko sem pri brskanju po
očetovem predalu našla čudno
revijo. V njej je bilo polno ne-
verjetnih zgodb, najbolj pa
sem se čudila tisti, ki je pripo-
vedovala o prejšnjih življenjih
nekaterih ljudi. Starši so mi
razložili, da nekateri verjame-
jo, kako se po smrti duša pre-
seli v drugo telo in potem na-
daljuje življenje. Od takrat ni
minil niti en dan, da se tudi
sama ne bi želela vrniti v pre-
teklost. Nedolgo tega se mi je
želja uresničila. Pred vami je
moja družina pred tri tisoč le-
ti. Živimo na Kitajskem, v raz-
košnem gradu. Mama je boga-
ta Icraljica, oče pa velik uče-
njak. Od petih fantov sem tret-
ji po vrsti. Razvajeni smo, ka-
kor se za kraljeve otroke spo-
dobi. Na domu nas poučujejo
samo naši učitelji, vendar nam
učenje prav nič ne diši. Naj-
mlajši brat še kdaj pa kdaj
igra nek inštrument, ostali se
podimo po dvorišču. Moj brat
dvojček je pravi akrobat. Skri-
vamo ga pred cirkusi, da nam
ga ne ugrabijo. Ravno včeraj
ga je oče zalotil, ko je po rokah
hodil po vrhu strehe. Za kazen
popoldne ni smel na uro loko-
strelstva, ki je njegov najljubši
šport. Za starejšega brata pra-
vijo, da je zelo pameten. Mor-
da bo izumil papir in pisalo...
Midva s Či-Zi Jangom, to je
četrti brat, pa imava skupno
veselje. Skrbiva za pasjo dru-
žino, ki šteje kar sto chow-
chowow. Hraniva jih, jih vodi-
va na sprehode in jih učiva le-
pega obnašanja. Ob večerih jih
pomagava krtačiti, saj skižab-
niki niso dovolj natančni. Od-
kar se je razvedelo, da imajo
okusno meso in da jih nekateri
pripravijo v odlično posla'sti-
co, sva zelo zaskrbljena. Ne
spiva več v svojih razkošnih
sobanah, ampak kar v pesja-
ku. Mamo skrbi, da bi ta skriv-
nost ušla z dvora. Naša,druži-
na bi bila ob dobro ime in
ugled, бе dobro, da ne pozna-
mo satelitske televizije, saj bi
se o tem govorilo po vsem
svetu.
LUCIJA RENER
Bilo je pred davnimi časi,
ko so parameciji še znali go-
voriti. Živeli so v majhnih
školjkah sredi-globokega je-
zera. Njihov kralj, Ludvik
Paramecij VI., je zela skrbel
za njih. Nekega dne pa se je
zgodila strašna nesreča. Pa-
del je s konja in sç tako hudo
poškodoval, da je oglušel.
Celo mesto je žalovalo. Ker
pa niso hoteli, da bi njihov
kralj trpel sam, so si vsi
odrezali jezike. Tako ni no-
ben paramecij več govoril.
Samo nekdo je bil, ki ni ver-
jel, da je kralj oglušel. Bil je
prepričan, da je nekje zdra-
vilo zanj, zato si ni odrezal
jezika in se je odpravil p^
svetu iskat zdravilo zan
Najprej" je odšel k vlad.arj
sosednjega carstva, kraljj
Evgleniju I. Vprašal ga je,ò(
pozna zdravilo za ogluselç^
Kralj Evglenij je dejal,' (j,
stoji na ogromnem kanuii
palača, v kateri je zdravili
za vsako bolezen, celo га
kralja Ludvika Paramecij;
VI., da pa je p)ot do nje zelo
težavna in da zdravilo stra.
žijo tri hudobne pijavke. Pa.
ramecij se je pogumno oi
pravil na pot. Komaj je sto.
pU na kamnita tla ogromnj
gore, že mu je pot prekrižala
velika alga, ki se mu je zače-
la ovijati okoli trupa tako,
da se je komaj rešil. Vendai
ni odnehal.
Hodil je, dokler ni prispel
do jezera. Hotel se je odžeja-
" ti, v tistem trenutku pa je Ì2
jezera nenadoma skočila
ogronma pošast. Mali para
meci j je od strahu grozno za
kričal. Tako grozno, da j(
pošast spravil na oni svet
Pomislil je, kako dobro je bi-
. lo, da si ni odrezal jezika.
Ko je prispel do palače, a
'je splazil skozi okno, da sej(
izognil stražarjem. Hitro j{
poiskal sobo s čudežnim
zdravUom. Brez težav je po-
končal tri pijavke in odnesd
zdravüo na grad. Kralj jei
zdravilo popil in Гакој spre-
govoril. Spet je slišal. Bil je
zelo vesel. Mali paramecij pa
je prosil za roko kraljeve
hčerke. Oče je privolil in vsi
so živeli srečno. Tako živijo
še danes - na dnu globokega
jezera.
BARBARA ŽURAN, 6. b
Šola
brez
ocenjevanja
Takšna šola bi bila dol-
gočasna in nezanimiva,
ker bi bilo potem vseeno,
če se učimo ali ne. Neka-
teri se ne bi učili, ker se
ne bi več bali spraševanja
in kontrolk. Tako bi vsi
vse znali, svet, ki je doslej
stal na trdnih nogah, pa
bi postal še trši. Učenci bi
se še učili in spet bi se
rodili strahovi, ki jih zbu-
jajo učitelji. Morali bi pi-
sati naloge; tovarišice bi
»dajale« minuse, druge bi
spet zahtevale veliko
znanja in brali bi knjige,
drugje bi pisali formule
in se jih učili, učili...
Sploh pa šola brez uči-
teljev ne bi bila šola, tem-
več bi bila kot vrtni polž
brez hišice...
Tako dramatičen po-
gled na šolo imam zato,
ker sem zadnjič dobil
»cvek«.
TTog
Pusta, zasnežena pot. Dre-
vesa ob njej. V daljavi odsev
tetine hiše. Dekle, staro se-
demnajst let, hiti proti želez-
niški postaji. Da, danes je mi-
nilo leto dni, odkar se nista
videla. Toda vsak teden mu je
pisala tja, v Ljubljano, kjer je
hodil v šolo. Lani ob istem ča-
su sta uživala nepopisno ro-
mantično ljubezen. Darko se je
res z vsemi dobro razimiel, še
celo njeni, sicer strogi starši,
so ga že sprejeli. »To je res
pravi kavalir, ta tvoj fant,« ji
je večkrat rekla mama, sama
pa je bila vedno nekoliko razo-
čarana zaradi mlajše sestre
Ane, ki Darka očitno ni mara-
la in je to večkrat pokazala.
