10. oktober 1975 - leto XI. - št. 39 (298) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks * ■ : f"4 $Mt M . - ! ............ r i * TBTTfffl^^ 11 i MPH : m wm filiSll Ob prazniku občine Velenje čestitajo in pozdravljajo: • Skupščina občine Velenje gp • Izvršni svet skupščine občine • Občinska konferenca SZDL • Občinska konferenca ZKS • Občinsko združenje ZB NOV • Občinski sindikalni svet • Občinska zveza rezervnih vojaških stafešiifc : #1 • Občinska konferenca ZSMS V ŠALEŠKS DOLINI BOMO Z VRSTO AKCIJ OBELEŽILI 50-LETNIC0 IZIDA PRVE ŠTEVILKE TEDNIKA KOMUNIST IN PISANE PARTIJSKE BESEDE: TEDEN KOMUNISTA Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, „Komunist" davi letos letnico izhajanja. Jubilej je izraz moči in revolucionarnosti naše rtije ter dokaz njene neposredne povezanosti z delovnimi ljudmi. Izvršni komite Predsedstva Centralnega komiteja Zveze ko-Ministov Slovenije je 6. feb-uaija letos sprejel zasnovo laznovanja 50-letnice „Komu-ista" in pisane partijske besede naši republiki. Pri tem je po-sbej poudaril, da je v času re-olucionarne aktivnosti Zveze omunistov za poglabljanje sa-loupravnih družbenih odno-jv, za idejno, akcijsko in orga-izacijsko krepitev Zveze ko-lunistov in za poglabljanje arksistične miselnosti v naši ružbi tudi praznovanje 50-let-ice »Komunista" priložnost za oglobljeno oceno vseh organi-icij in vodstve Zveze komu-istov o idejni in teoretični us-Dsobljenosti članstva za zah-ivne in odgovorne naloge, o plivu in vlogi Komunista pri tenašanju revolucionarnih iz-BSenj in teoretičnih spoznanj I članstvo, o odnosu članstva ) pisane partijske besede in o sjnih dejavnostih organizacije i vodstva Zveze komunistov za Bljšo povezanost „Komunista" faalci, za njegovo večjo kvali-to, razumljivost in borbenost. L " d komite Predsedstva Cen- r tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je ob tem po-.zval vse občinske komiteje in medobčinske svete, da v vseh občinah organizirajo „Teden Komunista". V OBČINI VELENJE BO „TE-DEN KOMUNISTA" OD 20. DO 28. OKTOBRA Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje je na svoji zadnji seji sprejel okvirni program „Tedna Komunista" v občini Velenje, ki bo v dneh od 20. do 28. oktobra. To bodo osrednje prireditve v Šaleški dolini, sicer pa bo teklo slavje ob 50-letnici izida prve številke „KOmunista" in pisane partijske besede od začetka oktobra, ob prazniku občine Velenje pa vse do konce leta. V ponedeljek, 20. oktobra, bodo odprii v avli Skupščine občine Velenje razstavo »Komunist od prve izdaje do danes". Uro pozneje, ob 18, bo v Rudarskem domu zbor komunistov, članov drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas, zdru- žen s sprejemom novih članov v Zvezo komunistov. V torek, 21. oktobra, bo v prostorih restavracije jezero" v Velenju javna tribuna „Razvoj krajevne skupnosti in uveljavljanje delegatskih razmerij", ki jo pripravljajo s sodelovanjem uredništva slovenske izdaje Komunista krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Velenje -Stara vas. V sredo, 22. oktobra, bo obiskala potujoča knjižnica Komunista krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Konovo ter temeljno organizacijo združenega dela Tovarno usnja Šoštanj. Osrednja slovesnost ob 50-letnici Komunista in pisane partijske besede v občini Velenje bo v četrtek, 23. oktobra, ko bo v Domu kulture zbor komunistov občine Velenje. V petek, 24. oktobra, bodo v Knjižnici Velenje odprli oddelek partijske literature, ob tej priložnosti pa bo tudi začetek dela oddelka partijske šole. Zaključna prireditev v okviru „Tedna Komunista" pa bo v torek, 28. oktobra, in sicer zbor samoupravljavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje. SESTANKI VSEH ORGANIZACIJSKIH OBLIK ZVEZE KOMUNISTOV V mesecu oktobru se bodo sestale vse organizacijske oblike Zveze komunistov v občini Velenje. Na sestankih bodo razpravljali o obveščanju in propagandi ter o vlogi časopisa ..Komunist", pregledali bodo uresničevanje programov idejnopo-litičnega usposabljanja članov Zveze komunistov ter se dogovorili za nove akcije. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov bodo volili poveijenike ..Komunista", ki bodo skrbeh za širjenje družboslovne literature ter za neposredni stik terena z uredništvom in založbo „ Komunista". V delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in na šolah bodo preučili možnosti za ureditev partijskih kotičkov z marksistično in partijsko literaturo. Delavska univerza Velenje bo v sodelovanju s .komitejem Občinske konference Zveze komunistov Velenje organizirala partijske šole za novosprejete člane Zveze komunistov, za sekretarje osnovnih organizacij ter za vodilne delavec v občini. V višjih razredih osnovnih šol in na srednjih šolah pa bodo učenci in dijaki pisali naloge na temo „50 let pisane partijske besede". Najboljše naloge bodo nagajene. Občina Velenje bo v dneh „Tedna Komunista" praznično okrašena, sicer pa bo na več mestih posebej obeležena 50-letnica pisane partijske be sede ter izhajanja partijskega glasila „Komunist". Jutri, v soboto 11. oktobra bo ob 17. uri v novi večnamenski dvorani v Velenju OSREDNJA PROSLAVA ob prazniku občine Velenje. Nastopilo bo 600 združenih pevcev in recitatorji. Vabljeni Iskreno čestitamo ob prazniku - UREDNIŠTVO PRAZNIK OBČINE VELENJE Partizanski napad pred štiriintridesetimi leti na Šoštanj, mesto v okupirani Evropi, je imel velik odmev. Nemci so se dobro zavedali političnega in moralnega poraza. Šest mesecev po njihovi zasedbi je mlada partizanska vojska že bila organizirana in pripravljena za vojaške in druge akcije. To pa je bil znak, da se uporno ljudstvo ne strinja z vsiljenim redom nacističnega rajha. Po drugi strani pa je napad na Šoštanj pomenil veliko moralno pridobitev za partizansko vojsko in porajajoče se narodnoosvobodilno gibanje. Teh oktobrskih dni se v Velenjski občini s spoštovanjem spominjamo. Šoštanjčani so 8. oktober izbrali za krajevni praznik, občani velenjske občine pa za občinski Vsako leto ga proslavljamo z novimi delovnimi dosežki Teh pa v 30 letih svobode v naši dolini ni malo. Tudi letos smo med delovne zmage zabeležili nove. Tako kot vsa leta nazaj! Strnjeni, složni delamo in ustvarjamo. Pri delu pa se ukvarjamo. s težavami in jih odstranjujemo. Nekatere bolj \ uspešno, druge manj. Pa vendar, uspehi so. Kaj naj napišemo ob letošnjem prazniku občine Velenje. t Veliko bi iahko. Kronološko pa bomo našteli najpomembnejše. j Na referendumu o podaljšanju krajevnega samoprispevka srmo znova dokazali, da smo občani v tej občini ■ pripravljeni iodpravljati težave, ki so skupne. Sprejeli smo srednjeročni razvojni načrt do leta 1980. Z njim smo utrdili naš jutri. Bo boljši? Bo! In tudi sedaj ne spimo. Sindikati pospešeno utrjujejo samoupravljanje, takšno kot je zapisano v ustavi. Vsi pa se borimo, da bi stabilizirali gospodarstvo in ga postavili na trdnejše noge. Tudi varčevanju posvečamo največjo skrb. Tako smo občani velenjske občine pričakali letošnji občinski praznik. Naš polet pa je ob vseh težavah neomajen. Ker vemo, kaj hočemo narediti, bomo uspeli. V____7 ZADNjEDNI PO SVETU... • BIJEDIČ NA KITAJSKEM Gledalci televizijskega programa so imeli priložnost videti delček sprejema, ki ga je bila deležna jugoslovanska delegacija ob svojem prihodu na pekinško letališče - in podobe z majhnega ekrana so dovolj zgovorno pričale o neponovljivem vzdušju na začetku prvega obiska kakega jugoslovanskega premiera v LR Kitajski Obisk je resda pomemben in četudi odštejemo zunanje znake - denimo pet tisoč deklic in dečkov z živopisanimi zastavicami ter godbo ostane dovolj snovi za resničen poudarek. Dejstvo je, da beležimo v odnosih med dvema zemljepisno zelo oddaljenima deželama v zadnjih nekaj letih nenehno izboljšanje, pa čeprav ostajajo še vedno opazne razlike v stališčih in mnenjih glede nekaterih vprašanj, pa seveda tudi v mednarodnem položaju. Jugoslavija je namreč neuvrščena dežela, LR Kitajska pa sodi med tiste redke dežele tega sveta, ki niso v nobenem od obeh blokov, ne v taboru neuvrščenih. Toda to nikakor ni ovira za sodelovanje na vseh tistih področjih, kjer obe strani najdeta skupen jezik - in teh ni tako malo. Pogovori, ki so se šele dobro začeli, minevajo v vzdušju odkritosti in obojestransko izražene želje, da bi navezali še tesnejše stike na vseh področjih, še posebej pa na gospodarskem. Glede slednjega sta se obe strani strinjali, da obstajajo za to realne možnosti, ki pa jih bo treba šele izkoristiti. • ZMAGA KREISKEGA Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Avstriji se ni zgodilo nič nepredvidenega, pa je zato zmaga socialistične stranke, ki jo vodi dr. Bruno Kreisky, zato povsem pričakovana. Avstrijski volivci so to pot naklonili socialistom absolutno večino, pri čemer pa je mogoče dodati, da se niti niso toliko opredeljevali za ideje in politični program stranke kot za njeno osebnost - oziroma so se opredeljevali proti osebnosti Kreisky-jevega najpomembnejšega nasprotnika, vodji Ljudske stranke, malo znanemu človeku na av- strijski politični sceni, dr. Tausu. Toda opazovalci se strinjajo, da zmaga socialistov ne bo nujno pomenila tudi kakšnih posebnih sprememb v avstrijskem notranjem življenju, zakaj zadnjih nekaj let so socialisti resda obljubljali izdatnejše reforme, toda od besed do dejanj je bila dolga pot - ki bo taka, ali pa še daljša ostala tudi v prihodnje. • OBLETNICA NA BLIŽNJEM VZHODU V Kairu, Damasku, Tel Avivu in drugih prestolnicah Bližnjega vzhoda so proslavili ali počastili obletnico četrte arabsko-izrael-ske vojne z mešanimi komentarji- V Tel Avivu je bilo opaziti poudarjeno zaskrbeljnost nad razvojem dogodkov, v Damasku pripravljenost, da izborijo osvoboditev ozemelj, če bo treba tudi s silo, v Kairu pa je slovesnost minila v vzdušju rahlega optimizma, pogojenega z dejstvom, da so Egipčani prav v teh dneh dobili nazaj del Sinajskega polotoka in predvsem naftna polja pri Rudeisu. • PORTUGALSKA: ZAKULISNA DOGAJANJA Portugalska je še vedno v znamenju notranjih kriz, ki jim ni videti konca. Glasove o kontrarevoluciji, ki so se širili zadnji teden, je vlada demantirala, toda vsa odprta vprašanja ostajajo nerešena še naprej. Položaj zapletajo še desetti-soči povratnikov iz Angole, ki so morali večinoma pustiti vse svoje premoženje v tej afriški deželi: njihov prihod pomeni dodatno breme za že tako dovolj ogroženo portugalsko gospodarstvo. Razen tega pa pomeni nji-. hov prihod tudi nevaren utež na politično razburkani sceni Resnica je namreč, da so ti povratniki skrajno nezadovoljni, da to svoje nezadovoljstvo javno izražajo in da bi ga utegnili v nekem določenem trenutku izkazati tudi drugače . . . morda tudi s silo. Obisk predsednika vlade v Moskvi, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi ni vnesel v dogajanja nobenih jasnejših dejstev in tako ostaja položaj na skrajnem zahodnem koncu Evrope še vedno izredno kočljiv. .IN DOMOVINI POTOVANJA - Vse jugoslovanske turistične agencije in organizacije, ki se ukvarjajo s potovanji, so sklenile ustaviti vsa turistična potovanja in izlete, ki so bili predvideni v Španijo. Sklep so sprejeli iz protesta zaradi usmrtitve šestih španskih antifašistov. ZDRAVILO - Na mednarodnem simpoziju v Zagrebu so razpravljali o klinični uporabi interferona, ki ga že nekaj let izdelujejo pri nas. Poudarili so, da je treba nadaljevati raziskovanje interferona v klinični praksi, to pa še toliko prej, ker je preparat kot zdravilo že odobren v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Na podlagi dosedanjih ugotovitev so strokovnjaki opozorili, da je interferon lahko zelo učinkovit pri preprečevanju metastaze, ko se zmanjša število malignih celic. REKORD - Tovarna avtomobilov in motorjev v Mariboru je slavila pomembno delovno zmago. Z montažnega traku je prišlo stotisoče vozilo - tokrat je bil slavljenec TAM 5500. To visoko število izdelanih tovornjakov najbolj dokazuje, kaj pomeni ta mariborska tovarna v slovenskem in tudi jugoslovanskem prostoru. Letos načrtuje TAM 9500 vozil, računajo pa, da se bo v prihodnjih treh letih to število povzpelo na 13.000. TAM je tudi močan izvoznik, zlasti v dežele v razvoju. ELEKTRIKA - S sprejemom priporočila ZIS, da je treba znižati cene električni energiji, bo izvršni odbor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva predlagal skupščini da se kilovatna ura poceni za 8 odstotkov. Elektrarne bodo morale izdelati nov dogovor o ceni električne energije, po kateri jo bodo prodajale prenosnemu omrežju, distributivna podjetja pa bodo morala znižati ceno kilovatne ure, tako da bodo potrošniki znižanje res čutili. POMOČ - Zaščita članov družin, katerih hranilci služijo obvezni vojaški rok bo verjetno do konca leta zakonsko uvejena. Že do zdaj ta zaščita ni obšla zakonskih določil, vendar menijo, da je nekoliko zapostavljena, da niso izenačeni kriteriji za pridobivanje pravice, posebno pa višine denarne pomoči in da je premalo usklajeno z gibanjem življenjskih stroškov v državi. Člani bodo upravičeni prejemati pomoč ob naslednjih pogojih: če je hranilec živel z njimi v skupnem gospodinjstvu, če je zagotavljal vzdrževanje ko je nastopil obvezno vojaško službo in če so člani njegove družine nesposobni za delo in nimajo lastnih virov za vzdrževanje. POCENITEV - Slovenski PTT kolektivi so se na zborih delavcev soglasno odločili, da s 1. oktobrom znižajo cene za krajevne telefonske pogovore iz javnih govorilnic (od sedanje cene 1 din na 0,50 din) in za besedo telegrama (od sedanje cene 0,50 din na 0,35 din). MESO - Po najnovejših podatkih je poraba mesa in mesnih izdelkov pri nas v stalnem porastu. Pred dvema letoma smo na prebivalca porabili poprečno