Toda lani, ko se je poslav-
ljal, je šla z njim celo na posta-
jo in mu stisnila roko. Sestra je
bila tega zelo vesela, prepriča-
na je bila, da bo letos Anin
odnos do Darka boljši. Toda ni
mogla razumeti, zakaj danes
ni hotela na postajo ponj.
»Učiti se moram matematiko,
ker jutri pišem kontrolno,« ji
je dejala Ana, ko jo je vpraša-
la, ali gre z njo.
Veter je še močneje zapihal
in do vratu se je zavila v topel
plašč. »Še malo, pa ga bom vi-
dela. Oh, kako sem čakala na
ta trenutek,« si je rekla in po-
gledala na uro.
Bilo je sedem in tri minute,
vlak pa naj bi pripeljal ob sed-
mih. Obšel jo je strah, da je
morda zamudila. Začela je te-
či. »Še malo, pa bom tam, sa-
mo malo še. Darko, počakaj!«
Da, pred sabo je v snegu zagle-
dala stopinje, usmerjene proti
gozdu. Zgodilo se je to, česar"
se je najbolj bala. Darko je
prišel, nje pa nikjer. Tega ji ne
bo nikoli odpustil. Kako lahko
to popravi? Tekla je skozi
gozd, mimo trgovine v vas, in
se ustavila pr^ Darkovo hišo.
Odprla ji je njegova mama.
»Ah, ti si. Darko je že doma,
ampak ima obisk. Tvoja sestra
je prišla ponj.« »A, tako? Prišla
sem, da bi se opravičila, toda
sedaj to ni več potrebno.« Po-
časi se je obrnila in odšla proti
domu. Na poti se je spomnila
vseh lepih trenutkov, ki jih je
preživela z Darkom, in na svo-
jo sestro, ki je bila ravno tako
zaljubljena vanj... Njo sta
izrabila samo za nekakšno vez.
Le kolikokrat sta se na skrivaj
dobivala, ko nje ni bilo doma?
Kolikokrat...
Dekle je padlo v sneg. Razo-
čaranje je bilo preveliko. V ni-
čemer več ni videla smisla živ-
ljenja. Vse ji je bilo odveč. Se-
dela je tam in ni mogla dojeti,
kako se ji je lahko zgodila
takšna krivica. Ljubezen je bi-
la zanjo premočna.
Pusta, snežna pot. Drevesa
ob njej. V daljavi odsev tišine!
EVA PAJTLER, 8. c
Dober večer! Smo v letu, ki nam prinaša
korenite spremembe v našem življenju. Ena
izmed sprememb je predlog učencev in star-
šev šolskemu zboru o uvedbi pouka brez
ocenjevanja. Kot vsi veste, je vodstvo pod
pritiskom ostalih državljanov sprejelo
predlog v razmislek. Do konca današnjega
dnevnika, tako so vsaj rekli v parlamentu,
naj bi bil predlog potrjen ali zavrnjen. Zato
je tam tudi naša sodelavka in pričakuje pre-
miera, ki bo odločitev šolskega zbora potr-
dil! Naša sodelavka se nam iz parlamenta
ravnokar oglaša: »Drage gledalke in gledal-
ci! Najprej dober večer iz šolskega zbora.
Z menoj je g. premier, ki nam bo potrdil
odločitev vodstva šolskega zbora.« »Najprej
prav lep pozdrav vsem, prav posebej pa
našim otrokom. Moram povedati, da smo
skoraj stoodstotno potrdili in sprejeli pred-
log o šoli brez ocenjevanja.* »Hvala lepa.«
»Po teh besedah, mislim, je v vseh sloven-
skih družinah zavreščalo. Tu, pred parla-
mentom, slišimo nekatere otroke, ki so pri-
šli, da izvedo o svoji usodi. To bi bilo iz
parlamenta vse. S temi besedami tudi mi
končujemo današnji dnevnik. Jutri pa bomo
izvedeli, kako se bo odvijal pouk.«
Naslednji dan.
Drage gledalke in gledalci, dober večer!
Kot vsi veste, je včeraj šolski zbor potrdil
predlog o neocenjevanju v šolah. Danes nas
poslušajo povsod po svetu, saj ne morejo
verjeti, da je to res mogoče. Posebej pa so
radovedni, kako se odvija pouk v šolah.
Zato se naš sodelavec mudi na II. osnovni
šoli. Pogovarja se s tamkajšnjim ravnate-
ljem. »Kaj menite o odločitvi šolskega zbo-
ra?« »Ta odločitev ni slaba. Potem, kar smo
videli do sedaj, je treba povedati, da so
otroci dosti bolj disciplinirani in radovedni.
Z veliko vnemo se zanimajo za učno snov,
saj ni več strahu za ocene. Učitelji pravijo,
da áb si učenci v enem dnevu pridobili nmo-
go več znanja kot prej v enem tednu. Moje
mnenje je, da je to res plemenito dejanje.«
»Tudi mi se pridružujemo tem mislim in
upamo, da nas bodo tudi drugi ljudje tako
razumili.
DAMIR IVANČIČ
MALO ZA
ŠALO
mali oglasi
Kupim svinčnik, ki bo sam
reševal kontrolne naloge.
Pozor, pazi, da bo brez na-
pak! Šifra: Nemogoče je mo-
goče.
Naprošam partnerico Napo-
leona I., da se takoj oglasi
v zgodovinski učilnici, ker je
pod nasiljem angleške in ru-
ske vojne. Reši ga! Šifra: Ne
pozabi zgodovinske knjige.
Iščem možgane, velikost
20x15 cm, za fizikalno kon-
trolno nalogo. Tisti, ki mi jih
do petka posodi, naj se javi
pod šifro Rešitev.
i7|
I.
Pod mogočno Goro, vso obraslo s^stoletnim drevjem, stoji
majhna cerkvica sv. Andreja.
Pomlad se je tistega leta kar hitro prevesila v poletni čas
dehtečih trav. Kosci so ravno posedli okrog dobrega zaj-
trka, ko je zvon, pravzaprav zvonček, s svojim milim gla-
som naznanjal, da je nekdo poslal svojo dušo pred neb/e-
škega sodnika. Vsi so kot eden utihnili, prenehali jesti in
drug za drugim snemali z glav prepoten^klobuke. Nihče ni
molil na glas, tudi ustnic ni nihče premikal, a vendar so
v svečano tihoto, ki jo je motilo samo enakomerno žvonje-
nje, vsi so v mislih priporočali nesrečno dušo nebeškemu
sodniku. Počasi - kot so jih prej snemali - "So si drug za
drugim zopet nadeli klobuke. Prejšnji pogovor je bil pozab-
ljen. Molk je najprej prekinil Gorjancev Miha — star izkušen
mož. Pogladil se je po neobriti bradi, kakor je imel vedno
navado, če je bilo treba reči kakšno modro besedo in rešiti
pogovor, ki je zastal. »Ej fantje, čuden je ta zvon, še bolj pa
njegov glas. Blizu sem doma, a ga takrat, ko vsak dan
trikrat kliče k molitvi, skoraj ne slišim, ko pa kakšno diišo
, spremlja v raj, nisem skoraj nikdar tako daleč, da bi ga ne
slišal.«
»Seveda ga slišiš, saj te tvoja tako ne pusti dlje kot se sliši
zvon, ker bi drugače ne našel več poti domov!« se je pošalil
^dečelični Pepi, ki je vdno vse obrnil na šalo. Kosci, do
tedaj resnobni, so se zakrohotali, Miha pa je hudo pogledal
in rekel: »Še hudo bomo danes žalovali, ker se smejete med
zvonjenjem mrliču /«
Postalo je nelagodno, Pepi je prvi pobral koso in začel
brusiti za novo red. Vse prigovarjanje gospodinje, naj še
jedo, je bilo zaman, drug za drugim so nabrusili kose in
nekaj časa molče kosili travo v redu.
Takrat je po poti, ki pelje tam mimo starega kostanja in
se potem zožena vije ob potočku do travnika, prišla mlada
ženska. Oblečena je bila pražnje in vsa v črnem. Zatopljena
\ svoje misli, je prišla prav blizu koscev, tako da sojo le-ti
Ze spoznali, prenehali z delom in se začudeno spogledali.
Zopet je bil Miha tisti, ki je prvi spregovoril: »Ja, Mira,
'iobro ju tro bi ti rad voščil, pa ne vem, če bi bil tak pozdrav
pravi, saj si vsa v črnem, pa še zvon sv. Andreja je dal
žalostno oznanilo?!« je zvedavo zastavil pogovor in se
popraskal po sivih kocinah.
Mira ga je pogledala z od joka rdeče obrobljenimi očmi in
hlipaje rekla: »Kaj ne pogrešate nobenega kosca med
vami?« Nič več ni^ bilo treba reči. Vsi so obstali kot vkopani
Seveda, Janeza hi! Vsako leto je bil med kosci na tem
travniku, zato so se vprašujoče zazrli v gospodarja, ta je
skomignil.z rameni in dejal: »Zadnji teden nisem Janeza nič
videl, jt^pač šofer in sem mislil, da je kje na vožnji.«
Mira je že tihö odhajala naprej po poti, ki se je tukaj
začela strmo dvigati proti njenem domu. Gospodar Franc,
redkobesedni poštenjak, ki so ga vsi spoštovali, je zaklical
za njo: »Mira, povej nam no, a se je Janezu kaj zgodilo na
cesti?« Mira seje počasi obrnila in rekla: »Ne, na cesti se ni
nič zgodilo, tukaj prav blizu so ga našli, ustreljenega
.v gozdu!« Jok ji je ob teh besedah zaprl grlo in pretrgal
besede in skoraj zbežala je proti domu.
Neverjetne so se zdele Mirine besede koscem! Janez,
njihov prijatelj, veseljak, za katerega ni nihče mislil, da bi
lahko imel kakšnega sovražnika — mrtev!
Nemogoče seje to zdelo koscem, zmajevali so z glavami in
govorili: »Niti 35. let še ni imel. Le kaj seje moglo zgoditi?!«
Gospodar Franc se je ozrl po napol pokošenem travniku in
rekel: »Bo kar dovolj pokošenega, možje. Saj ne vem kako
bo z vremenom, pa tudi drugo bomo morali pomagati
nesrečni ženski. Kar nehajmo s košnjo!« Kositi so nehali,
domov pa se ni nikomur mudilo, saj je bilo veliko ugibanja
in razmišljanja. Pletenka z dobrim virštanjskim vinom je
Šla od ust do ust, in čedalje bolj je lezla možem žalost v srca.
Naenkrat pa zaslišijo glas a^omobila. Po cesti v dolino se
je precej kadilo, a vseeno so spoznali, da je policijski avto.
Le koga so odpeljali, se s takšne razdalje ni moglo razločiti.
V možeh seje pričela buditi radovednost, kar na hitro so se
sedaj poslovili in odšli domov, nekateri pa tudi v gostilno,
doli v vas, po novice.
II.
Ko je Mira, po srečanju s kosci, stopala po poti, že prav
blizu prijetnemu domu na griču, ji je korak zastal. Nič več
je ni vleklo domov, prav strah jo je postalo prazne hiše!
Ozrla se je naokrog, globoko zavzdihnila in sedlà na klopco,
ki sta jo z Janezom pred kratkim postavila v senco mogoč-
nega, osamelega hrasta. Takrat seveda ni slutila, da ne
bosta velikokrat posedala na njej in skupaj opsizovala
sončni zahod, ki se prav od tukaj tako lepo vidi.
Prečuta noč, strah in silno razburjenje so jo dodobra
izčrpali, in komaj je dobro sedla, se je je polotila nekakšna
odrevenelost, misli pa so si poiskale prosto pot in v hipu so
bile tam, kjer se je pričela njena in Janezeva pot združevati.
Doma je bila Mira v drugi vasi kot Janez, vendar je njena
dekliška lepota in prisrčnost vabila fante, kot lepa roža
vabi čebelice na sladko pašo!
Tistega večera so pri sosedovih lickali. Kup koruze je bil
velik, ljudi pa ni bilo prav veliko. Vseeno so bili zelo dobre
volje, saj je bif med njimi tudi muzikant Florjan, ki je iz
svojih brezzobih ust stresal takšne šale, ob katerih so ljudi
boleli trebuhi od smeha !
»Le kdo bo še prišel pomagat ob tej pozni uri?« se je
vprašal gospodar, kije po besnem pasjem la ježu spoznal, da
se nekdo bliža hiši. »Od teh, ki bodo prišli sedaj, ko je ura že
deset ponoči, ne bo kaj prida koristi ! Gotovo so trkali že po
vseh dekliških okencih, preden so se spomnili, da imamo
nocoj dekleta pri nas, na lickanju!« mu je malo sitno odgo-
vorila žena.