po 38,7 kg mesa letno, lani pa že 40,4 kg, letos pa bo poraba, kot kaže, znašala 42,9 kg mesa na prebivalca. Predvidevajo pa, da ' bomo v Jugoslaviji v prihodnosti pojedli še več mesa in mesnih izdelkov. Takšna predvidevanja so realna, saj sta se vzreja živine ter proizvodnja mestnih izdelkov povečali. V POČASTITEV KRAJEVNEGA IN OBČINSKEGA PRAZNIKA JE V DOMU KULTURE V ŠOŠTANJU V SOBOTO NASTO PEVSKI ZBOR IZ ST. JAKOBA NA KOROŠKEM_ Poželi veliko aplavza V soboto, 4. oktobra, je bil v novem kulturnem domu v Šoštanju koncert pevskega zbora iz Št. Jakoba na Koroškem. Nekaj več kot tridesetčlanski zbor iz tega kraja vodi pevovodja Lajko Milisavljevič iz Ljubljane, skupaj nastopajo pa šele poldrugo leto. ..Ljubezen in veselje do domače pesmi sta naš spodbudila, da smo v Št. Jakobu ustanovili nov pevski zbor. Težko je bilo naše okorne jezike in grla dvigniti na malo višjo pevsko raven. Zdaj je za nami blizu petdeset vaj in naši glasovi so se tako izurili, da lahko tudi na odru zapojemo to, kar nam je najbolj pri srcu - naše rožanske pesmi; izvirajo iz korenin kmečkega življenja, peli so jih naši dedje in babice in tudi nam zato ugajajo, saj smo zrastli iz domače zemlje ..." Tako so med drugim zapisali pevke in pevci v brošuro ki so jo izdali januarja letos in v kateri so besedila vseh pesmi, ki jih pojejo. Predstavniki Soštanjske Svobode so pevkam in pevcem iz Št. Jakoba pripravili zelo lep sprejem. Ko so prišli na oder, jim je mešani pevski zbor iz tanja v dvorani zapel pesem v pozdrav. Gostje, ki so s svojim petjem poželi veliko aplavza v dvorani, so v prvem delu zapeli deset pesmi. Pesmi, ki so jih peli v drugem delu - prav tako deset - pa so v soboto izvajali prvič. Po končanem koncertu so v domu kulture odprli — prav tako v počastitev občinskega in krajevnega praznika — razstavo članov kluba likovnih ustvarjalcev Šaleške doline. Nato so v Kajuhovem domu priredili kratek sprejem za goste iz Koroške, kjer se jim je za izveden koncert zahvalil predsednik krajevne skupnosti Miloš Volk. Ob tej priliki jim je izročil Kajuho-vo spominsko plaketo in Kaju-hove pesmi Pevci iz Št. Jakoba pa so v spomin na prvi obisk v Šoštanju izročili predsedniku svobode Tonetu Repu knjigo Koroška znamenja. Pred srečanjem kmečkih slikark in pisateljic Na pobudo republiškega odbora za mednarodno leto žensk bo v Sloveniji ta mesec prvo srečanje kmečkih žena — ustvarjalk, ki pišejo in slikajo. Dobile se bodo v petek in soboto, 24. in 25. oktobra v Trebnjem na Dolenjskem, ki že vrsto let nudi gostoljubno streho in organizacijo Taboru slovenskih likovnih samorastnikov, v njegovi galeriji pa so tudi že doslej razstavljale nekatere žene, ki se poleg dela utegnejo lotevati izpovedovanja svojih čustev na platnu, papirju aU v lesu. Del motokros proge v Tribeliškem prvenstvo v motokrosu Avto-moto društvo Šaleška dolina iž Velenja je uspešno prestalo krst v organizaciji prvega motokros tekmovanja za nagrado Velenja, ki je bilo 4. julija v počastitev 100-letnice rudnika, 900-letnice Šaleka in 30. obletnice osvoboditve. Že v nedeljo, 12. oktobra, ob 14. uri pa bodo lahko ljubitelji tega zanimivega športa ponovno videli v Tribeliškem v Selu pri Velenju najboljše motokrosiste iz vse države. Komisija za motokros pri AMZJ je namreč zaupala velenjskemu avto moto društvu organizacijo zadnje dirke za državno prvenstvo v tem letu. Tekmovali bodo na 50 in 125-kubičnih motorjih. Nastopilo bo okrog 60 najboljših tekmovalcev v motokrosu iz vse države, doslej pa se jih je prijavilo že 55. Kot zanimivost naj povemo, da bodo v skupini do 50 ccm prvič nastopih tudi mladi člani velenjskega avto moto društva, in to na motorjih, ki jih je društvo kupilo pred nedavnim. Progi sta tudi tokrat odlično pripravila ing. Janez Majer, predsednik športne komisije pri društvu in Rado Slanec, vodja tekmovalne proge. V TrebfleŠko je možen dostop z avtomobili, otroci pa bodo imeli vstop prost. Komentar ledna Primera, kiju bomo povedali, sta resnična. V neki slovenski krajevni skupnosti so se krajani odločili, da si postavijo nov gasilski dom. Stal bi tam, kjer je bil doslej star dom. Ves ubog in majav. Krajani so se domenili, da zgrade nov dom s pomočjo samoprispevka in s prostovoljnim delom. Nikogar ni bilo, ki bi bil proti tej odločitvi. Krajani so še vedeli, da občina nima toliko denarja, da bi prispevala k izgradnji gasilskega doma. Rečeno - storjeno. Krajani so zavihteli krampe in lopate, kar pribrzi na rumenem mopedu - recimo, da je bilo tako - poštar in prinese pismo. Z občine je prišlo. V njem je pisalo, da so krajani dolžni plačati toliko in toliko dajatev, če žele zgraditi nov gasilski dom - na mestu starega -in da morajo izpolniti še toliko in toliko papirjev. Če »Velika« politika tega ne bodo storili, mora biti gradnja ustavljena. Nemudoma. Nujno, ker tako določa zakon... Res je, da je potrebno zakone spoštovati, in uradnik, ki je poslal pismo krajanom, jih zagotovo spo- Vse kaže, da bo srečanje zelo prijetno pa hkrati tudi koristno, saj bo to tudi edina letošnja medrepubliška prireditev te vrste. Iz vsake republike in pokrajine bodo prišle v Trebnje tri udeleženke, Slovenija pa bo povabila še dve iz zamejstva. Prvi dan jih bo predsednik občinske skupščine seznanil z razvojem, skupščinskim sistemom in deležem žena pri upravljanju v občini Trebnje, pri čemer bo zlasti zanimiv pogovor o vključevanju kmečkih žensk na raznih področjih družbenega življenja. Sledil bo ogled Kolinske tovarne in tovarne sadnih sokov DANA na Mirni, ogledale pa si bodo tudi kmečki muzej na Veseli gori. Zvečer bodo gostje na slavnostni akade-miji v počastitev I. kongresa AFŽ, nakar bo tovariško srečanje v trebanjski osnovni šoli. V soboto si bodo udeleženke prireditve ogledale razstavo v trebanjski galeriji naivne umetnosti, zvedele pa bodo tudi vse, kar jih bo zanimalo o udeležbi in prispevku likovnih samorastnikov pri kulturnem razvoju občine. Sledil bo delovni razgovor o umetniškem ustvarjanju, ki bo za kmečke ženske, ki same slikajo in pišejo, še posebno zanimiv. Po kosilu bodo odšle v Do-brnič, kjer si bodo ogledale spominsko sobo I. kongresa SPŽZ, v šoli pa se bodo pogovarjale tudi z zadružni cami iz trebanjske občine. V Trebnjem se vneto pripravljajo na prvo prireditev te vrste pri nas; ženske-ustvarjalke z vas bodo tudi obdarili. Kaže, da se bo tokrat zbralo na Dolenjska! približno 30 kmečkih žensk -ustvarjalk, ki bodo z dvodne* nim srečanjem vsebinsko obop tile mednarodno leto žena. T.G štuje. Vprašanje pa je, če vidi dlje, kot kaže zakonska črka, vprašanje je, če se zaveda pomena samoprispevka in vloženega dela krajanov. Da ne govorimo o tem, da je osebno.delo že tako in tako obdavčeno. V drugem primeru je krajan „ta pa ta" pričel graditi majhno stanovanjsko hišo. Na vasi. Njegovi dohodki so pod republiškim poprečjem. Zato je delal sam in s pomočjo krajanov. Saj veste -opaže, ploščo itd. Naredil je toliko, da se je lahko iz izrazito neprimernega stano- vanja preselil v eno samo sobo. Pa še prebeljena ni bila. Nato je prosil za kredit solidarnostne pomoči. Ni ga dobil. Zato, ker zakon pravi, da ga ne more dobiti. Ker se je namreč že vselil v eno samo sobo. Skupaj s številno družino. Kot bi bil zakon popolnoma slep in gluh za vse socialne vzgibe, ki jih je življenje polno, kot da je človek zaradi njega - in ne on zaradi človeka. Zgovorna primera. Ni kaj. Ne glasujemo za nezakonitost - tega nikakor ne. Opozarjamo pa na uradniško • tolmačenje zakonitosti, ki ne upošteva ne človeka, ne humanističnih temeljev te družbe. Opozarjamo še na staro resnico, da se prične delati" vsaka velika politika pri majhnih rečeh. MILAN MEDEN • PRAZNIČNI ZAPIS V KRAJEVNI SKUPNOSTI GABERKE-DRUŽMIRJE m Vasico urejajo in lepšajo Krajevna skupnost Gaberk e-Družmiije sta dve prijetni vasici. Posebno Gabeike so lepe, krajani Družmiija pa so svoj kraj opustili, saj sploh ne vedo, kako dolgo bodo lahko še tu živeli. To je krajevna skupnost, katere polovica se bo kmalu pogreznila zaradi izkopavanja premoga. Ljudje iz te krajevne dcupnosti so pretežno delavci, imajo pa tudi nekaj večjih kmetij. To so zlasti kmetije v Družmiiju, ki pa bodo kmalu propadle. Kmetije se na tem področju ukvaijajo z živinorejo. Tu so tudi zelo ugodni pogoji za razvoj vrtnarstva, vendar se zaradi nezagotovljenega trga za to nihče ne odloči. O delovanju in težavah te krajevne skupnosti smo se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Rafkom Blatnikom, predsednikom socialistične zveze delovnega ljudstva za to krajevno skupnost Bernardom Skarlovni-kom in predsednikom odbora za izgradnjo doma družbenopolitičnih organizacij Vladom Videmškom. DOBILI SO CESTO Krajani Družmirja in Ga-berk so v zadnjih petih letih veliko pridobili. V obdobju prvega referenduma je njihova krajevna skupnost zelo napredovala. V tem času so zgradili vodovod, ki je bil v tej krajevni skupnosti zelo potreben in so se ga razveselili prav vsi krajani. Do- Rafko Blatnik bili pa so tudi cesto. Krajanom ni bilo žal, da so glasovali „za". Rafko Blatnik je dejal: „Ko smo glasovali za samoprispevek so mnogi trdili, da je asfaltna cesta do Gaberk nepotrebna? da nam zadošča stara, prašna, ko pa smo potegnili do sem asfalt so se ga vsi zelo razveselili. Spoznali so, da so ravnali napak. To se je odrazilo tudi pri sedanjem glasovanju". Njihova želja se sicer ni popolnoma uresničila. - Želeli so, da bi uredili cesto do Velunje, kar pa želijo še nadoknaditi. Za cesto pa so prispevali precej tudi krajani sami V načrtu je bila namreč le 3 metre široka cesta, zato so se odločili, da za preostalo polmetarsko širino sami prispevajo. Ni jim žal. Tudi časa, ki so ga darovali za delo na tej cesti ne obžalujejo. Sploh ne razumejo, kako so lahko hodili po tisti prašni in blatni cesti. TELEFONSKA POVEZAVA Rezultat prvega samoprispevka je tudi telefon, katerega predračun je znašal 90.000 dinaijev. Seveda pa so krajani tudi tu vsa možna dela opravili prostovoljno in s tem ogromno prihranili. Drogove in podobno pa so prispevali občani. Tako so za telefonsko napeljavo porabili le 45.000 dinarjev. Na to napeljavo je možno priključiti deset telefonov. Sedaj jih imajo pet. Najpo- membnejši je prav gotovo tisti v gasilskem domu. Tudi te ugodnosti so bili krajani zelo veseli in so mnogi šele sedaj spoznali kaj pomeni za krajevno skupnost telefon. ORGANIZIRAN ODVOZ SMETI Krajevna skupnost je planirala tudi vzdrževanje krajevnih cest in poti. Pomagali so socialno šibkim in ostarelim občanom. Lotili pa so se tudi čiščenja okolja. Zavedajo se problema onesnaževanja, zato so sklenili ukrepati, predno bi bil njihov kraj onesnažen. Dosegli so, da ima v njihovi krajevni skupnosti prek šestdeset gospodinjstev organiziran odvoz smeti. Tudi to smatrajo za pomemben dosežek. I |j Vlado Videmšek DOM DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ „Ena šibkih točk naše krajevne skupnosti sta dve naselji. Več kot polovica Družmirja pa je še poleg tega na ogroženem območju. S tem bo krajevna skupnost veliko izgubila. Odnos Družmirčanov je pravzaprav popolnoma upravičen. Ti ljudje namreč sploh ne vedo, kako dolgo bodo še sploh živeli na svoji zemlji, ne vedo, kam se bodo preselili. Težave nastopajo tudi v tem, da niso sposobni graditi novih hiš. Nekdo, ki ima danes hišo v Družmiiju, bo dobil odškodnino v višini vrednosti starega objekta. S temi sredstvi pa nikakor ne more zgraditi nove hiše. To in še veliko drugega tare Družmirčane, tako da se za družbenopolitično, pa tudi družbeno življenje, ne zanimajo. Pri njih ne najdemo nobenega odziva, so povedali naši sogovorniki. V tej krajevni skupnosti so takoj po porušitvi doma razmišljali o gradnji novega. Prav tako je tudi s trgovino, ki jo bodo imeli v novem domu družbenopolitičnih organizacij. Sredstev, ki so jih kot odškodnino dobili od rudnika, ne bo dovolj. Precej težav so imeli z zemBiščem. Dom so želeli zgraditi v središču Gaberk, v neposredni bližini ceste. Za to je pokazal razumevanje Alojz Ložnik, kije odstopil zemljišče. Ker sredstva niso zadostovala, so pristopili lansko leto k zbiranju „ din ar na dinar". Temeljni kamen za izgradnjo novega doma družbenopolitičnih organizacij so položili 14. julija lani. Ta dan so proglasili za kra- ' jevni praznik. Predvidevali so, da bodo dom dogradili letos, a jim to kljub prizadevanjem ni uspelo. Moti jih, da ni za njihovo trgovino nobenega zanimanja s strani trgovskih podjetij v občini V domu bodo prostori za vse organizacije in društva. Sedaj imajo na razpolago le majhno Bernard Skarlovnik sobo v gasilskem domu, svojih prostorov pa nimajo. Odločili so se, da bodo dom dokončali s sredstvi iz samoprispevka. Pri graditvi so veliko pomagali krajani s prostovoljnim delom. Ti so prispevali tudi les za ostrešje. Za dokončno ureditev doma bi krajani rabili vsaj še 500.000 dinaijev. Toliko bodo lahko zbrali z enoletnim samoprispevkom. V krajevni skupnosti Gaberke - Družmirje so družbenopolitično zelo aktivni. Tu delujejo vse organizacije, ki naj bi delovale v takšni krajevni skupnosti. Vse pa imajo denarne težave. Čeprav so te na videz zelo majhne, tudi teh sredstev nim^o kje dobiti. Medsebojno sodelovanje med organizacijami je zelo živahno. Doslej so vse organizacije sporazumno sodelovale v akcijah, ki so si jih zadali. S takšnim sodelovanjem vedno uspejo. To velja predvsem za Gaberčane. Drugače pa je z Družmirčani. Ti se ne vključujejo, ker imajo težave, ki jih v krajevni skupnosti ne morejo rešiti. To so problemi, ki jih mora reševati širša skupnost. Ljudem bi morali nuditi nekaj, da ne bi bili gmotno prizadeti, saj kljub vsemu nosijo le preveliko breme. Moti jih tudi to, da so cenilci pogosto zelo nepravični. Saj se