Tedaj pa je zunaj prav nalahno in lepo zadonela fantov-
ska pesem: »Tebi naj se glasi, spev ljubavni moj, ti najlepša
v vasi pa slušaj me nocoj...«
Vsi so utihnili in prisluhnili pesmi, Miri pa je v hipu
pognalo kri v lica ! Saj je vedela, da tako lepo ne zna peti
nihče drug, kot Janez izpod Gore! Kar čutila je, da veljajo
stihi lepe ljubezenske pesmi prav njej! Zaplesala sta na
prejšnji veselici, v trgu, z Janezom nekaj plesov, potem pa
jo je stroga mati hitro odpeljala domov. Velikokrat se je
potem spomnila tistih plesov in nekaj nežnih besed, ki sta
jih spregovorila med plesom.
Pesem je izzvenela, gospodar pa, ki se mu je dobro zdelo,
da znajo fantje še tako lepo peti, je povabil fante naprej.
»Prišli smo bolj pozno, bomo pa potem dlje plesali - saj
vidimo, da še stari Florjan živi!« se je že med vrati skednja
pošalil Janez. Še štirje fantje so bili z njim. »O, ti šmentani
Janez, to bi že plesal, samo godec ni konj, da bi godei
zastonj!« mu je hitro ob smehu vrnil Florjan. »No, potem
grem pa kar hitro sedet in lička t, da bom vsaj nekaj odslu-
žil!« se je odrezal Janez in hitro sedel ob Miri na koruzo.
Peli so tistega večera, se šalih in potem še plesali, da še
nikoli tako! Mira in Janez sta se proti jutru skrivaj zmuz-
nila iz vesele družbe.
Samo luna, ki je že zahajala za obronke Žusma, ve za
sladke besede, s katerimi je Janez dokončno pridobil
Mirino srčece. Po tem, prvem večeru, skoraj ni bilo noči, da
ne bi Janez vasoval pri Miri. Tudi mami in očetu se je hitro
prikupil in prav ponosno sta gledala mladi par na veselici,
ob silvestrovem.
Fantje iz Mirine vasi so Janeza gledali »malo po strani«,
kaj posebno mu pa niso nagajali, saj so spoznali, da je
Mirino srce dokončno oddano.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
13б
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
391
Št. 47 - 24. novemt)er 1994

V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
jVLASTA CAH - ŽEROVNIK
v tajnistx'u našega uredni-
štva že čakajo nagrade, ki jih
je naša modna svetovalka Vla-
sta Cah-Žerovnik pripravila
za nagrajenke prejšnjega me-
seca.
Tokrat bo Vlasta podeljeva-
la nagrade v radijskem vrtin-
čenju, ki bo na sporedu v sobo-
to, 26. novembra, ob 10.30. Še
več pozornosti kot nagradam
pa bo v oddaji posvečeno slav-
nostni garderobi. Približuje se
december, z njim pa tudi pred-
novoletne slovesnosti, "\hasta
bo pomagala pri izbiri silve-
strske obleke in modnih do-
datkov, med zanimivostmi pa
bo tudi kakšen namig za novo-
letna darila. V oddaji bo ver-
jetno sodelovala Danica Še-
pec, uspešna podjetnica iz
Žalca, ki svoja slovesna obla-
čila prodaja v butiku Zlati D.
Oddaja bo kontaktna, zato
Vlasta že vnaprej vabi poslu-
šalce k sodelovanju. Toliko
o radijskem vrtinčenju, v ted-
nikovem pa se posvetimo na-
glavnemu okrasju in roka-
vicam.
Uredništvo
Naglavno okrasje, rokavice In
»thigh-high«
Pa zaključimo novembrsko
modno vrtinčenje med dodat-
ki, ki zablestijo v vsej svoji ak-
tualnosti takrat, ko mraz od-
ločno zagrize v vseh dvajset
prstov in dvoje ušes.
Pokrivala, rokavice in noga-
vice že dolgo niso le kos teksti-
la, usnja, krzna ali pletenine,
ki nas greje, temveč tudi lepša.
Pogosto jim je moda zaupala
celo vodilno vlogo pri ustvar-
janju celotnega estetskega vi-
deza.
Letošnja moda malce no-
stalgično obuja spomine na ti-
sta davna leta, ko v zapraše-
nem bontonu in zbledelih
modnih žumalih piše, da si
prava dama poleti in pozimi
ne sme drzniti hoditi naokoli
brez pokrivala na glavi, enako
nespodobno pa je pozabiti na
rokavice...
Pa poglejmo, kaj nas bo le-
tošnjo zimo grelo, razveselje-
valo in lepšalo. Vam je všeč
starinska bareta a la Greta
Garbo, pletena kapa s cofom
ali studentska kapa, okrašena
z" bižuji? Morda pa vam deluje
krznena kučma ali klasični
klobuk-borsalino bolj elegant-
no? Tudi prav, moda namreč
toplo priporoča vse to in še
kaj, zahteva le, da se pokrivala
stilno ujemajo z rokavicami.
Rokavice so si letos nadele (po
navadi na tisti strani, kjer je
dlan) nekaj obveznega kovin-
skega leska, okrasile so se
s lizneno obrobo ali patch-
work kombinacijami volne in
usnja. Absoluten hit med mod-
nimi dodatki za mlade in lepo
oblikovane noge pa so »thigh-
high« - debele rebrasto ali
gladko pletene nogavice do
polovice stegen, ki jih mlada
dekleta že nekaj mesecev
z navdušenjem nosijo k mini
krilcem. Za večerne priložno-
sti so takšne nogavice svetleče
oziroma pošite z bleščicami...
No, slavnostna moda pa je itak
stvar prihodnjega tedna in
meseca decembra.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca novembra:
KATERI MODNI DODATEK ZIME 94/95 VAM JE NAJBOLJ
VŠEČ?
a)	Starinski volneni plet s franžami,
b)	kapa s cofom ali astrahanska kučma,
c)	s krznom podložene in obrobljene rokavice,
d)	gamaše oziroma pletene nadkolenke.
ZDRAVILNE RASTLINE
Češnja
Boris Jagodic
Češnja je sadež meseca ju-
nija, razveseljuje nas s svoji-
mi plodovi. Njena prvotna
domovina je Mala Azija, od
koder se je razširila najprej
v stari Rim, pozneje pa po
vsej Evropi. Divje oblike ra-
stejo po gozdovih, mejah in
jasah, poznamo pa tudi šte-
vilne žlahtne sorte, ki so jih
razvili s križanjem. Pri nas
so najbolj poznane briške in
vipavske.