ne zgodi redko, da dobi stranka cenilca na svoje stroške, ker z ocenitvijo ni zadovoljna. Pogosto so razlike med dvema ocenitvama velikanske. V krajevni skupnosti dobro deluje krajevna organizacija socialistične zveze. Njeno delo je sicer še v povojih. Prepričani so, da bodo z novo frontovsko obliko mnogo uspešneje delovali. Tudi organizacija zveze socialistične mlaaine v tej krajevni skupnosti dobro dela. Želeli bi, da bi bila še bolj aktivna. Moti jih, da je v tej organizaciji aktivnih nekaj posameznikov, ki se povsod pojavljajo. Organizacija bi morala biti bolj masovno zastopana. Aktivni bi morali biti prav vsi mladinci. Zajeti bi mo- __rali vsakega mladinca iz te krajevne skupnosti. Najti bi morali pristop tudi do tistih mladincev, ki še niso vključeni. Za življenjske razmere v krajevni skupnosti skrbi organizacija zveze borcev. Ob trideseti obletnici bodo prihodnji mesec razvili tudi svoj prapor. Tudi člani te organizacije se povezujejo z ostalimi V tej krajevni skupnosti imajo dve gasilski društvi. Ti prav tako aktivno delujeta in sodelujeta na vseh prireditvah. Gasilski dom stoji na meji rušnega področja in ga ne smejo adaptirati. Gasilsko društvo Družmirje zaenkrat še deluje, a je brez perspektive. Pred dvema mesecema so v tej krajevni skupnosti ustanovili tudi aktiv rezervnih vojaških starešin. Organizacija RdečegL križa ima precej članov. Vsako leto pripravljajo krvodajalske akcije. V okviru gasilskega društva pa deluje tudi mešani pevski zbor. Naši sogovorniki pravijo, da je njihov zbor zelo dober. Sodeluje na prireditvah v njihovi krajevni skupnosti. Krajane Gaberk bo zelo prizadela izguba povezave s Šoštanjem. Moti jih, da v letošnjem letu RLV ni planiral gradnje ceste preko Škal. Ljudje v tej krajevni skupnosti so s to cesto zadovoljni čeprav se bo pot do Šoštanja podaljšala. Z njo bodo povezane vse vasi na tem področju. Krajani čakajo na urbanistično ureditev kraja. Dokumentacija je pripravljena na občini in jo mora potrditi še skupščina. Želijo, da bi celotno Družmirje preselili v Gaberke, raj je v tem kraju prostora za okrog 90 novih zasebnih hiš. Tako žive ljudje v krajevni skupnosti Gaberke - Družmirje. Imajo veliko težav, ki pa jih kar uspešno rešujejo. S svojim delom pa so popolnoma zadovoljni. Svoj kraj želijo kar najbolje urediti. I Mentor Danilo Zagernik, ravnatelj Emil Hartner in napovedovalki Albina Hamer in Irena Preglej učenki 8.c, med pripravljanjem prve oddaje. Ustanovili šolski radio Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo odslej glavni odmori ne bodo več tako dolgočasni, kot so bili do sedaj. Na pobudo ravnatelja Emila Hartneija so namreč te dni ustanovili šolski radio, ki se bo uradno imenoval Radio „Toledo". Mentorstvo nad njim je prevzel učitelj za tehnični pouk in fiziko na šoli Danilo Zagernik, ki bo tako skrbel, da bodo oddaje čimbolj kvalitetne tudi glede tehnične izvedbe. „Za šolski radio smo se odločili zato", je dejal ravnatelj v ponedeljek, ko smo poslušali njihovo prvo oddajo, „da učencem glavni odmor ne bi služil le za malico, ampak bi se med njim tudi izobraževali." Prek radia jih bodo namreč seznanjali z raznimi zanimivimi dogodki na šoli, med drugim o delu mladinske organizacije, športnih uspehih, pa tudi o dogodkih, ki ne bodo. vezani zgolj na življenje na šoli. Tako bodo učenci imeli razne intervjuje in pripravljali druge zanimive zvočne zapise izven šole ter jih nato posredovali prek svojega radia učiteljem in svojim sovrstnikom. • Razstava koroških likovnikov VELENJE, 3. oktober - Z otvoritvijo razstave likovnih ustvarjalcev iz Koroške v prostorih galerije velenjske knjižnice v okviru Petkovega kulturnega večera so se v velenjski občini začele prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Na razstavi je zbranih deset del likovnih amaterjev, ki jih je ob otvoritvi razstave obiskovalcem v nekaj besedah predstavi prof. Lojze Zavovolovšek. Razstava bo odprta do 15. oktobra. SINDIKALNE NOVICE * SINDIKALNE NOVICE # SINDIKALNE NOVICE SESTANKI OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATOV V OBČINI VELENJE:_ Kasnitve in odstopanja v akciji Do 10. oktobra se bodo zvrstile v Velenju razširjene plenarne seje vseh 10 občinskih odborov sindikatov, na katerih ocenjujejo stabilizacijska prizadevanja delovnih skupnosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter obravnavajo analize uresničevanja ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Nekaterih sej občinskih odborov so se udeležili tudi predsedniki oziroma predstavniki republiških odborov sindikatov, tako seje občinskega odbora delavcev prometa in zvez ter občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije. Občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez je ugotovil, da akcija ne poteka tako, kot so načrtovali. Stabilizacijske programe ter oceno samoupravljanja so pripravili le v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela. Te programe in ocene bodo zdaj izdelale tudi dislocirane enote oziroma obrati. Občinski odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma je ugotovil, da ponekod še niso izdelali ocen samoupravljanja. Iz stabilizacijskih programov pa izhaja potreba, da se tudi na področju gostinstva v večji meri uveljavi načelo povezovanja. Občinski odbor sindikata obrtnih delavcev je med drugim ugotovil, da so premalo dosledno uresničevali akcijo. V Čevljarstvu Velenje, na primer, pravijo, da nimajo človeka, ki bi pripravil program oziroma oceno. Tudi ta delovna organizacija se bo morala slej ko prej povezati s sorodno delovno organizacijo, da bi si zagotovila nadaljnji razvoj. Občinski odbor sindikata delavcev stanovanjsko komunalne dejavnosti pa je ugotovil, da so vse delovne organizacije pripravile stabilizacijske programe in ocene samoupravljanja. Oceno pa bodo morale nekatere delovne organizacije dopolniti. Tudi občinski odbor delavcev zdravstva in socialnega varstva je ugotovil, da akcija ni potekala doslej tako, kot je bilo predvideno z akcijskim programom. Stabilizacijski programi so premalo konkretni, oceno samoupravljanja pa so pri- pravili le v Bolnici Topolšica in v Sa-vinjsko-šaleških lekarnah Velenje. Občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije je ugotovil, da je dobro stekla akcija za stabilizacijo. Ocene samoupravljanja pa bodo morali 'se dopolniti oziroma jih uskladiti z zahtevami „Opommka" Republiškega sveta Zveze sindikatov Velenje. Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije pa je ugotovil, da v njihovih delovnih kolektivih zadovoljivo poteka akcija. O stabilizacijskih programih in ocenah samoupravljanja so razpravljali zbori delavcev. Opozaijajo pa, da vseh problemov delovni kolektivi sami ne bodo mogli rešit. V ponedeljek, 13. oktobra, se bo sestalo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje. Obravnavalo bo oceno družbenopolitične akcije za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja in uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. y V torek, 14. oktobra, pa bodo na razširjeni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje ocenili potek družbenopolitične akcije za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja in uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter določili nadaljnje ukrepe. Obravnavali pa bodo še dogovor o ureditvi razmerij v zvezi s poklicnim opravljanjem dolžnosti predsednika Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Celje. • Nove oblike sindikalnega dela v šaleški dolini V Velenju so se občinski odbori sindikata odločili za novo obliko dela - za ustanovitev aktivov predsednikov osnovnih organizacij sindi- kata. Pred dnevi so se tako prvikrat sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata vzgoje in izobraževanja, trgovine, gostinstva in turizma, tekstilne in usnjarske industrije, zdravstva in socialnega varstva ter kovinske industrije. Na teh prvih sestankih so predsedniki osnovnih organizacij sindikata ocenili potek akcije uresničevanja ustavne vsebine samoupravljanja ter družbeno-ekonomskiii odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, govora pa je bilo še o uresničevanju sklepov VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter letnih delovnih načrtov posameznih občinskih odborov. Občinski odbori sindikata v Šaleški dolini želijo v prihodnje tesneje sodelovati z osnovnimi organizacijami sindikata. Ker. bi se na aktivih predsednikov osnovnih organizacij sinidkata dogovarjali za akcije in usklajevali dejavnost, jih bodo sklicevali v prihodnje vsak mesec. Sicer pa bodo na sestankih aktivov obravnavali tudi gradivo, ki bo pripravljeno za seje posameznih občinskih odborov. V Šaleški dolini so prepričani da bodo s to novo obliko dela poživili delo osnovnih organizacij sindikata, zagotovili bodo usklajeno delo ter nasploh utrdili vezi med osnovnimi organizacijami sindikata in občinskimi odbori • Za solidarnostna patnoč Brkinom smo doslej zbrali 43.132,10 din V Socialistični republiki Sloveniji smo do konca septembra, po podatkih Odbora za solidarnostno pomoč Brkinom pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Sežana, zbrali skupaj že 4,674.579,35 dinarja, od tega delovni ljudje v občini Velenje 43.132,10 dinarja. Občina Velenje je po višini doslej zbranih prispevkov na 11. mestu med slovenskimi občinami V mesecu septembru so v solidarnostni sklad za pomoč Brkinom nakazali prispevke Interevropa Velenje (190 din), Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje (25.060 dinarjev), Vzgojno varstveni zavod Velenje (131,60 din) in Projektivni biro Velenje (165 dinarjev)' 01234848534853534823532323480100534823482348535353532348532323485348234823485353234823532348234848235323232348234823534823 4848485323235323532348485348 » PRAZNIČNA REPORTAŽA » PRAZNIČNA REPORTAŽA # PRAZNIČNA REPORTAŽA $ PRAZNIČNA REPORTAŽA # PRAZNIČNA REPORTAŽA • PRAZ „Na svidenje stara šola!' temu smo se učitelji na vso moč trudili, da bi usposabljali učence, ki so z uspešno zaposlitvijo potrdili, da so primerno usposobljeni za delo, saj dosegajo na delovnih mestih, kjer so zaposleni, poln delovni efekt. Ko so se delovni ljudje v naši občini prvič odločali za samoprispevek, so namenili za nas le toliko sredstev, da bi obstoječo šolo adaptirali. Glede na vse večji priliv otrok, je bilo ugodno naši želji in začele so se priprave za novogradnjo. Te so se vlekle nekaj let, dokler se konec lanskega poletja niso začela zameljska dela, ki jim je sledila sama gradnja. Zdaj stoji ob Kidričevi cesti lepa, moderna šola. Ta nam bo omogočila enoizmenski pouk,, v bližnji prihodnosti pa tudi celodnevno šolo. V njej imamo velike, svetle učita« delavnice z ustreznimi stroji, ■ Skali potrebno telovadnico. ___ idealne delovne pogoje. Zato _ pouk lahko resnično kakovost« kar bo nedvomno porok, do bo« učenci, ko bodo zapuščali i' šolo, maksimalno pnpravljeni vključitev v življenje in delo. Z dograditvijo nove šole je _., koncu vsa hvaležna dejala to vari*. Lukičeva - je naša družba om SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE Gostilna »PRI POŠTI« Stane Grudnik — Šoštanj ČESTITAM OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE. Gostinsko podjetje »POD GRADOM« VELENJE ISKRENO ČESTITAMO CENJENIM GOSTOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! VELENJE neomejena subsidiarna odgovornost JUGOSLAVIJA 63320 Velenje, Prežlhova 3, tel: 850422 TOZD ELEKTROKOVINARSKI OBRATI neomejena subsidiarna odgovornost Velenje, Celjska c. (ind. cona) tel. 850900 TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST neomejena subsidiarna odgovornost Velenje. Prežihova c 3 tel. 850422 TOZD RUDARSKI PRAKTIČNI POUK neomejena subsidiarna odgovornost Velenje, Koroška c. 62, tel. 850920 OBČANOM, DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE znamk " V počastitev občinskega in krajevnega praznika ter 125-letnice šoštanjeske pošte je bila v soboto v prostorih pošte v Šoštanju odprta filateiistična razstava, ki jo je pripravilo filatelistično društvo iz Celja. Kljub pomanjkanju prostora je razstava dosegla svoj namen, saj so si lahko obiskovalci ogledali vse znamke, ki so bile izdane v naši državi po vojni, zatem znamke na temo pravljic, reprodukcije, znamenitih in znamke, ki so bile izdane ob raznih obletnicah. Ob tej priliki je pošta izdala tudi poseben žig in ovitek. Ena izmed pomembnih pridobitev, ki so jo dobili občani velenjske občine ob občinskem prazniku, je tudi nova občinska stavba ob Prešernovi cesti, v kateri bodo imele svoj prostor tudi družbenopolitične organizacije velenjske občine. Seveda pa je nova zgradba najlepše darilo za občinski praznik delavcem sodišča, saj se bodo s tem njihovi delovni pogoji občutno izboljšali. V dneh pred otvoritvijo smo zaprosili za kratek pogovor predsednika sodišča občinskega sodišča v Šoštanju Milana Topolovca, predsednik gradbenega odbora Edvard Centrih pa nam je povedal nekaj podatkov o sami gradnji. »Sedanja zgradba sodišča v Šoštanju," je dejal predsednik sodišča, „ki se bliža stoletnici, je tako dotrajana, da svojemu namenu ne more več ustrezno služiti. Zgrajena je bila za območje stare velenjske občine z nekaj tisoč prebivalci in za potrebe takratnega pravosodja. Nova doba, obdobje velikega razvoja Šaleške doline, porast prebivalcev, koncentracija dela in poslovanja — območje sodišča se je namreč razširilo tudi na mozirsko občino — tegajo od pravosodja mnogo več dela in odgovornejše delo. Nove in nove pristojnosti sodišč so s tem v zvezi prerasle prostornost in funkcionalnost sedanje zgradbe. Vse to so pri reševanju urbanističnega razvoja doline ugotovila tudi občinslca telesa. Prav v obdobju pisma tovariša Tita so družbenopolitične organizacije v občini in skupščina občine sprejele pobudo predsednika skupščine in v dogovoru z delovnimi organizacijami sklenile, da zgrade v Velenju iz sredstev, ki naj bi jih solidarno prispevali v delovnih organizacijah, novo sodno zgradbo. Akcija je stekla in sedaj se sodišče seli v novo zgradbo, in to v času, ko so letošnji sklepi predsedstva CK ZKJ in stališča njenega izvršnega komiteja obvezali vsa pristojna telesa, da tudi materialno podprejo pravosodne organe, ki naj bi pri izvajanju teh sklepov imeli pomembno mesto. Velenjska občina je ta del sklepov kot vedno doslej dostojno izvršila. Dani so pogoji, da bo delalo v novi zgradbi tudi javno tožilstvo in družbeno pravobranilstvo samoupravljanja. Hkrati je ustvarjena možnost, da se bo velenjsko sodišče z bližnjo reformo pravosodja uvrstilo med večja, temeljna sodišča, ki bodo pravosodje še bolj približala občanom in drugim uporabnikom. Ob kontu tega kratkega pogovora se je Milan Topolovec, predsednik občinskega sodišča, zahvalil vsem delovnim ljudem Šaleške doline za zbrana sredstva, predsedniku skupščine občine, družbenopolitičnim organizacijam, skratka vsem, ki so kakorkoli omogočili, da je zrastlo novo izredno lepo so dišče v Velenju. Nova štirinadstropna zgradba občinskega sodišča v Velenju ima skupno 2000 kvadratnih metrov površin oziroma natanko 1587 kv. metrov koristnih površin. V njej je 55 delovnih in še nekaj deset stranskih prostorov. Sodišče je gradil velenjski Vegrad, načrte za gradnjo pa je izdelal projektivni biro Velenje. Desni večji trakt zgradbe je v glavnem v celoti namenjen občinskemu sodišču. V pritličju desnega trakta so tudi prostori geodetske uprave. V tretjem nadstropju tega trakta so prostori za javno tožilstvo, ki bo kmalu pričelo z delom, ter prostori družbenega pravobranilca samoupravljanja. V levem traktu pa so prostori za občinske družbenopolitične organizacije in za občinski štab za SLO. Ljubiteljem knjig priporočamo: Zbirko šestih knjig SVET V VOJNI, cena 600 dinarjev: Puščavski diverzanti, Zračna bitka za Britanijo, Prodor v Saint Nazaire, Zarotniki (atentat na Hitlerja), Činditi, Drvar. V vsakdanjem življenju vam bo velik pripomoček knjiga LJUDSKI ZDRAVNIK, dobite jo za 320 dinarjev. Nikola Palič je napisal knjigo SPOLNO ŽIVLJENJE, stane 190 dinarjev. Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku MLADINSKA KNJIGA - VELENJE °bčine ilenje Čestitke ob prazniku velenjske občine • Čestitke ob prazniku velenjske občine RUDARSKI ŠOLSKI CENTER NAŠ ROMAN 51 Če bi se lahko zdaj pogovorila z njim! Lahko bi ji svetoval, jo potolažil in pokazal pravo pot. Toda to je bilo nemogoče - sama se bo morala spoprijeti s svojimi problemi in, seveda, tudi z {dil-leijem. Iz misli jo je potegnil glas, ki ga je dobro poznala, poln nežnosti in žalosti, skoraj hudoben v svojem hitrem ritmu, a je naenkrat prešel v nežno uspavanko in ponavljal vsak verz. Popolnoma je pozabila na Milleija. „Kaj za vraga . . ." je pričel. njega! Po žalostnih izkušnjah, ki jih je doživel, je bil prepričan, da se ne bo nikoli več mogel navezati na nikogar. Pa vendar ga je življenje zasukalo po svoje. Trpiš lahko le do neke meje, potem pa naenkrat ugotoviš, da te ne more nič več raniti, da ne moraš za nikogar čutiti kaj globljega, obenem pa prič-neš prositi, da bi spet lahko čutil vsaj bolečino, če ne že veselja. Ni želel, da bi Yuki vpletel v kaj podobnega. Hotel je znova zaživeti, spet čutiti — ne več trpeti. Od otroštva naprej, ko ga je zapustilo dekle in odšlo z nekim drugim moškim, se ni mogel več navezati na nikogar. Imel je le bežna poznanstva, ki mu niso pomenila veliko. Prekrasna hiša, ki jo je zgradil za Cynthio v Santa Barbari s toliko ljubezni, vrtovi in nasadi, ki so jo spojili v eno, RONALD KIRKBRIDE JUKI OKANO „Utihnite in poslušajte!" je ukazala in odmaknila koleno izpod njegove roke. Spi mali moj, spi. . . Ko je glas pevca utihnil, so se ji bleščale solze. Disco jockey je rekel: „To je bil Berb Brownsword, angleški vrh pop glasbe. Besedilo je prevedeno iz japonščine. Prepričan sem, da bomo o tem nadobudnem pevcu še veliko slišali! Zdaj pa Elvis Presley . . .!" „Zakaj pa si tako zamišljena? " je vprašal prijazno Tom Miller, vzel iz žepa nov žvečilni gumi in ga pričel žvečiti. „Zamišljena? " „Oh, vraga, pojdiva od tod in se sprehodiva po plaži." Prijel jo je za roko. Udarila gaje po roki. „Saj ste poročeni, ne? " „Seveda, a naj te to ne moti. Tudi Joan se tako zabava. Ni ji do tega, kar počnem!" „'Yuki pa je. Nič več neumnosti. Tvoje telo pripada njej, zato pojdi proč." Skočila je na noge in stekla skozi grmovje na cesto. Harry Wentworth je sedel na terasi in opazoval plesno točko domačinov s Trini-dada. Naenkrat jo je zagledal, kako je stekla pod teraso, vso svetlo, pa je kot zvezda zatonila v temi, ki je pokrivala obalo. Tiho je poklical natakarja, podpisal račun in neopazno odhitel za njo na obalo. Iskal je Yuki, a je ni mogel najti nikjer. Opazoval je lahko le valove, vse srebrne v luninem svitu, ko so se razlivali prav do njegovih nog. Prižgal si je cigareto in nevede stopal naprej, zgubljen v lastnem razmišljanju. Le zakaj je moral slediti Yuki na Barbados? Mogoče zato, ker je čutil usmiljenje do nje - se bal, kaj bi lahko počela v takšnem stanju — bal, da bi lahko počela kaj neumnega po razočaranju, Jci ga je doživela pred kratkim, kar bi pozneje lahko obžalovala? Mogoče. Toda čemu si ne prizna resnice? V to dekle se je zaljubil do ušes. Naenkrat je kakšnih sto metrov pred seboj v zalivu zaslišal pljuskanje vode, ki ga je spremljalo veselo zadovoljstvo, in vedel je, daje to ona. Ko je napel oči v temo, je lahko opazil obrise njenega telesa, ki je hitelo v vodo. Že jo je hotel poklicati, a se je premislil, sedel na obalo in jo počakal. Bilo je bedasto, da se je zaljubil v dekle, ki je skoraj petindvajset let mlajše od starine, ki jih je zbiral, vse je ostalo prav tako, kot na dan poroke. Hiša ga je klicala, toda nikoli več se ni mogel vrniti v Kalifornijo. Vse druge dogodivščine so bile nepomembne in so še bolj skrčile njegovo srce, ker so preveč jasno odkrivale slabe lastnosti, sebičnost in prevejanost zahodnih žena. Japonke so bile povsem drugačne, čeprav ga nobena ni mogla omrežiti. Vsi so govorili, da so zelo lahke in mogoče je bilo res, ker so vse imele mošlte rade in gledale nanje kot na užitek, kar je v resnici tudi bil. Zaradi tega so bile sposobne nuditi užitke svojim partnerjem, ki so se jim vrnili nazaj, kot lastni užitki, tako da so oboji telesno in duševno uživali v ljubezenski igri in dosegli popoln užitek. Sam je imel, med svojim bivanjem na Japonskem eno ali dve podobni doživetji, toda iz nepojasnjenega vzroka so se razvodeneli. Dekleta iz barov v Ginzi, ki jih je spoznal, so bila prijetna, toda nezrela in brezosebna, in vse so počenjale samo zato, ker so bile poslušne hčere visokih funkcionarjev, ki niso imeli dovolj niti za preživljanje družine. • ZNOVA OBJAVLJAMO ZAPIS BRANETA HOHNECA S POTEPANJA PO VROČI AFRIKI V rudniku bakra Podvig nam je uspel. Po dvodnevni hoji navzgor in navzdol ležimo na travi v vasi Ibanda in čakamo na prevoz v Kilembe. Še zadnjikrat smo gledali s ponosom vrh Ruwenzorija, ki se je v daljavi le tu in tam prikazal iz gostih oblakov in megle. Vendar nas v tistem trenutku gora ni več prav posebno zanimala. Vsak od nas je pregledoval svoje čevlje in praske kot kakšna ranjena žival, ki si po .hudem boju oblizuje rane. Pri tem moramo izvzeti Ma-reta, ki je bil tako utrujen, da ni mogel niti ležati, kaj šele, da bi si sezul čevlje. Blaž ni in ni mogel razjasniti problema, kje in kako je staknil rdeče pike, ki so ga po celem telesu boleče skelele. Na koncu seje le odločil, da bo velike tropske mravlje dal na spisek sovražnikov pod štivilka ena. Tretji član odprave, Sandi, se je od nas oddaljil nekaj metrov in za nekaj časa ostal sam s svojo zateklo nogo. Neznana žival je s svojim pikom povzročila na njegovi desni nogi veliko temno-rdečo pego, ki je zaskrbljujoče naraščala. Revež ni imel nikogar, ki bi ga tolažil. Tudi jaz sem imel svoje probleme. Pri prečkanju reke Bu-juko sem namreč telebnil v približno meter globoko deročo reko in popolnoma premočen nisem imel niti ene suhe stvari, da bi se preoblekel. Šele tu v dolini mi je bilo jasno, kaj je pomenilo nekajurno klokotanje vode v mojih čevljih med hojo. Desna noga je bila na podplatu vsa v mehurjih, iz levega gležnja pa je počasi pritekala kri. Končno se je izza ovinka le prikazal zelen land - rover. Iskat nas je prišel zagrebški inženir Ernčki,, ki ze precej let dela v bližnjem rudniku bakra Kilembe in smo se pri njem že oglasili ob našem prihodu v ta del Ugande. Neskončno hvaležni smo mu bili za njegovo gostoljubnost, saj smo že po kakšni uri vsi utrujeni popadali po posteljah v njegovi lepi hiši sredi palm v bližini rudnika. Ves naslednji dan smo počeli eno samo stvar - ležali smo. No, pa še nekaj jedli vmes. Zvečer nam je prijazni inženir sporočil, da je organiziral za nas naslednji dan ogled rudnika, če si to želimo. Povabilo nas je razveselilo, še posebno moje prijatelje, ki se jim ni niti sanjalo, kako poteka delo globoko pod zemljo. Tudi mene je seveda zanimalo, kakšen je rudnik v primerjavi z velenjskim premogovnikom, kjer sem si že nekajkrat ogledal dolge podzemne rove. Zjutraj smo torej za nekaj časa pozabili vsak na svoje težave z izvirajoče, Ruwenzorija) in kmalu v popolni „knapovski" opremi stali pred vhodom v jamo. Res da je bila čelada Maretu precej premajhna in da se je Sandi skoraj izgubil v prevelikih škomjih, toda bili smo nared za spust v rove. Vhod v rudnik je izgledal od zunaj kot navaden tunel skozi Hudo luknjo, saj rudnik leži enostavno sredi precej strmega pobočja na nadmorski višini okoli 1500 m. Peš smo torej korakali za našim vodičem globlje in globlje v hrib. Po nekaj sto metrih hoje po rovu smo obstali pred neko vertikalno luknjo in hočeš nočeš morali slediti črnemu tehniku, ki se je začel spuščati po čisto navadni lestvi navzdol. Precej razočarani smo kmalu zvedeli, da v t epi delu rudnika sploh ni „lifta", saj ga ne rabijo. Bakrovo rudo enostavno spuščajo po tem navpičnih rovih v prostem padcu v nižja nadstropja, od koder ju z vozički transportirajo na piano na pač ustreznem nižjem nivoju hriba. Tako smo se spet spuščali navzdol in navzdol. Črnci so v temnih rovih izgledali še bolj črni, kljub temu, da v tem bakrovem rudniku ni niti približno toliko prahu kot n.pr. v kakšnem premogovniku. Prav tako je temperatura v rovih le za kakšni 2 stopnji višja od temperature zunaj in rudarjem ne povzroča nobenih preglavic. Ob tem sem se spomnil, kako je v velenjskem rudniku v potokih tekel znoj z mene, ko sem v globini preko 300 m hodil po nekaterih rovih. Vendar delo rudarjev tudi tu v Kilembah ni lahko. Trije Ljubljančani so po dveh urah bivanja v jami komaj, komaj čakali, da spet zadihajo svež zrak na planem. Trdno so bili odločeni, da si ne bodo nikoli več želeli ogledati notranjosti kakšnega rudnika, kaj šele, da bi se posvetili težkemu rudarskemu poklicu. Naslednji dan smo spet sedeli v našem starem znancu - vlaku tretjega razreda. V družbi ščurkov, in-sektov, kokoši in seveda množice ljudi smo potovali nazaj v Kampalo, glavno mesto Ugande, ki leži prav tako kot Rim na sedmerih gričih. Življenje v mestu se je po končani konferenci OAV spet normaliziralo, ulice niso bile več okrašene, le veliko ljudi je bilo še vedno oblečenih v živopisana oblačila z Aminovo sliko in datumom konference. Prva naša pot v Kampali je bila naravnost na jugoslovansko ambasado. Proti našim pričakovanjem nas je sprejel sam ambasador in navdušen nad uspehom odprave nas je počastil z dvema steklenicama viskija in škat- lico kenta. Tako opremljeni smo se potem odločno namenili v bazen, saj ni bila temperatura zraka čisto ustrezno visoka, čeprav ni bilo prevroče. Po enem tednu smo tako po hudem mrazu na višini preko 5000 m ležali v kopalkah ob lepem bazenu Makerere. Le majhen problem je nastal, preden smo lahko zaplavali v čisti modri vodi. Bili smo tako umazani, da bi nas mogoče še kdo zamenjal za črnce, toda kaj ko bi potem modra voda bazena kmalu postala vsa rjava. Zato smo raje kakšno uro stali pod tuši in se nato vsi beli zapodili v vodo. Naslednji dnevi so minili precej mirno. Bili smo gostje Energo-projekta, ki tu gradi poslovne zgradbe in ob dobri hrani nas sploh hi preveč mikalo sprehajati se po praznih kampalskih ulicah. Vsi pa smo že komaj čakali nedelje, saj nas je drugi sekretar na naši ambasadi ta dan povabil s svojim avtomobilom na safari v nacionalni park - Ka-ramoja. Da bi bilo navdušenje še večje, nam je pred tem pokazal vse svoje filme s prejšnjih safarijev po Ugandi. Vsak po svoje smo se že videli sredi levov, antilop, zeber in opic. Končno je le prišla nedelja. Toda kakšno razočaranje nas je čakalo. Zunaj je lilo kot za stavo, čeprav je bilo ves prejšnji teden lepo vreme. Pa sploh ni kazalo, da misli prenehati. In tudi ni prenehalo. Ves dan smo tako sedeli pri našem gostitelju, gledali filme in poslušali dobro glasbo ob še boljšem viskiju. Tako se je končal naš prvi safari, mi pa smo še vedno v Afriki pol stopinje severno od ekvatorja. Mima Jaušovec s svojim 1 tom Zoranom. Z NAŠO TENIŠKO ZMAGOVALKO MIMA ZMAGUJE Že s 14 leti je bila Mima Jaušovec v enem samem letu pionirski, juniorski in seniorski prvak tugoslavije v tenisu. S tem športom se je začela ukvarjati, ko je bila stara 8 let. Pa že prej je prihajala na teniška igrišča. Spremljala je svojega 6 let starejšega brata Zorana, mu pogamala in go bodrila. Kadar je Zoran igral nogomet, je tudi ona letala za žogo. Če si je pripel smuči, mu je kmalu sledila. Privlačil in zanimal jo je vsak