Češnje so zaradi majhnih
količin maščob, soli in belja-
kovin zelo pomembne za
bolniško dieto, posebno pri
srčnih boleznih in boleznih
obtočil, pri ledvičnih bolez-
nih ter pri revmatizmu in
protinu. Uživanje češnjevih
plodov je zdravo tudi za srč-
ne bolnike, ker jih krepi,
osvežuje in preprečuje na-
stajanje tistih plinov v čre-
vesju, ki potiskajo prepono
navzgor OToti srcu. Zaradi
majhne l^ičine maščob in
hranilnih snovi so češnje ze-
lo priporočljive za shujševal-
no kinro. Sladkornim bolni-
kom dajemo češnje v zmemi
količini, ker jim ne škoduje-
jo. Prav tako jih lahko uživa-
jo bolniki s fenilketonurijo.
Sok iz zrelih češenj krepi sr-
ce. Tudi češnjevec - alkohol
iz češenj — je v majhnih koli-
činah zdravilen. Dobro dene
želodcu in odpravlja težave,
ki nastanejo zaradi pitja mr-
zlih pijač. Češnjevec deluje
poživljajoče pri napadih sla-
bosti. Če ga vtiramo v kožo,
krepi preutrujene ude. Češ-
nje ve peci je uporabljamo za
čaj pri raznih prehladnih bo-
leznih. Za čaj vzamemo eno
veliko žlico pecljev in jih po-
parimo s skodelico vrele vo-
de. Ljudsko zdravilstvo
zdravi s tem čajem kašelj,
bronhialni katar, drisko, beli
tok in bolni mehur. Včasih so
nabirali tudi češnjevo smolo.
Kuhali so jo v rdečem vinu in
jo uporabljali za zdravljenje
zastaranih pljučnih bo-
leznih.
Poleg tega uporabljamo
češnje za pripravo najrazlič-
nejših sladic. Oglejmo si ne-
kaj receptov.
Češnjev kolač
Za 4 do 6 oseb razdelimo
v pomaščen model 500 g slad-
kih, temnih češenj brez koščic.
Iz 30 g moke, 60 g sladkorja,
ščepca soli, štirih jajc, dveh
rumenjakov in 625 ml mleka
zmešamo redko tekoče testo.
Med tem segrejemo pečico na
190 stopinj. Pri tej temperatu-
ri pečemo sladico toliko časa,
da se testo dvigne in postane
zlatorjavo. Pečen kolač ohla-
dimo, pri tem malce upade.
Poškropimo ga s tremi žlicami
vinjaka in potresemo s slad-
korjem v prahu.
Češnjevo meso
Za pripravo češnjevega me-
sa potrebujemo 5 kg zelo zre-
lih češenj in en kg sladkorja.
Češnjam izluščimo koščice,
nato pa jih damo v nizko, širo-
ko posodo s celim loščem. Po-
stavimo jo na ogenj in nepre-
stano mešamo, da se češnje na
dnu ne prismodijo. Okus češ-
njevega mesa izboljšamo tako,
da posebej stolčemo nekoliko
koščic, jih zalijemo z vodo in
pustimo vreti 10 minut. Nato
jih precedimo skozi platneno
krpo in odcedek zlijemo v po-
sodo s češnjami. Kuhamo na-
prej in ko je češnjevo meso ta-
ko goste, da pada v debelih
kepah od žlice, je dovolj kuha-
no. Sladkor dodamo malo pred
koncem kuhanja. Še vročo me-
so nadevamo v kozarce. Odpr-
te postavimo v pečico, da se
napravi po vrhu kožica, nato
pa jih zapremo.
Češnjeva pašteta
Potrebujemo: 250 g moke,
100 g sladkorja, 1 jajce, malo
soli, 150 g margarine, 1 beljak,
750 g češenj, 120 g sladkorja,
20 g moke in ščepec soli.
Moko prese jemo na desko in
v sredini naredimo jamico. Va-
njo stresemo 100 g sladkorja,
jajce in sol, ob robu moke pa
naložimo kosme margarine.
Vse te sestavine ugnetemo
v gladko testo. Zavijemo ga
v alufolijo in pustimo, da
v hladilniku počiva eno uro.
S pomočjo kozarcev obliku-
jemo modelčke iz alufolije.
Krhko testo razvaljamo in
z njim obložimo narejene mo-
delčke. Testo pomažemo z be-
ljakom. Češnje operemo, jih
razkoščičimo, zmešamo s slad-
korjem, moko in soljo ter na-
devamo v modelčke.
Iz preostalega krhkega testa
naredimo pokrovčke, površino
večkrat prebodemo z vilicami,
jo okrasimo s poljubnimi
okraski iz testa ter pokrijemo
modelčke. Pastetke postavimo
v ogreto pečico in jih pečemo
10 minut pri 200 stopinjah.
Nato zmanjšamo temperaturo
pečice na 180 stopinj in peče-
mo še 40 minut.
BelušI s Creme fraîche
Potrebujemo: 500 g zelenih belušev, 3 jedilne žlice ma-
sla, 8 jajc, 150 g Creme fraiche, sol, mleti poper, po okusu
limonin sok.
Beluše operemo, odrežemo konice, ostalo steblo pa na-
režemo na debelejše rezine.
V vroči ponvi raztalimo maslo ter na kratko opečemo
rezine in konice belušev. Solimo in polcrito 5 minut
dušimo na srednjem ognju. Nato konice belušev vzamemo
ven. Stepemo jajca, vmešamo polovico Creme fraiche,
začinimo s soljo,-poprom in limoninim sokom. To zlijemo
v ponev z beluši in pri srednjem ognju stalno mešamo tako
dolgo, da jajca zakrknejo. Na vrh jedi za okras položimo
konice belušev v obliki venca in na sredino stresemo še
ostalo polovico Creme fraiche. (Jed je na fotografiji).
Močne Juhe
Francoska kuhinja priporo-
ča za začetek dobrega kosila
juho. Kot pravijo starejši lju-
dje, je juha »fundament« vsa-
kega dobrega kosila, saj vroča
juha spodbudi duha, priveže
želodec in požene kri po žilah.
V glavnem ločijo dve obliki
juh, in sicer tople ter hladne.
Za tople juhe je pomembno, da
jih postrežemo čim bolj vroče,
za hladne pa se ve, da morajo
biti čim bolj mrzle.
Za juho potrebujemo eno-
stavne sestavine, ki morajo bi-
ti vedno sveže in zdrave. Fn
juhah so zelo pomembne za-
čimbe, ki jim dajejo poln in
bogat okus ter vonj. Juhe deli-
mo na čiste juhe, smetanove
juhe z zelenjavo ali brez nje in
na prave zelenjavne juhe.
Za osnovo vzamemo pusto
meso, kosti, jušno zelenjavo in
začimbe. Najboljša je goveja
juha, nato kurja in včasih tudi
ribja juha. Juha se mora vedno
kuhati na majhnem ognju, ta-
ko da komaj vre, pri tem mo-
ramo vedno odstraniti peno, ki
se pojavi na površini. Če juha
močno vre, postane motna.
Maščoba ni zaželena, moramo
jo temeljito odstraniti z zaje-
malko ali celo s papimatio
prtičkom. Osnovno juho lahko
tudi ohladimo - med hlajenjem
se maščoba strdi in jo laže po-
beremo.
Poznamo svetlo in temno
jušno osnovo. Med seboj se ra-
zlikujeta po pripravi. Za tem-
no osnovo vse sestavine naj-
prej rjavo prepražimo, za svet-
lo pa ne. Za zelenjevo uporab-
ljamo korenček, čebulo, česeR
por, peteršilj, zeleno in lu-
štrek, za začimbe pa poper, lo-
vorov list, muškatni orešček ii
klinček, ki ga običajno zapiči'
mo v čebulo.
Močna čista Juha
Potrebujemo: 300 g sesek-
ljane puste govedine, 2 belja'
ka, 1 droben por, 1 velik ko-
ren, 2,5 litra mrzle goveje juhft
ki smo ji pobrali maščobo.
V primeren lonec damo se-
sekljano govedino, na koščk'
zrezano zelenjavo in oba
Ijaka ter vse skupaj dobro rn«"
šamo ter dolivamo hladno g"'
vejo juho. Postavimo na ogenj,
da zavre. Potem pustimo, da se
juha »mezi« eno uro pri zelo
nizki temperaturi. Nato j"
previdno precedimo skozi ce-
dilo, ki smo ga prekrili s prti'
čem. Tako dobimo odlično ju-
ho, ki je dobrega okusa in j"
lahko uporabimo za pripravo
različnih juh.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
m
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
42
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
iz Trnave, Srečko ČATER in
Marija TOJNKO oba iz Liboj
ter Dušan ROC iz Gotovelj in
Brigita STEINER iz Ločice ob
Savinji.
Šentjur pri Celju
Umrl je Jožef SALOBIR, 74
let iz Škamic.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Justina HALER,
85 let iz Gorjan, Barbara
PLAVČAK, 66 let iz Donačke
gore in Emihja ŠKRABL, 86
let iz Vidovice.
Velenje
Umrli so: Martin JOVAN, 72
let iz Lopatnika, Franc PE-
TRE, 71 let iz Celja, Emil
KORTNIK, 54 let iz Skal, Ivan
LAJLAR, 67 let iz Polene,
Franc OBLAK, 66 let iz Harja
in Hedvika ŠPIČKA, 84 let iz
Velenja.
Žalec
Umrli so: Frančišek
KLANČNIK, 60 let iz Polzele,
Frančišek PEČNIK, 64 let iz
Velike Pirešice in Cecihja RE-
JA, 67 let iz Levca.
тш Ш
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 IU-. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoh, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo med vikendom je
organizirano od petka od 20.
do ponedeljka do 7. ure, vmes
je v soboto odprta redna ordi-
nacija od 7. do 15. ure. Telefon
731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno de-
lo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa
imata vsak dan redno delo рк)
dve ambulanti in sicer ob po-
nedeljkih Mozirje in Ljubno,
v torek Nazarje in Gornji
Grad, v sredo Luče in Nazarje,
četrtek Mozirje in Nazarje, ob
petkih pa le Mozirje. Telefon
v Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od 7.
do 19. ure, do 7. ure zjutraj pa
je organizirano neprekinjeno
dežurstvo. Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. do 21. ure,
od 21. do 7. ure zjutraj pa je na
voljo redno nočno dežurstvo.
Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20.	ure do 7. ure zjutraj na-
slednjega dne pa je organizira-
no dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. do 21.
ure, zatem pa je do 7. iure zju-
traj organizirano nočno dežur-
stvo. Dežurna služba je orga-
nizirana tudi v Rogaški Slati-
ni, izmenoma pa je po teden-
skem razporedu organizirana
dežurna služba tudi v Bistrici
ob Sotli, Kozjem in Podčetrt-
ku. Telefon v Šmarju je 821-
021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni delovni čas je vsak
dan od 7.30 do 13.30 ure, ne-
prekinjeno dežurstvo pa je or-
ganizirano od 15. do 7.30 ure
naslednjega dne. Telefon 715-
731.
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 13., od 13. vue dalje v sobo-
to, do ponedeljka do 7. ure zju-
traj pa je organizirano 24-ur-
no dežurstvo. Enako velja tudi
za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka
do petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONЛCE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ш-е.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih imajo organizirano
24-umo dežurstvo, z enoumo
prekinitvijo med 12. in 13. uro.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12.
MOZIRJE: Od ponedeljka
do petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 12. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30
do 18.30 ure, ob sobotah od
7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med
tednom je od 7.30 do 19.30 ure,
ob sobotah od 7.30 do 14. ure,
vsako nedeljo imajo dežurstvo
od 8. do 11. ure.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Leiško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočUo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 27. novem-
bra bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon (0609) 616-
978, od 28. novembra dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, tele-
fon (0609) 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V čšsu popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
I3l
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
ROJSTVA
v celjski porodnišnici soifo-
ђ.11.: Mojca ŠTEFANIČ iz
Sja - deklico, Daniela BRD-
{ iz Slovenskih Konjic
.dečka, Irena NOVAK iz Celja
, dečka. Zora VREČKO iz
jptjurja - dečka, Liljana
fUKOVIČ KLEMENČIČ iz
^ja — deklico, Jasmina BLA-
jUN iz Celja - dečka in Darja
|лТЕЈ iz Oplotnice — deklico;
12.11.: Ida MLAKAR iz
ifiitjurja - dečka, Nada PE-
J50VČIČ iz Celja - deklico,
^jrija JAHIRI iz Šentjurja
.dečka in Jadranka PERČIČ
pVAK iz Kozja - dečka;
13.11.: Jelka GREGORČIČ
jfiTAR iz Sevnice - dečka,
irbara COKAN MRAZ iz Ce-
deklico, Stanka TERŽAN
iprebolda - deklico in Alojzi-
, BEZOVŠEK iz Laškega
• deklico;
14.11.: Slavica SPOLENAK
ikOP iz Celja - dečka, Breda
IBHOVNIK iz Vranskega
.dečka, Marija ŠKET iz Šmar-
tpri Jelšah - deklico, Bemar-
SKORNŠEK iz Velenja
r dečka, Nevenka LIBER iz
Siž - dečka in Darja ŠKOR-
ÏU^C iz Rimskih Toplic
15.11.:' Nataša KUMER iz
tolzele - dečka, Tanj a OPLOT-
ttK iz Zreč - deklico, Matilda
iODIŠEK iz Laškega - dekU-
0, Ida RAČNIK iz Rečice ob
iavinji - dečka, Alenka KORP-
HK iz Ljubnega ob Savinji
- deklico, Milena CIGLAR iz
¡alca - deklico, Andreja JECL
I Šmarja - deklico in Anica
30LEŽ iz Šmarja - deklico;
16.11.: Marta GJEREK iz
ÎDlzele - deklico. Cvetka OŽIR
iPolzele - dečka, Branka OČ-
[0 iz Šmartnega v Rožni doli-
i - dečka, Irena SMOLE iz
fristave - deklico in Tatjana
frANTE SELČAN iz Vojnika
-deklico;
17.11.: Alenka ZUPANC iz
Ilove Cerkve - dečka, Natalija
iODGRAJŠEKiz Zreč - dekli-
Katarina OŠTIR iz Liboj
r deklico. Angela ANTOLIČ iz
^plata - dečka, Renata BU-
lIČ iz Pregrada - dečka in.