šport. Zdaj živi v Mariboru, končala je gimnazijo in postala študent. Predsednik teniške zveze Jugoslavije generalpol-kovnik Dušan Korač paje o Mirni povedal naslednje: - Naša prvakinja mora zmagovati. Ona je močna osebnost, psihično izredno stabilna, marljiva, skromna in vedno pripravljena za učenje. Pred njo so še velike zmage. Bila je juniorski zmagovalec pa tudi seniorski. Seveda pa ji bomo morali v prihodnje še bolj pomagati, kajti naš tenis je še vedno v ozadju jugoslovanskih športov. Za Baneta Vučetiča, trenerja Partizana, je Mima Jaušovec športni čudež. O njej pravi: - Mima ima izredno tehniko. Obvlada vse vrste udarcev, ima zanesljivo roko, odlično zna oceniti situacijo, vse vidi in reagira, kot je treba. Svoje znanje in zmožnosti popolnoma podreja igri. V svojem delu in tekmovanju je izredno samozavestna in odločna. Tako so spregovorili o naši prvakinji njeni najbližji in kaj meni Mima o sebi in svojem delu. - Šele v Mariboru, kamor smo se preselili iz Beograda, sem dobila resnične možnosti za trening. Tukaj lahko igram tenis tudi pozimi. Po odhodu iz gimnazije bom svobodnejša, kajti študentsko delo ni tako vezano na določen čas. Mojim zmagam so ko- ristili zlasti veliki turnirji v ZDA. To niso bila prijetna potovanja. Naenkrat sem se znašla sama v tujini Nikoli ni bilo na letališčih in na avtobusnili postajah nikogar, ki bi me pričakal Za vse sem morala sama skrbeti: od hotela do igrišča. Potovala sem na svoje stroške, brez trenerja in brez kakršnegakoli spremljevalca. Vedno sem morala trezno premisliti o svoji igri in o tem, da bi zmagala, kajti s tem sem si zagotovila ponovno potovanje in ponovno udeležbo na tekmovanju. Tukaj pa imam trenerja, ki so mi ga priskrbeli v kljubu Branik „in zdaj bo moje delo še temeljitejše. Omenili smo že, da je Mima bila vedno dobra dijakinja Izpite je polagala običajno privatno in nikoli ni prišla na izpit nepripravljena. Zanimivo je, kako je prišla na izpit fizike. Profesor tega predmeta je strog I in zahteven vzgojitelj. Pravdobra ocena je bila obi- f čajno tudi njegova najvišja. Odlično oceno je dal običajno enkrat v desetih letih. Mima je za to vedela j in želela je prav v tem predmetu doseči najvišjo] oceno. Tudi v šoli je tekmovala. Vztrajno seje učili in se prijavila k izpitu. Odgovarjala je na vsa vpra šanja gladko in jedrnato. Profesorje bil presenečen. Skušal je najti njeno slabo stran, vendar v tem ni uspel. Dobila je odlično oceno in profesor ji je celo svetoval, naj se vpiše na fizikg kjer bo dosegla še večje uspehe kot v tenisu. - To je najdražja zmaga v življenju, pravi Mirni Hotela sem postati najboljša tam, kjer je bilo doslej najtežje. Kadarkoli sem vzela v roke učbenik fizike, sem mislila na starega profesorja in najino srečanje. Ko sem zmagala, se mi zdi, da lahko še odločneje stopam, ne samo v svojem nadaljnjem študiju, temveč sploh v življenju. In Mima bo v svojem življenj« dosegla še velike zmage. KOMANDOSI BREZ BARETK Vsaka akcija, ki so jo sovražniki izvedli, bi bila lahko še boljša ali pa bi jo bilo moč izvesti drugje v drugačnih pogojih ... to je bila neizčrpna zakladnica idej in možnosti, kijih je bilo treba samo še izpopolniti in dodelati. Skorzeny je naselil svoje ljudi v zapuščeni lovski koči v Friedenthalu, nedaleč od Berlina. Koča je imela dve nadstropji in je stala sredi velikanskega ograjenega gozdnega kompleksa. Pred vojno je bilo tod lovišče, rezervirano za najvišje nemške gospodarje. Kmalu so okoli lovske koče zrasle številne barake in poslopja, v katerih so se naselili pripadniki Skorzenyjeve enote. Medtem ko so se njegovi možje ukvarjali z vsemi mogočimi novotarijami (od metanja noža do tehnike razstreljevanja mostov in prog) seje Skorzeny vneto posvetil študiju angleških uspehov in neuspehov pri akcijah koman-dosov. Eno izmed najbolj razburljivih poročil, kar jih je prebral, je govorilo o napadu komandosov na Rommelov glavni štab v severni Afriki, ko se je peščica Britancev izkrcala iz podmornice skoraj 500 kilometrov za bojno črto in poskusila ugrabiti komandanta nemškega afriškega korpusa. To jim sicer ni uspelo - Rommel je bil tedaj v Evropi -toda prav ta poskus je Skorzenyja prepričal, da so možnosti za delovanje komandosov praktično neizčrpne. Hkrati je spoznal, da je moč uspeti le v primeru, če imaš zanesljive podatke - te pa je bilo zopet moč najlažje dobiti, če si prišel čimbližje nasprotniku. Ob tem se je posvetil še nečemu: začel je skrbno proučevati orožje in opremo, ki so jo uporabljali njihovi nasprotniki pri tovrstnih podvigih. Nemška obveščevalna služba je vedela, da britanska letala prihajajo vsako noč nad celino in spuščajo s padali opremo, orožje in agente, ki so bili povezani z različnimi odporniškimi gibanji. Ko je obiskal Nizozemsko, je spoznal, da uspe nemški obveščevalni službi zajeti večino odvrženega materiala in skoraj polovico vseh agentov. In tako je spoznaval britansko tehniko, ki je bila izpopolnjena skorajda do popolnosti, zlasti orožje ter radijske naprave. Ker je ob neki priložnosti prišla v njegove roke tudi šifra, s katero so se lahko Nemci pogovarjali z centralo v Londonu, je dobil neomejene možnosti za „nabavo" kakršnekoli opreme, ki si jo je le zaželel. Želel paje marsikaj. Na primer neslišno pištolo. Kaj takega niso imeli v nobenem vojaškem skladišču Nemčije in Skorzeny je pri priči „naročil" dvanajst komadov, ki so jih poslušni Britanci odvrgli na točno določenem mestu že naslednjo noč! Takoj jih je preizkusil. Streljal je iz svoje hotelske sobe na race, ki so brezskrbno plavale po bližnjem prekopu. Raca je omahnila ne da bi kdorkoli izmed sprehajalcev ob bregu prekopa dvignil glavo! Seveda je takoj zahteval od nemških izdelovalcev orožja naj izdelajo kar se da natančno kopijo neslišnega revolverja in pri tem naletel na napremostljive ovire! Tako je bilo tudi z neslišno britansko brzostrelko tipa Sten, ki jo je prav tako dobil po zraku naravnost iz Londona. Orožje je bilo neverjetno preprosto, toda zelo trdno in učinkovito. Bilo je seveda prirejeno zgolj za delovanje na krajše razdalje na daljših ni bilo tako zelo učinkovito. Ampak komandosi se ne vojskujejo na kilometer deleč, marveč vselej le iz neposredne biližine in za tako bojevanje je bila Sten brzostrelka z dušilcem zvoka kot nalašč. Skorzeny je nekoč povabil v Friedenthal nekaj nemških vodilnih orožarjev in jim priredil zanimivo predstavo Ko so se sprehajali po stezah okoli lovske koče, je podčastnik, ki IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA je hodil samo nekaj metrov za njimi izstrelil rafal iz britanske brzostrelke. Nihče izmed obiskovalcev ni sližal strela in ko so jim pokazali prazne tulce, so bfli kajpak presenečeni - vendar pa le za trenutek. Kmalu so si opomogli in začeli iskati luknje v njegovem predlogu, naj bi namreč takoj začeli izdelovati podobno orožje tudi v Nemčiji. Naposled so ga prepričali, da Nemčija nikakor ne more izdelovati dušilcev zvoka. No ja, si je mislil, če ne morete izdelovati Sten brzostrelk z dušilcem, pa jih naredite nekaj brez dušilcev. Ne, so rekli orožarji. To ni mogoče! Hitler je ukazal, da morajo za nemško armado izdelati orožje, ki bo v vseh pogledih najboljše na svetu. Samo tako orožje je dovolj dobro za nemškega vojaka. Sten brzostrelka vseh teh zahtev ne izpolnjuje. Tako, so govorili, ni d ovoj natančna pri streljanju na večje razdalje, torej ni najboljša v „vseh pogledih" in ne ustreza Hitlerjevi zahtevi. . . Ta odgovor se je potem ponavljal znova in znova in naposled se je začel spraševati, če niso morda generali sploh proti, da bi uresničil tisto, kar so mu naložili. Njegova naloga je bila organizirati in pripraviti za akcijo oddelke Posebnih sil, toda ko je prosil za konkretno pomoč, da bi dosegel ta cilj, so mu jo pogosto odrekli. Medtem ko je na drugi strani Kanada lord Moontabatten, ki je skrbel za angleške komandose, storil vse, da bi imeli čim boljšo opremo (in predvsem zadosti te opreme), se je moral šef nemških Posebnih sil malone boriti za sleherni naboj. Dalo se je sicer razumeti, da Nemčija ni imela več na voljo neomejenih zalog vojaškega materiala, toda to očitno ni veljalo za vse enote redne vojske. Nekatere so zahtevale in tudi dobile skorajda vse, kar so si izmislile. Skorzeny pa ne. Ena prvih konkretnih nalog, ki se jih je Skorzeny lotil, ko je izvežbel prve oddelke svojih Posebnih sil, je bila uresničitev načrta, da bi presekali zavezniške okrbovalne linije na Bližnjem vzhodu. Začelo se je dobro: uspelo jim je vtihotapiti nekega nemškega častnika v Teheran, kjer je pripravljal teren za nadaljnje akcije. Poslovnim sodelavcem in občanom velenjske občine čestitamo za občinski praznik alpina velenje-trgovski center nova moderna prodajalna alpine žiri bogata izbira obutve-vabljeni ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE - 8. OKTOBRU Delavci temeljnih organizacij združenega dela RUDARSKO- ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE ČESTITAJO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE ŽG Ljubljana Špedicija za mednarodni in notranji promet FERŠPED 61000 LJUBLJANA, Moša Pijadejeva 39 UPRAVA Telefon: 313-044, 322-946 Telex: 31-241 yu ferspe Delovne enote: LJUBLJANA, MARIBOR, NOVA GORICA, KOPER Zastopstva: BEOGRAD, WIEN, MONCHEN, FRANK-furt Izpostave: CELJE, JESENICE, KOTORIBA-GORI-ČAN, KRANJ, KRVAVI POTOK-HER-PEUE, RIJEKA, NOVO MESTO, DRA-VOGRAD-PREVALJE, SEŽANA, PUIA ŠKOFIJE-KOPER, ROŽNA DOLINA-NOVA GORICA IN VELENJE: Celjska c. 5, tel. 850-275 telex: 33-583 ferve FERŠPED posreduje v tehnološki povezanosti med organizacijami, združenimi v Železniškem gospodarstvu Ljubljana in drugimi organizacijami. To posredovanje se odraža v opravljanju špedicijskih in na špedi-cijsko dejavnost vezanih poslov. FERŠPED si prizadeva uveljaviti sodobno transportno tehnologijo in transportno politiko po načelu: hitreje, varneje in ceneje. Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Velenje! Dragi mladi prijatelji! Odslej bomo v našem časniku posvetili eno stran vam. Vabimo vas, da sodelujete z nami Pošljite nam svoje prispevke: spise, pesmice, risbice... Vsak mesec bomo. izbrali nekaj najboljših del, jih objavili in nagradili. Z vami se bomo tudi pogovaijali. Obiskali vas bomo na vaši šoli. Prepričani smo, da vam bo ta stran všeč in da bomo kmalu prejeli tudi vaše prispevke. Lepo pozdravljeni! Prvo osvobojeno mesto v Sloveniji Kot lepa, sončna in pisana jesen se nam približuje naš občinski praznik - 8 oktober. V noči med sedmim in osmim oktobrom leta 1941 so partizani in komunisti iz zasavskih revirjev napadli okupirano mesto Šoštanj. Kot dogovorjeni znak za začetek napada so razstrelili Puharski most v Penku. Na Goricah so že bili pripravljeni partizani iz Savinske in Šaleške čete. Napadli so žandarmerijsko postajo, zažgali županovo žago in šolo. Malo mestece Šoštanj je bilo prvo osvobojeno mesto v Sloveniji Čeprav samo za dve uri, je to pomenilo veliko vsakemu zavednemu narodnjaku. To je bil znak, da sovražnik ni nepremagljiv. 10. oktobra so okupatorji zbrali med Šoštanjčani 10 talcev in jih v svarilo in kazen ostalim ljudem ustrelili. Kljub vsem mučenjem in strahotam, ki jih je sovražnik izvajal nad našim ljudstvom - želje po svobodi ni mogel zatretl Zavedni ljudje so se odpravili v gozdove. Želje po ohranitvi ni pregnalo nečloveško zapiranje ljudi Čeprav še mlad, je naš šoštanjski rojak pesnik Kajuh videl v prihodnosti lepše življenje. Slutil je, da smo na pravi poti, k sreči in svobodi Borce je bodril s svojimi pesmimi Danes, 30 let po osvoboditvi, se spominjamo njegovih besed na proslavah, zborovanjih, na komemoracijah, ko počastimo tiste, ki so za nas boljši danes žrtvovali svoja življenja. Letošnji občinski praznik bomo počastili z delovnim dnem v vseh delovnih organizacijah. S tem bomo pripomogli k večji blaginji v občinL RENATA ZAJC, 8. b Osnovna šola Biba Roeck Napad na Šoštanj 7. oktobra so se partizani zbrali na Goricah. Bilo jih je malo. Vedeli so, da je v Smartnem ob Paki in Velenju veliko Nemcev. Partizani so v Šoštanju pretrgali vse telefonske žice. Ko so napadli Šoštanj, so Nemce zelo prestrašili. 10. oktobra pa ,so se Nemci maščevali. V Šoštanju so ustrelili 10 nedolžnih ljudi. MOJCA ERHART 3. a Biba Roeck • INTERVJU V NOVI HALI Nadzornika del v novi hali Janka Akermana sva vprašali kako poteka delo. Kdaj ste pričeli graditi novo halo in kdaj bo končana? To halo smo pričeli graditi lansko jesen. Otvorili pa jo bomo 11. oktobra. Kdo je dal pobudo za njeno gradnjo in kakšne vrste športa se bodo lahko tu razvijale? Pobude in načrt je dala občina. V dvorani se bomo ukvaijali z različnimi vrstami športa. Od rokometa, košarke, odbojke do dviganja uteži. Ta dvorana pa ni namenjena le športu. Tu se bodo odvijale tudi druge oblike rekreacije. V njem pa bodo tudi proslave in sestanki. IRENA PREGELJ in MARIJA MESIREK Osnovna šola MPT Velenje Prvi koraki k svobodi 8. oktober 1975. Sedim ob oknu in opazujem drobne dežne kaplje, ki počasi polzijo po šipi. Nehote se zamislim na 8. oktober 1941, ko se je ob enajstih ponoči zaslišala eksplozija v Penku. Okupatoiji so se * prestrašeni zbudili. Ko so zagledali v Šoštanju partizane, so bili zelo presenečeni. Partizani so zažgali nemško šolo in županovo žago. Ljudje so zbegano bežali, saj sprva niso vedeli, kaj se dogaja. Nemci so klicali na pomoč, a so partizani prekinili zvezo. Po dveh urah kraljevanja v Šoštanju pa so partizani zmagoslavno odkorakali. Akcija, ki so jo izvedli partizani, je popolnoma uspela. Nemci so se hoteli maščevati s tem, da so iz mariborskih zaporov pripeljali deset nedolžnih ljudi in jih tu ustrelili. BiU so to prvi koraki k svobodi, ki je polzela skozi puške in mitraljeze počasi, kot polzijo danes kaplje dežja po mojem oknu. Danes praznujemo 8. oktober v spomin prvega napada na mesto Šoštanj s kulturnimi prireditvami, kot so recitacije, , koncerti in drugo, NIVES KUGONlC, 8. b Biba Roeck Praznik naše občine Prvi štajerski bataljon je bil ustanovljen poleti 1941. Poveljnik je bil Jože Letonja - Kmet. Organiziral je napad na Šoštanj. V noči od 7. na 8. oktober so se zbrali na Goricah. Znak za napad je bilo miniranje mostu v Penku. Šoštanj so partizani napadli z jurišem. Nemci so se tako prestrašili, da so se na pol oblečeni poskrili in zaklenili. Partizani so za dve uri osvojili Šoštanj in prepevali partizanske pesmi. Nemci so bili po napadu prav besni Hoteli so se maščevati in so iz zaporov pripeljali 10 talcev, ki so jih ustrelili 10. oktobra. S tem so mislili ustrahovati ljudi, toda zmotili so se. Še več ljudi je hodilo v partizane in še bolj so ljubili domovino. NEMANJA LUBARDA 3. a Biba Roeck Renata Lesjak Helena Hliš Samo Čebulj Alenka Drev Stanko Božičevič Mladi o občinskem prazniku V noči od 7. na 8. oktober so partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. V spomin na prvo osvobojeno mesto praznujemo v naši občini 8. oktobra svoj praznik. Zanimalo nas je, kaj vedo o tem dogodku naši osnovnošolčki. Ugotovili smo, da vedo o napadu na Šoštanj zelo veliko. Posebno učenci višjih razredov so o dogodkih, ki so se v Šoštanju dogajali tiste noči, zelo dobro poučeni. RENATA LESJAK: Pred štiriintridesetimi leti so partizani v noči iz 7, na 8. oktober za nekaj ur osvobodili Šoštanj. Ta dan praznuje naša občina svoj občinski praznik. HELENA HLIŠ: Že 6. oktobra so se zbrali vsi štajerski partizani na okoliških hribih Šoštanja. Bili so pod vodstvom komandanta Staneta Rozmana in Boža Mravljaka. 7. oktobra so imeli zbor, proti večeru pa so se pomikaL proti Šoštanju in se pridružili terencem. Šele takrat jim je Rozman povedal, da bodo napadli Šoštanj. Porušili so most čez Pako, sežgali žago, likvidirali izdajalce, odstranili nemške napise in oropali njihove trgovine. Akcija je uspela in partizani so bili nekaj ur gospodaiji Šoštanja. SAMO ČEBULJ: 8. oktobra so prišli partizani v Šoštanj, ko so Nemci še spali. Prekinili so telefonsko zvezo in kričali na glavnem trgu, zato da bi Nemci mislili, da jih je več. Nemci so klicali po pomoč v Velenje in Celje, a so bile telefonske zveze pretrgane. ALENKA DREV: 8. oktobra so partizani napadli Šoštanj in ga za nekaj ur osvobodili. To je bil prvi osvobojen kraj v Sloveniji. STANKO BOŽIČEVIČ: 8. oktobra je bil napad na Šoštanj. V spomin na ta dan praznujemo v naši občini svoj občinski praznik. NATALUA SABO: 8. oktobra je občinski praznik, ker je bil takrat napad na Šoštanj. NEMANJA LUBARDA: 8. oktobra so partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. Zato mi na ta dan praznujemo svoj občinski praznik. MOJCA ERHART: V noči od 7. na 8. oktober so partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. V spomin na ta dogodek praznuje naša občina svoj občinski praznik. ROBI OBERČ: Šoštanj je bil prvi osvobojen kraj v Sloveniji. Res je, da so ga partizani zavzeli le za nekaj ur, a so v tisti noči veliko pokazali. BOGDAN RŽENIČNIK: Ko praznujemo praznik občine Velenje, se spominjamo noči od 7. na 8. oktober, ko so partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. Zaminirali so mostove in zažgali žago. KATJA SUŠEČ: 8. oktober je praznik občine Velenje, ker so na ta dan partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. V tej noči so pokazali zelo veliko. Nemci so se poskušali maščevati z žrtvami, ki so jih nato postrelili v Šoštanju, a so jih ljudje zaradi tega še bolj zasovražili. CVETKA VETERNIK: V spomin na napad na Šoštanj, ki so ga izvedli vsi Štajerski parti zani, praznuje občina Velenj svoj praznik. V tej noči partizani pokazali, da nek zmorejo in da bo prišel dan, k bodo spodili sovražnika iz na& dežele BERNARDA POZNIČ: noči od 7. na 8. oktober let 1941 so štajerski partizani i padli Šoštanj. Najprej so prt trgali telefonsko zvezo in po vzročili Nemcem še druge nt všečnosti. Želeli pa so, da napad izvedli brez žrtev. I nekaj ur jim je uspelo osvobo diti Šoštanj. TONČKA PISKAR: Dogol ke, ki so se dogodili v noči o 7. na 8. oktober, bi mon poznati vsak občan naše ob čine. V tej noči so partizai napadli Šoštanj in ga za neki ur tudi zavzeli. MITJA TAVČAR: V noči o 7. na 8. oktober so partizai napadli Šoštanj in nekaj ur ga podarili v njem. Nemci so! hoteli maščevati s tem, da i pripeljali iz zapora 10 jetniko in jih postrelili v Šoštanju. Cenimo svobodo Kdo pa so ti mladi fantje, ki so si že v rosni mladosti drznili stopiti sovražniku na prste? To so mladi partizani, ki so za Šoštanj prelili mnogo krvi, ki so prinesli naši domovini svobodo. Letos proslavljamo 30 let osvoboditve in 34 let napada na Šoštanj. Nemci so zasedli Šoštanj, temu so se uprli partizani V noči od 7. na 8. oktober so partizani minirali most v Penku. To je bil znak za partizanski napad na Šoštanj. Šoštanj so osvobodili za dve uri. Ti dve uri sta za meščane mnogo pomenili. Ti dve uri sta vzpodbudili mnoge za boj. Prijeli so za orožje in odšli v partizane. Ta dan smo občani občine Velenje proglasili za občinski praznik. Vse se je spremenilo. Otroci hodimo v brezplačno šolo. Jugoslavija je neuvrščena, tovariš Tito pa oče neuvrščenosti. Ponosni smo na Tita in radi ga imamo. Naj živi Tito in svoboda naj se ohrani! Luč svobode naj zažari po vsem svetu in vsi otroci naj bodo tako srečni, kot smo mi. Vendar pa nekateri premalo cenijo svobodo in koščki kruha ležijo po tleh. Vsi se moramo truditi, da bo naša domovina čim boljša. RAZMIŠLJANJE OB SPOMENIKU V večernem času me pot zanese mimo skromnega spomenika padlim talcem. Moj pogled se je ustavil na žareči svečki, k osvetljevala letnico 10. oktober 1941. Misli se mi presele v vojne dni 8. oktobra 1941 je bil izvršen prvi partizanski napad na naie mesto, ki je bilo osvobojeno izpod jarma okupatorja, čeprav samo za dve uri. ..Nepremagljivi" so bili presenečeni nad dejanjem naših prvih osvoboditeljev. Toda že dva dni po tem dogodku je nad Šoštanj padla črna tema. 10. oktobra so pridrveli v Šoštanj trije črni kamioni Ustavili so se pred razvalinami pustega gradu. Prestrašeno ljudstvo se je zbiralo in v negotovosti pričakovalo, kaj se bo zgodilo. Iz dveh kamionov so stopili oboroženi vojaki iz tretjega pa so pometali deset jetnikov. Postavili so jih pred živo mejo ter jim zavezali roke in oči Stali so ponosno, saj so vedeli, da žrtvujejo svoja življenja za svobodo. Nemški poveljnik je dal znak. Puške so zapokale in deset upadlih trupel je obležalo na tleh. Njihova kri se je združila in napojila tla. S kamiona so prinesli krste, ki so bile bolj podobne zabojem. Meščani | so odšli s trdno voljo po maščevanju. METKA PAJER, 8. a J Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha I Občina Velenje praznuje — Občina Velenje praznuje ofutEmiai INDUSTRIJA TERMOPLASTOV GRAFIKE LEPIL Velenje, Celjska 9 a Predmet poslovanja: - izdelovanje vseh vrst gumiranega (lepilnega) papirja - izdelovanje papirne konfekcije (Doris deodorantni vložki proti potenju) - izdelovanje vseh vrst plastičnih izdelkov (motorske čelade, avtomati za rolete) - tiskanje na materiale vseh vrst in izdelovanje lepilnih in samolepilnih materialov (plakati, nalepke, etikete, vizitke) OBČANOM /N POSLOVNIM PRIJA TELJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o. — gradi industrijske, energetske, luške in hidrotehnične objekte, mostove, ceste in druge zgradbe, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; — izdeluje gradbene elemente, vse vrste betonskih prefabrikatov, konstrukcijske elemente iz prednapetega betona; — izdeluje in montira tipizirane industrijske hale in montira gradbene konstrukcije; — izdeluje gradbene stroje in opremo; — opravlja vsa hidroizolacijska dela; — izdeluje jeklene konstrukcije; — projektira vse vrste objektov; — izvaja investicijska dela v tujini; Poslovnim sodelavcem in občanom velenjske občine čestitamo ob prazniku MIRO HUDOVERNIK, ing. ei. VELENJE — talne, stenske in stropne obloge, lesene konstrukcije ter formatna predelava lesa. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAM OB PRAZNIKU OBČINE. PREBIVALCEM VELENJSKE OBČINE ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK. Obiščite naše gostinske obrate. Vabi in priporoča se Gostinsko podjetje KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ POCAJT DANILO, IDA -KOTNIK IVAN 63320 VELENJE - CELJSKA CESTA 68 • izdelovanje drobnih predmetov iz kovine in plastike • ključavničarstvo Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru, čestitamo poslovnim sodelavcem in občanom! INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ PROIZVAJA: svinjsko usnje juničje gornje usnje goveje vegetabilno usnje moško, žensko in otroško konfekcijo zaščitna sredstva Cenjenim kupcem priporočamo svoje kvalitetne izdelke in čestitamo za praznik občine Velenje! STEKLAR - CELJE OBRAT VELENJE Splošno steklarstvo - ste-klobrusilstvo - steklogra-verstvo - izdelovanje ogledal in okvirov Poslužujte se naših uslug. Priporočamo se za naročila! Ob prazniku občine Velenje iskreno čestitamo! •f DVAJSETLETNA POT ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Lepo je bilo že to, da smo lahko skupaj V velenjski občini je prek tristo študentov, ki jih združuje Šaleški študentski klub v Ljubljani in Mariboru. Klub se trudi, da bi vzdrževal nit med občino in študenti, pomaga študentom pri iskanju štipendij in stanovanj, skrbi za kulturo, šport m rekreacijo, precejšen del dejavnosti pa posveča družbenopolitičnemu delu. Od prvih začetkov kluba pa do danes je preteklo že več kot dvajset let. V tem času je klub postajal močnejši in razšiijal svojo dejavnost. Ker nas je zanimala zgodovina Šaleškega študentskega kluba, smo obiskali nekaj najbolj aktivnih članov, ki so sodelovali v klubu v letih njegovega nastajanja. Vrniti se moramo v študijsko leto 1953/54. Takrat je absolvent Martin Glavač dal idejo za ustanovitev kluba, okrog sebe je zbral velenjske študente in ustanovili so Šaleški študentski akademski klub. Začetki so bili težki, saj je bilo le petnajst članov. Takrat so srednješolci iz Velenja obiskovali celjsko gimnazijo in mnogi so se priključili celjskemu klubu, saj je ta imel na voljo mnogo «eč finančnih sredstev. Sicer pa tudi študentov v tistem času še ni bilo veliko. Prvi občni zbor študentov je bil na pravni fakulteti. Ivan Zupan, drugi predsednik kluba (direktor hotela Turist Mozirje) se spominja: „Takrat so za študente na občini imeli izreden posluh, vabili so nas na seje in skupščine, takrat smo kon-taktirali v glavnem le z občino, medtem ko so se Celjeni povezovali bolj s podjetji. Seveda je bilo takrat drugače; ko si prišel v podjetje in rekel, da si študent in član kluba, so Ob občinskem prazniku bodo v petek, dne 10. oktobra 1975, ob 19. uri v Knjižnici podeljene Kajuho-ve nagrade. Nastopil bo Ka-juhov pevski zbor iz Velenja, pod vodstvom pevovodje Zmaga Frankoviča. te zelo lepo sprejeli, ker nas je bilo še malo. Je pa bilo takrat delo v klubu dosti močnejše kot pa delo s študenti na fakultetah. Precej smo sodelovali s Celjani, saj smo tudi akademske plese imeli skupaj. Vendar pa je bil naš klub kadrovsko zelo šibak. Pogoji za vse študente so bili v glavnem isti, ni še bilo razlik. Kasneje, z ekonomskim razvojem, pa so nastajale prve razlike med nami. Lepo je bilo na začetku. Nekdo je prinesel koline, pa smo jih skupaj pospravili. Dobri prijatelji smo bili in hodili največ v planine . .. Tudi univerzitetna konferenca nam je rada priskočila na pomoč. Pomagali smo študentom pri iskanju stanovanj v Študentskem domu in kolegiju. Veliko narrt je pomenilo že to, da smo lahko skupaj..." Eden najaktivnejših članov je bil tudi Edvard Centrih (sodišče Šoštanj), ki se rad spominja študentskih let: „Takrat sem bil v upravnem odboru kluba, ki se je preimenoval v Savinjko-šaleški študentski klub, saj smo se združevali s študenti iz občin Mozirje in Gomji grad. Decembra 1954 nas je bilo v klubu okoli osemdeset. Seveda je bil klub šele na začetku in je bil močnejši univerzitetni odbor. V glavnem smo se povezovali z njim in celjskim klubom. Večkrat smo se sestajali tudi s predstavniki občine. Če smo zaprosili za denar, smo ga tudi dobili. Vendar pa so bili šele prvi začetki povezovanja študentov. Vsak predsednik kluba je bil član univerzitetnega odbora in je tudi preko tega prihajalo do povezovanja." Vendar pa se je uspešno začeto delo kluba za kratek čas prekinilo. Polovica gimnazijcev seje priključila Celjanom in se angažirala pri njih. Seveda pa je mrtvilo trajalo le kratek čsrs. Že v letu 1957/58 je bila dejavnost kluba zopet oživljena. V tistem času je bil aktiven član kluba docent dr. Matjaž Kmecl (Univerza v Ljubljani), katerega na delo v klubu vežejo lepi spomini: „Po-novno smo začeli z delom v klubu. Hodili smo na občino in imeli predvsem sestanke o štipendiranju. Prvič smo tudi pripravili sami akademski ples z brucovanjem leta 1961, kije bil v Šoštanju. Po brucovanju se je v klubu pokazala izredna aktivnost, ki pa je potem med letom usihala. Samo za večje akcije se je zainteresiralo večje število članov. Z leti je postalo delo v študentskem klubu bolj organizirano in rečemo lahko, da je dejavnost postala širša v letu 1967/68, ko je postal predsednik kluba Miran Ahtig (REK Velenje), ki nam je povedal: „Klub je bil bistveno manjši, v Ljubljani je bilo 160 študentov iz velenjske občine, naraslo pa je po ustanovitvi velenjske gimnazije. Poskušali smo oživeti družbenopolitično delo kluba in tudi prvič dosegli, da smo dobili dva predstavnika v komisiji za štipendiranje pri TIS. Udeleževali smo se sej občinske skupščine in se pripravljali na usta- novitev aktiva ZK. Razmere v štipendiranju so bile takrat drugačne. Začel se je sprejemati družbeni dogovor, katerega Velenje dolgo ni podpisalo. Dolgo smo aktivno sodelovali v pripravah, sporazum pa je izboljšal štipendiranje in zagotovil eksistenčni minimum študentu. Ker nas je bilo v klubu malo, smo imeli redno sestanke, katerih se je udeleževalo 80 % članov. Vsako leto smo delali popise študentov po fakultetah in naredili analizo o social-no-ekonomski strukturi študentov. Pokazalo se je, da je s tako močno industrijskega področja, kot je velenjsko, najmanjši procent študentov, ki izhajajo iz delavskih družin. V športu smo začeli z organizacijo smučarskih tečajev in se povezovali z Žalcem, zgornjesavinj-skimi študenti, Laščani in imeli skupna športna srečanja v Velenju. 