ilenka PODPEČAN iz Celja
'dečka.
PORQKE
imarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para in
tcer: Zdravko POTESAK iz
wnje Kupčine in Margareta
mABEC iz Polja pri Bistrici
1er Zdravko RORŠEK in Dra-
iica PEKLIČ iz Tlak.
Velenje
Poročila sta se Peter PIR-
NAT in Saša FRAM oba iz
Wen.
íaiec
Poročili so se trije pari in
šcer: Alojz ŽOHAR iz Sv. Lo-
vrenca in Karmen RUŽMAN
144
Št. 47 - 24. november 1994
(51
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
Ad
Št. 47 - 24. november 1994
fi
Št. 47 - 24. novemt)er 1994
4
Drnovšek paúeí
z neba
Predvolilne borbe niso
hec, kar kažejo tudi torkove
težave z usklajevanjem pro-
grama na Radiu Celje. Izve-
deli so namreč, da se je LDS
odločila, da bo njihov pred-
sednik Drnovšek gost na ra-
diu, pa pika. Radijcev seveda
o tem nihče nič ni vprašal.
Ampak ti se ne dajo, pa če-
prav gre za samega predsed-
nika. Na tako poceni pred-
volilne štose pa ne padamo,
so rekli in kljub vsemu naro-
čili tehnika za snemanje. Zi-
her je ziher.
Prihodnost v pravih
rokah
Po natančno preverjenih
podatkih kar dve tretjini
članov sedanjega mozirske-
ga izvršnega sveta kandidira
za župane ali svetnike v bo-
dočih petih občinah. Torej ni
nič čudnega, če se na vsaki
seji pojavljajo vprašanja
v zvezi z ureditvijo novih ob-
čin, velikokrat pa je slišati
tudi o delitveni bilanci. Jas-
no je, da je treba za prihod-
nost kar najbolje poskrbeti.
Srce na nepravi
strani
»Povejmo jim, da jih bomo
podprli z vsem svojim srcem
in vso močjo v borbi za čim-
več mest v svetu nove obči-
ne! Naj jim pri tej manife-
staciji pomagajo tudi naši
sorodniki, prijatelji in sode-
lavci, ki pravijo, da jim srce
še vedno bije na levi strani!
Sedaj bo samo bitje prema-
lo.« Očitno pisci tega pred-
volilnega manifesta še niso
slišali Janija Kovačiča in
njegove »Lojze je delavec,
srce ima na desni«.
Opazovalci poročajo
s »terena« dobivamo spo-
ročila, da so tudi diskoteke
primerne za nabiranje pred-
volilnih pik. Vsaj tako meni-
ta Jože Zimšek in Gregor
Uranič, ki sta pred kratkim
zabavala(?) goste v znani
celjski diskoteki. Kandidata
Zimška so predvajali preko
videa, kandidat Uranič pa se
je potrudil na plesišču
-	v svojem znanem plesnem
stilu je »onesveščal« pred-
vsem obiskovalke.
Predvolilna anketa
Celjski kandidati za župa-
ne intenzivno merijo utrip
svojih volivcev. Mini anketo
je med odbojkarsko skupšči-
no izpeljal krščansko zeleni
Matjaž Železnik in z odzi-
vom je lahko zadovoljen. Ob
njegovem imenu so bili vsi za
-	odstop.
Zgolj zloba
v sedanji mozirski občini
še vedno ni popolnoma jas-
no, kje bo meja med bodoči-
ma občinama Mozirje in Na-
zarje. Sporen je del prihov-
skega ozemlja, kamor sodijo
Elkroj, del Gozdnega gospo-
darstva in industrijska cona.
Jasno pa je, da podjetje
MGA spada v občino Nazar-
je, oziroma kot hudobno na-
tolcujejo nekateri - mala ob-
čina, mali aparati.
Predvolilna obljuba v živo
Konjiški »cukmigec« je nastopal v predvolilni kampanji pred zadnjimi
lokalnimi volitvami. S fotografije je lepo razvidno, kaj se običajno zgodi
z obljubami in kaj si ljudje zapomnijo (obnovljeni del vlaka je seveda nekaj
samoumevnega).
Resnica
Predlog uredništva tračnic za pred
lilniplakat. Predstavljamo edini motiv
pove vso resnico.
Dorcem prijazni
kandidati
Borci so znali ubraniti do-
movino, torej bi pričakovali,
da jim bo odločitev na lokal-
nih volitvah mačji kašelj.
Kljub temu se je njihovo
vodstvo odločilo in jim dalo
nekaj drobnih napotkov
pred odločilnim dnem. Sez-
nanili so jih s primernimi
kandidati, sedaj pa lahko le
upajo, da do 4. decembra ne
bodo pozabili njihovih imen.
Bes škoda, da si nekateri jemljejo svoj drago
ceni čas le za to, da ugotovijo, da še ni ni
narejenega.
Težko se je tam, kjer še zakuriti ne znajc
posipati s pepelom.
Med umetnikom in gledalcem mora bit
dialog. Če ne drugače, vsaj preko drage vstop
nice.
Birokracija dela po črti zakona. A žal po ne
prekinjeni.
FRANCI ČE<
Gostilna Je »daia« muziicanta
Na Dobju pri Planini še danes stoji stara
furmanska gostilna Salobir, kjer je takoj po
П. svetovni vojni oče opazil, da je imel pred-
vsem Franci odprta usta, ko so svatje priha-
jali z muziko iz cerkve na mal'co. Stara
kitara je bila najcenejši instrument, ki so si
ga takrat lahko privoščili in še sreča, da jo
je stric znal uglasiti in pokazati kako se
igra. Franci je namreč še isti dan »razšra-
ufal« instrument in ga spet lepo uglasil, kar
je bil jasen znak, da iz fanta nekaj bo.