1970. leta smo začeli delati tudi na področju združevanja vseh pokrajinskih klubov v eno organizacijo in posebej klub. N; aktiven je bil pri tem naš Jub. Naslednje leto sem bil tudi sam predsednik združenja študentskih pokrajinskih klubov. Seveda pa delo takrat še ni tako zaživelo, kot je sedaj. Vključevanje v družbenopolitično delo je bilo z vidika mase slabo, študentje so se aktivirali največ pri štipendijski politiki V letu 1969, ko so bile študentske demonstracije in je v Ljubljani deloval akcijski odbor študentov, ki je delal na aktiviranju študentov, smo aktivno sodelovali tudi ml Imeli pa smo težave s finančnimi sredstvi, ker ni bilo posluha za naše delovanje." Iz teh nekaj pogovorov lahko razberemo, da dvajsetletna pot Šaleškega študentskega kluba nikakor ni bila lahka. Mnoge težave so ostale še danes, a se klub dokaj uspešno spopada z njimi. Letos bo prvič redna letna skupščina kluba v Velenju 17. oktobra. Tako jo bodo lahko imeli ljubljanski in mariborski študentje skupaj. Tu gostje seje bodo lažje udeležili in j bo klub lažje seznanil z uspehi težavami Seveda si klub žeh, da se skupščine udeležilo čimveč šl dentov. Na njej bodo študenl lahko dobili informacije o štipeni ranju, študijskih prostorih, o pi gramu dela, ki ga bo klub izvajal, ugodnostih, ki jih bo pripravil svoje člane. Kot sem že omenila, I skupščina v petek, 17. oktobra, | njej pa se bodoštudentje sestali i sproščenem srečanju v Delavske klubu, kjer bo potekal spoznav večer z novimi člani kluba. Dvajs let je dolga življenjska doba Sal škega študentskega kluba. Vsal leto je v velenjski občini večje it vilo študentov in edina možnost, i organizirano delovanje občini vež število študentov in edina možno za organizirano delovanje tako a tivno opravljal in bi postali akti nejši tudi tisti, ki so do sedaj nj govo dejavnost bolj slabo podpira MELITA VOV VELENJE OBISKALA DELEGACIJA ESTONSKE SSR Goste navdušil hiter razvoj občine Velenje, 3. oktobra - Delegacija vrhovnega sovjeta estonske sovjetske socialistične republike, ki je prispela na obisk v Slovenijo na povabilo skupščine SRS, je danes obiskala Velenje. Po prihodu jo je v prostorih skupščine prisrčno sprejel in pozdravil predsednik skupščine Nestl Žgank. Sprejema so se udeležili tudi predsednik občinske konference SZDL Jože Veber, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marcel Medved, sekretar občinske konference ZSM Tomo Jurčec in sekretarka skupščine občine Hermina Klančnik. Potem ko je predsednik Žgank izrekel zadovoljstvo ob obisku sovjetskih gostov v Velenju, jih je Hermina Klančnik seznanila z gospodarskim in družbenim razvojem občine ter z njenim položajem v republiki. Gostje pa so se še zlasti zanimali, kako poteka delo občin- ske skupščine, kako je s stanovanjsko gradnjo, kakšen je standard delavcev, še zlasti pa so bili navdušeni nad poletom in entuziazmom, ki se v občini izraža na vsakem koraku. Ob koncu pogovorov v prostorih skupščine občine je voditeljica delegacije Vanas Meta Vilje-movna, namestnica predsednika prezidija vrhovnega sovjeta estonske SR, izročila predsedniku Zganku spominsko darilo. Posebno darilo — naglavno ruto pa je izročila tudi Hermini Klančnikovi. Ruto so izdelale žene iz glavnega mesta estonske socialistične republike ob letošnjem mednarodnem letu žensk, na njej pa so narisane vse zastave sveta, med njimi tudi jugoslovanska. Po prisrčnem sprejemu pri predsedniku Žganku, so gostje iz Sovjetske zveze odšli v Gorenje, kjer so jih pozdravili direktor TGO Gorenje Slavko Gera-tič, predsednik TK ZK Janez Miklavčič, predsednik tova niške konference OOS Valti Cimperc, predsednik TK ZSI Jože Krebl in tajnik Milan Št« ban. Slavko Geratič je delegacijo i estonske SSR najprej seznanil rastji proizvodnje in širjenjem asortimejt izdelkov. Ko je govoril o izvozu i med drugim navedel, daje Gorerj letos izvozilo v SZ približno S tisoč štedilnikov, se je voditeljie delegacije pohvalila, da ima dom gorenjski štedilnik in dejala, da je; njim zelo zadovoljna. Nato so si gostje ogledali še neki tere proizvodne obrate, najdlje pa« se zadržali v hali, kjer izdeluje} hladilne omare. Po obisku Gorenja si je sovjetsk delegacija ogledala še delovišče no* šoštanjske elektrarne. S ZAVAROVALNICA SAVA V dveh letih pridobili 13000 zavarovancev Letos praznuje ekspozitura Zavarovalnice Sava v Velenju drugo obletnico poslovanja. Ob skromni proslavi dveletnega dela sta nas sprejela direktor celjske poslovne enote Božo Jurak in vodja ekspoziture v Velenju Stanko Zaveršek. Ob otvoritvi ekspoziture v Velenju so sklenili, da bodo stotega zavarovanca kasko zavarovanja nagradili. Stoti je sklenil kasko zavarovanje 9. avgusta lani. Spočetka je bOo veliko težav. Ljudje se dolgo niso navadili. Tako so dobili stotega zavarovanca kasko zavarovanja šele po desetih mesecih. Tudi drugače je šlo v začetku zelo slabo. V prvem letu so pridobili 5.200 zavarovancev. Ljudje pa so se jih sedaj že navadili. Spoznali so prednosti zavarovanj. Tako se je stanje zelo izboljšalo. Ob dveletnici poslovanja imajo prijavljenih že preko 13.000 zavarovanj. Ekspozitura v Velenju je pod vodstvom Stanka Zaverška strokovno močna, tako da se lahko nanjo obračajo zavarovanci obeh sektoijev in v vseh vprašanjih. Na ekspozituri nudijo informacije o škodah in jih nato posredujejo celjski podružnici. Nudijo vse strokovne nasvete pri prijavljanju škod. Organizirano imajo cenilno službo za avtomobilske cenitve. V novi obliki samoupravljanja bodo v temeljnih rizičnih skupnostih zavarovanci neposredno odločali o zadevah, ki vplivajo na notranje izravnavanje nevarnosti v posameznih zavarovalnih vrstah ter na solidarnost vseh zavarovancev ri-zične skupnosti. Direktor Božo Jurak je povedal, da je velenjska ekspozitura najmočnejša pri celjski poslovni enoti. V Velenju opravljajo vse oblike zavarovanja. Zavarovanci lahko uveljavljajo vse oblike civilnega, industrijskega, kmetijskega, avtomobilskega in osebnega zavarovanja. Vodja ekspoziture v Velenju Stanko Zaveršek Na ekspozituri so izredno hitro, odločno in dobro pripravljeni, da lahko takoj ukrepajo. Letos so imeli precej dela z ocenitvami, ki jih je povzorčilo neurje. Škoda je bila precejšnja. Ljudje, ki so imeli sklenjenjo zavarovanje, so jo dobili v najkrajšem času povrnjeno. Izredna škoda je bila v kmetijstvu, vendar veliko površin ni zavarovanih in upravičenih na odškodnino. Največ škode je bilo na področju Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Kozjaka. To dokazuje, da se izplača zavarovati. Vse podrobnosti v zvezi s tem pa dobite preko zavarovalnih zastopnikov. Zavarovalnica Sava zato priporoča vsem zavarovancem, da se še bolj povežejo z zavarovalnimi zastojniki in to za primere zavarovanja avtomobilov, saj so pri kasko zavarovanju vključene tudi toča in ostale elementarne nesreče. ZAVAROVALNICA SAVA S NAŠ ČAS ■■■■ (ODAM SPALNICO v dobrem stanju ~ 10 prodam. Kumer Ivan, cova 7, Velenje. KMEČKO HIŠO z gospodarnim poslopjem in ca. 2 ha zemlje vseh kultur - vse v nvnini, prodam. Poslopje primemo tudi za obrtno dejavnost Informacije Gornja vas 83, pri Preboldu ali Šentrupert 6a. ZASTAVO 1300, letnik 1971, prevoženih 74 000 km, zadnji del rahlo karamboliran, prodam. Ogled vsak dan od 15. me dalje. Tori, Velenje, Jenkova 19 a. Zanimiv nogomet Na kotalkališču v Velenju so se v zanimivih srečanjih pomerili med seboj v malem nogometu nogometaši Vegrada, Gorenja, Rudarsko elektroenergetskega kombinata in Rudarskega šolskega centra. Številni ljubitelji nogometa so prišli na svoj račun saj so spremljali lepe igre. Zmagali so nogometaši Vegrada. Rezultati: Gorenje : RŠC 7:2, Vegrad : REK 3:0, REK: RŠC 4:1 in Vegrad : Gorenje 4:3. Vrstni red: 1. Vegrad, 2. Gorenje, 3. REK, 4. RSC. IZGUBI I Cenjc iLJENO Cenjene stranke obveščamo, da je bil najden denar, kdor jo je izgubil prosimo, naj se javi v poslovalnici Varteks Velenje, šaleška 18. POMOČ Iščem pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Naslov v uredništvu. • Popravek postaje milice V notici o prometni nesreči, ki se je pripetila 24. sept. v Velenju, je prišlo do neljube napake. Voznik Osolnik ni vozil pod vplivom alkohola, ker je alkotest pozelenel pod ilovico. Tovarišu Osolniku in na-bralcem se opravičujemo. Do ":e v sestavku pa ni prišlo po krivdi Svet VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE razpisuje prosto vodilno delovno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA za gospodarsko-finančne zadeve POGOJI: višja ali visoka izobrazba ekonomske ali pedagoške smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, moralno-politična neoporečnost Prijave z dokazili o izobrazbi na razpis pošljite v roku 15 dni od razpisa na Svet vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje, Vodnikova 3. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po preteku roka za sprejem prijav. Opekarne Ljubečna NOVI IZDELKI OPEKARN LJUBEČNA, LJUBEČNA PRI CELJU ZA POLOVIČNO CENO KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE. ARHITEKTI, PROJEKTANTI, INVESTITORJI, GRADBENIKI IN INDIVIDUALNI GRADITELJI! Predstavljamo vam nove KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE vec vrst in dimenzij v različnih barvnih odtenkih. Posebno lep rustikalen videz dosegamo z redukcijskim žganjem to solnim gllaziranjem. KLINKER KERAMIČNE PLOSCICE vam zagotavljajo visoko mehansko trdnost, Izredno trdoto in odpornost na obrabo, nizko vodovpoj-nost ter odpornost za zmrzovanje to delovanje kislin. Zaradi omenjenih lastnosti so možne uporabe kltoker Izdelkov izredno široke. Pri polaganju talnih to zidnih površin, jih lahko uporabljamo tako v notranjih kot zunanjih prostorih. Obenem vam še priporočamo nakup vseh vrst zidne opeke, stropne elemente, poro lit plošče, montažni »MAP« strop ter fasadni to klinker zidak. Vsa pojasnila to prospekte dobite v prodajnem oddelku v LJUBEČNI, tel. 063-22-601 to 25-800. Vabljeni! Vsi so tekli Osnovna šola Anton Aškerc je v športnem parku izvedla jesenski kros, na katerem so nastopili vsi učenci šole. Najboljši v posameznih katego-rgah so bili: Starejši pionirji: 1. Kaligaro, 2. Habe, 3. Vajdič; Pionirke: 1. Strgar, 2. Drobež, 3. Mastnak; Mlajši pionirji: 1. Javor-nik, 2. Borovnik, 3. Slemenšek; Pionirke: 1. Hojan, 2. Plesnik, 3. Moš-nik. V razredih od 1 - 6 so zmagali: 1. razred: Krtok pri fantih in Hudo-vernikova pri dekletih. 2. razred: Matjaž in Slugova, 3. razred: Mastnak in Ramšakova, 4. razred: Strojnik in Vršičeva, 5. razred: Koradej in Kmetičeva in 6. razred: Koželj in Plešnikova. • Občinsko prvenstvo v krosu V počasititev občinskega praznika občine Velenje organizirata Občinska telesnokulturna skupnost Velenje in Atletski klub Velenje občinsko prvenstvo v krosu, ki bo v petek, 10. oktobra, v športnem parku. Tekmovalni program obsega 12. različnih prog od mlajših pionirjev do veteranov. Najboljših pet iz vsake kategorije bo sodelovalo na letošnjem 10. jubilejnem krosu „Dela" v Ljubljani, ki bo 26. oktobra. • šotiisti v prvi ligi Šahovski klub Velenje se je po uspešnih nastopih v II. ligi uvrstil v I. slovensko šahovsko ligo — vzhod, kjer sodeluje še enajst klubov. V prvem kolu so Velenjčani igrali v Ravnah na Koroškem in premagali domači Fužin ar z rezultatom 5,5:4,5. Točke so dosegli: Repše, Goršek, Golob, Mondič, Bukvič in Pogorelčnik remi • Nastop za reprezentanco Na tradicionalnem srečanju mladih športnikov Koroške, Julijske krajine in Slovenije Alpe - Adria, ki je bilo letos v Celovcu sta za strelsko reprezentanco Slovenije nastopila tudi Velenjčana Robert Borovnik in Rudi Ramšak. Na tekmovanju je zmagala Slovenija 1364, pred Koroško 1342 in Julijsko krajino 1335. Velenjska strelca sta zavzela 5. R. Borovnik 341 in 7. mesto R. Ramšak. r-n Preselitev sodišča v Velenje Obveščamo občane in stranke, da se bo Občinsko sodišče v Šoštanju preselilov novo zgradbo v Velenju, na Prešernovi cesti n. h. (nasproti Delavskega kluba). S selitvijo bo pričelo 7. oktobra in zaključilo 11. oktobra 1975. Po tem času bo delalo le v novi zgradbi v Velenju. Uradni dnevi za nevablje-ne stranke bodo tudi v novi zgradbi vsako sredo od 8.-12. in od 13.-16. ure. Zaradi preselitve bo normalno delo nekaj dni onemogočeno. Razvoj telesne kulture V obdobju 1976 - 1980 pričakujemo na telesnokulturnem področju velike spremembe. Dosegli so že nekaj dobrih rezultatov, ki bodo pozitivno vplivali na nadaljnji razvoj telesne kulture. Zelo pomembna je samoupravna organiziranost tega področja družbenega življenja, njegova vključitev v sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter zagotovitev sistemskih virov za financiranje dejavnosti. V letu 1976 bodo poskušali v praksi uresničiti načelo o telesni kulturi: „Telesna kultura pravica in dolžnost slehernega občana in delovnega človeka!" Težili bodo za tem, da bo v to dejavnost vključenih čim več občanov. V ta namen bodo organizirali že uveljavljene množične manifesta-tivne pohode, transverzale, trim akcije, akcije hoje, teka, smučanja, kolesarjenja in plavanja. Seveda bodo v letu 1976 posvetili veliko pozornost vrhunskemu športu. Sprejeli bodo prednostno razvrstitev panog. Glede na pogoje in uspehe bodo občino razdelili na tri tekmovalne centre, zagotovili pa bodo tudi materialne pogoje za udejstvovanje. SIKS — Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9.