Kot mule je pel in igral kitaro, da se je
v gostilni poznalo na prometu. Pa je oče
naredil še korak naprej in fantu kupil har-
moniko, ki jo je tudi kmalu obvladal in
takrat se je šele norelo v domači gostilni.
Ljudje so komaj čakali, da je bilo maše
konec, saj se je takrat pri Salobirjevih začel
ples.
»Videl sem, da se >fajn< zasluži tudi na
ofiranjih in komaj sem čakal, da je godoval
naprimer kakšen Lojz, saj sem takrat obre-
del skoraj vsako hišo pri nas in v okoliških
vaseh. Malce me je sicer bilo strah, vendar
pa me je spremljal starejši brat, ki se je
potem, ko so se odprla vrata, skril v kakšen
grm.
Kmalu sem bil povabljen na prvo ohcet,
ki se je prav dobro spominjam. Imel sem
namreč občudovalca, ki mi je za vsako
skladbo >nalimal< na čelo stotaka. To se mi
je tako dobro zdelo, da sem ga postavil za
glavno osebo v igrici orgle. On je bil ton,
v roke sem mu dal pokrovke, ostali, ki so
dobili v roke vile, metle, žlice in podobno,
pa so bili registri. Registri so morali po
taktu korakati okrog tona, speljal sem jih
tudi v kuhinjo, kjer so dobili v usta vodo in
spet prikorakali do fanta, ki je sredi plesiš-
ča še vedno dajal ton z pokrovkami.
>Zdaj pa so registri lepo uglašeni in lepo
zapojte,< sem rekel in v tistem trenutku so
vsi >špricnili< v fanta. Ne glede, da je bil ves
moker, je bil v središču pozornosti, in se mu
je zdelo to izredno >imenitno< in spet sem
dobil stotaka na čelo. Tako dobro sem ta-
krat zaslužil, da sem si potem garažo po-
stavil.
Vse mogoče se je še potem dogajalo po
ohcetih, med drugim sem kot muzikant na-
stopil neznanemu ženinu tudi kot priča, saj
se je tisti, ki bi sicer moral podpisati, nekje
izgubil. Kasneje sva bila z ženo pobudnika
in organizatorja izredno odmevne priredi
tve Pokaži kaj znaš, ki že 22. let potelj
v našem kraju, pa tudi svoj ansambel sH
ustvaril in z njim še vedno zelo veliko nas^
pam. V petek me lahko pridete posluša
v Slovenske Konjice, kjer igramo na dobiM
delni prireditvi.«	1
EDI MASNEC	I
Ena Iz Franciovega rokava
v »tistih« časih so tovariša NN kar J
hitrem postopku obsodili na smrt. Ko
prišli »policaji za izvršitev kazni« na di
hude zime, si je tovariš NN lahko zažel
zadnjo željo.
»Do sitega se želim najesti svežih jagoà
»To ne bo šlo. Je zima.«
»Bom pa počakal.«
In tako je bila kazen preložena na p*
mlad.
»In kje vas naj pokopljemo?«
»Zraven tovariša Dolanca.«
»To ne bo šlo. On še živi.«
»Nič hudega, bom pa počakal!!!« j
Med kuponi smo tokrat izžrebali Srečka
Sakelška iz Brezove 2, Celje, za Šalo tedna
pa bo enako nagrado prejel tudi Stane Šu-
mej iz Šentjurja.
V najftovejši Petici pa si le preberite, kako
si je Slave zamislil življenje. Odslej hodi le
še na izlete. Petico brezplačno prejmejo sa-
mo naši redni naročniki.
Šala tedna
Vroča voda
Janez je obiskal prijatelja
Toneta kmalu za tem, ko mu
je rodila žena. Slučajno je
prišel na obisk ravno takrat,
ko žena ni bila doma. Toneta
je našel v kopalnici pri kopa-
nju novorojenčka. Kopal ga
je tako, da je otroka držal za
ušesa in ga vlačil po kadi
sem in tja.
»Ja Tone, kaj pa počneš z otrokom? Zakaj
ne daš roko pod dojenčka in ga tako umi-
vaš? Gotovo si že videl kako to dela tvoja
žena?«
»Saj sem hotel, pa je voda prevroča,« je
zategnil Tone.
Pri Zdravniku
starejši možakar tarna pri zdravniku:
»Leva noga me tako močno boli, da že cel
mesec ne spim. Kaj bi to bilo?«
Zdravnik: »Očka, to je pač posledica sta-
rosti.«
Možakar se razkuri: »To pa ne smete trdi-
ti, saj je desna noga prav toliko stara, pa me
ne boli!«
Prekratka koža
žena pride k zdravniku in ga prosi, če bi
se dalo možu kaj pomagati, ker ima med
spanjem vedno široko odprta usta.
»Prav nič, gospa, ker ima vaš mož pre-
kratko kožo. Veste, ko zaspi, zapre oči, po-
tem jo pa za usta zmanjka /«
Izgovor
»Ali veš dragi, da naš sosed poljubi svojo
zeno vsako jutro, ko gre v službo? Zakaj
tudi ti ne narediš tako?«
»Ampak draga, saj tisto žensko poznam
samo na videz.«
Gospodinja
»Pravijo, da se je Špela poročila. Sem
radovedna kakšna gospodinja bo?«
»Ne vem, ko sem bila zadnjič pri njej, je
s ključem za konzerve odpirala jajce.«
Rogovi
Mestni debeluh se odpravi na deželo. Na
travniku se pasejo krave, pastirček pa preli-
stava Vroči Kaj. Debeluh kramlja s pastirč-
kom, ko se mu približa ena od kravic in mu
poliže roko. Bil je zelo počaščen in je prijaz-
no vprašal pastirčka: »Koliko pa je stara
tale kravica?«
»Dve leti.«
»Po čem pa to ugotoviš?«
Pastirček^trokovno: »Po rogovih.«
Debeluh se prijazno poslovi in odhajajoč
mrmra sam pri sebi: »Sem pa res pravi butl,
saj je krava imela res samo dva roga !«
Šale so pričevali: Hinko BREČKO iz Celja,
Franc VREČKO iz Griž, Ljubiša ŠOLAJIČ iz
Celja, Marica LESJAK iz Laškega, Stane
ŠKRLIN iz Žalca in Jože HRVATIN iz Liboj.
Št. 47 - 24. novemt)er 1994