—12. člena Zakona o urejanju In oddajanju stavbnih zemljišč ter S.—8. člena odloka o urejanju In oddajanju stavbnih zemljišč JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo dveh stanovanjskih blokov s poslovnimi prostori v Šmartnem ob Paki. Za gradnjo dveh stanovanjskih blokov s poslovnimi prostori se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema naslednje parcele oz dele parcel št. 81/1, 81/4, 81/6, 81/53, 186, 33, 34 k. o. Šmartno ob Paki v skupni velikosti 4735 m2. Pogoji natečaja so naslednji: 1. Odškodnina za zemljišče znaša 35,OO din za m2 oz. za celotno površino 167475,oo din in se mora plačati v roku 20 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 2. Komunalni prispevek znaša 15% od vrednosti objektov t.j. 2,400.000 din in se plača: 34% v roku 20 dni, 33 % v roku treh mesecev in 33 % v roku 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v ufx>-rabo. Ker še zemljišče v celoti ni komunalno urejeno, lahko sklene investitor z odborom o tem posebno pogodbo. Za drugi in tretji obrok plačila komunalnega prispevka se zaračunajo 12 % obresti, ki tečejo od dne- :va zapadlosti v plačilo 1. obroka. Dokončno se obračuna komunalni prispevek po dograditvi objektov glede na dejanski obračun. V plačilu komunalnega prispevka je zajeta možnost priključka na vse sekundarne naprave, razen toplovoda in telefona, eventuelna prestavitev obstoječih komunalnih naprav, stroški zunanje ureditve ter odškodnina za porušene obstoječe objekte. 3. Rok za pričetek del je 6 mesecev in za končanje 2 leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Varščina znaša 40.000 N din in jo mora ponudnik plačati najkasneje 2 dni pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini, ki se plača na račun št. 52800-652-28073 - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po dograditvi objekta, v kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje natečaja. Varščina zapade v korist odbora, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja. 5. Uspeli ponudnik je dolžan -plačati tudi stroške postopka v višini 2.000 N din. Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 27. lO. 1975 poslati pismeno ponudbo na naslov: Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako »Javni natečaj«. Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov ponudnika, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila, pričetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje javnega natečaja. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plačilne pogoje. Odpiranje ponudb bo dne 28. lO. 1975 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. Ponudniki so lahko navzoči. Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Datum: 7. lO. 1975 GOSTINSKO PODJETJE »POD GRADOM« VELENJE Uprava Celjska cesta 46, Kolodvorska restavracija, Celjska 17 Telefon: uprava 85-131, Kolodvorska restavracija 85-132 v a b i v svoj kolektiv nove sodelavce: - NATAKARICE, KUHARICE in SKLADIŠČNIKA. ZAHVALA Po težki bolezni in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi ate, stari ate, brat in stric LOVRO LEDNIK Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadrgi poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje, najlepša hvala. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam "priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo dr. Črepinšku in dr. Lebanu, ki sta mu lajšala bolečine, obenem lepa hvala župniku za poslovilne besede in njegov obred. Posebna zahvala velja kolektivu REK Velenje in godbi ter lovski družini Velenje za udeležitev na pogrebu ter govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: sin Janez in hčerka Anica z družinama In drugo sorodstvo NAŠ C AS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propasstndo in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnkje kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhžyal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana' — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine ŠRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ CAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. MALA ANKETA * MALA ANKETA $ MALA ANKETA ® MALA ANKETA • MALA ANKETA # MALA ANKETA • MALA ANKETA # MALA ANKETA j Visok okvalificirana delavca Drago Sekulič in Muradin Imširovič (na sredini Ivan Praprotnik) bosta že jutri preizkusila svoje znanje na republiškem tekmovanju. Varilca iz elektrarne najboljša V Štorah pri Celju je bilo v soboto, 4. tega meseca, zanimivo tekmovanje v varjenju, ki so se ga udeležili varilci iz temeljnih organizacij združenega dela s področja celjske regije. Med njimi tudi osem iz rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Varilci iz REK so se zelo dobro odrezali, saj sta Drago Sekulič in Muradin Imširovič iz šoštanjske elektrarne osvojila prvi mesti. Sekulič v tekmovanju obtočnih varilcev, Imširovič pa v tekmovanju plamenskih varilcev. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela: na teoretični del, kjer so morali tekmovalci odgovoriti na dvajset vprašanj v zvezi z valjenjem in z družbenopolitičnega področja. V praktičnem delu tekmovanja pa so morali tekmovalci zvariti v cimkrajšem času i določen predmet z vseh položajev. Seveda je v tem delu tekmovanja posebna komisija upoštevala poleg časa tudi kvaliteto oziroma estetski videz valjenja. Kot je povedal Ivan Praprotnik, referent za valjenje na REK - TOZD elektrarna, ki se je kot vodja skupine udeležil tekmovanja v Štorah, takšna srečanja varilcev niso organizirana le zaradi tekmovalnega značaja, ampak so tudi pomemben prispevek k izpopolnjevanju varilcev tako na področju prakse kot tudi teorije. U belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31.260 yu bel S A D 0 L I N PX 65 # uživa mednarodni sloves # odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki <# najbolj Iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa # uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi služi za osnovni ter- končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO l CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA • Vabimo vas na prijetne izlete: • V OKTOBRU IN NOVEMBRU VAS VABIMO V ŠPANIJO MOSKVO, GRČIJO, ITALIJO IN NEMČUO. Pričakujemo vaše. prijave. Izkušnje naše operative in dobro poznavanje vsakega turističnega kraja ob upoštevanju okusa In želja naših strank nam omogočajo, izlete solidno organizirati in potrudili se bomo, da boste zadovoljni. Prijave sprejemajo: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE. Letos mineva že 34 let, odkar so partizani prvič napadli Šoštanj in ga za nekaj ur tudi osvobodili. V spomin na ta dan praznuje naša občina svoj občinski praznik. Zanimalo nas je, kako ga bodo praznovali naši občani. Z njimi smo poklepetali tudi o povojnem razvoju v naši občini. DANICA KASESNIK: Mislim, da je osmi oktober primeren za praznovanje občinskega praznika. V Velenju smo v povojnih letih veliko pridobili. Seveda, da pa še marsikaj manjka. Najnujnejši bi bil v Velenju mladinski klub. MIŠA KRANJC: Kako bom jaz praznovala letošnji občinski praznik, še ne vem. V Velenju smo že marslcaj pridobili, veliko pa še tudi manjka. Zelo potreben bi bil mladinski klub. STANE ŠIRŠE: Mi praznujemo svoj občinski praznik kot spomin na prve osvobodjene dneve v Šoštanju. V povojnih letih je naša občina ogromno pridobila. Imeli pa bi lahko tudi prostore, kjer bi se zbirala mladina. MARIJA PIRNAT: Mislim, da je osmi oktober zelo primeren dan za praznovanje našega občinskega praznika. Naša občina je v zadnjih letih pridobila zelo veliko. Imamo zelo lepo mesto Velenje, pa tudi Šoštanj se je zelo razvil. Še vedno pa z našim razvojem ne moremo biti zadovoljni. MARJANA ALPINC: Letos mineva že 30 let, odkar se je končala vojna. V tem obdobju smo doživeli velikanski razvoj. Velenje se je razvilo skoraj iz nič. Sedaj pa je že kar lepo mesto. Primanjkuje pa še vedno utcev, otroških igrišč . . . SILVA VRANŠEK: Osmi oktober je za praznovanje občine Velenje zelo primeren datum. Kako ga bom jaz praznovala, še ne vem, ker pa hodim v šolo, ga bom veijetno izkoristila za učenje. V Velenju smo v zadnjih letih veliko pridobili, narediti pa bi morali še tudi kaj za okoliške kraje. V Velenju samem pa bi bil nujno potreben mladinski klub. NIKOLA BRADARIČ: V Velenju sem že 11 let. V teh letih se je Velenje zelo razvilo. Ko sem prišel v Velenje je bilo tukaj le nekaj stolnic, sedaj pa je že lepo mesto. Seveda pa v Velenju še vedno ni vsega. JOŽICA MAVEC: Jaz sem prišla leta 1945 iz Beograda, torej takrat, ko je bil napad na Šoštanj, nisem bila tukaj. O tem dogodku sem slišala zelo veliko in mislim, da je primeren za praznovanje občinskega praznika. Ko smo prišli po vojni v Velenje, to sploh ni bilo mesto, nekaj hiš je bilo v Starem Velenju, drugje pa ni bilo ničesar. V teh letih smo pridobili zelo veliko. Moti me, da v Velenju življenje ni bolj razgibano. To pa je pravzaprav tudi razumljivo, ker smo prišli ljudje iz zelo različnih krajev. Vem, da v Velenju še nimamo vsega, a jaz ne pogrešam ničesar. EDO LESKOŠEK: Jaz sem v Velenju osem let. Prišel sem iz Trbovelj. Mesto je v tem času zelo napredovalo. Marsikaj smo pridobili, še vedno pa veliko manjka. NAŠ ZNANEC Sprejel nas je z velikim veseljem. Ko pa smo mu povedali, da bi radi o njem nekaj napisali, ni hotel o tem nič slišati. Dejal je: „Pojdimo raje k jezu, kjer gojim ribe. Ulovili jih bomo nekaj." Odločili smo se, da bomo storili tudi to, vendar smo hoteli najprej zvedeti kaj o Vinku. Se dobro, daje predsednik socialistične zveze delovnega ljudstva v Zavodnjah. Prav to nam je pomagalo, da je spregovoril, saj smo mu dejali, da nas kot predsednik res ne sme odklanjati Vendar pa ni upošteval naše želje. Mi smo želeli, da bi govoril o sebi, on pa nam je pripovedoval o krajevni skupnosti, o njenih dosežkih, načrtih. Povedal je, da bi radi v Zavodnjah še letos pre- šole bi radi postavili spomenik zveze borcev. Kljub temu da smo želeli izvedeti kaj več o njem, je govoril samo o krajevni skupnosti. Ljudje ga dobro poznajo. Prostoru, na katerem živi, pravijo Medvedov graben. To je prijeten, od sveta nekoliko odmaknjen kotiček. Moti ga le cesta, ki vodi tod blizu. Vinko si je iz deščic izdelal utico, ki ji pravi Apolo. Tukaj lahko sedi in opazuje naravo, njega pa ne vidi nihče. Tod nimo teče potoček, kjer goji Vinko ribe. Letos je vložil v vodo nekaj tisoč šarenk. Rib ne prodaja, večkrat pa jih podarja svojim prijateljem. Vinko je bil delovodja mizarske delavnice, zdaj pa je invalidsko upokojen in je popolnoma predan naravi. Že od leta Vinko Medved novili prosvetni dom. Nujno potrebujejo prostore za družbene organizacije. V načrtu pa imajo tudi popravila vaških cest Za ta dela bi rabili 30.000 dinarjev, ker pa bodo veliko prispevali krajani z udarniškim delom, bo zadostovalo 10.000 dinaijev. Uredili bodo veliko vaških cest Vinko je povedal: „V teku so dela na sedmih odsekih. To je od Napočke serpentine proti Kri-čeju, Telebeju, Završniku, iz Zavodenj do Olata, izpod Vahte do Pribernika in Kožela, od Bede-nika do Koželinka, Pušneija, Ko-želskega mlina in Predneka, od Slobške koče do Janka in Pra-protnika. V planu so še odcepi cest od Sedlarja do Zaleznika in Završnika in pa od Kopina, Kepa do Žonka v Šentvidu. Uredili bi radi tudi ceste Sleme, Sedlo, Vir-tič ter odcep ceste Delopst do Krajnca. Pri prvi akciji bodo rabili 100 kubičnih metrov peska." Še je govoril Vinko o krajevni skupnosti. Tu žele v naslednjih petih letih urediti javno razsvetljavo in elektrificirati nekatera področja Šentvida. Do Slemena želijo asfaltirati cesto an urediti v Zavodnjah otroško igrišče. Blizu 1950 je tudi lovec. Za lovce je prav gotovo največji uspeh divji petelin. Vinko ga je že trikrat naskočil, a nanj ni mogel streljati, ker je pel. Rekel je: „Kdor je enkrat slišal peti divjega petelina, ta bo naravo vedno ljubil." Tudi na lovu na divjega prašiča je doživel že marsikaj lepega. „ Divji prašiči so se prvič pojavih pri nas leta 1956. Prej smo jih poznali samo iz knjig. Ko smo neko noč v tem letu čakali na zajce, so se pojavili divji prašiči Zelo rad se spominjam, kako smo streljali nanje, pa so nam izpred cevi ušli povsem zdravi Imeli smo občutek, da so neranljivi." Vinko nam je povedal še mar sikaj lepega iz lovskega življenja, tako da nam je postalo kar žal, da nismo člani tega društva. Medvedov graben je prav prijeten kotiček. Tu bi želel živeti prav gotovo vsak, ki ljubi naravo. Vinko pravi: „Je pač graben, ampak meni je tu zelo lepo. Dela imam ravno toliko, da mi ni dolgčas. Sicer me pa prijatelji zelo pogosto obiskujejo. Drugače pa je to kotiček, na katerem sem res sam gospodar. Najbolj pa mi tukaj prija zrak." M. TAMŠE VAŠA PISMA ZA PP 89 • Odgovor godbe »Zarja« V Našem času št. 36 se je novinar dotaknil občinskega praznika mozirske občine in godbe na pihala Zaija iz Šoštanja. Naj najprej pojasnimo, da je naša godba letos sodelovala na raznih kvalitetnih prireditvah ob prazniku občine Mozirje. Kar zadeva očitni znesek 10 tisoč dinaijev za nastop naše godbe na osrednji prireditvi, moramo pisca bodica dopolniti, da bi bilo dobro, če bi se seznanil s celotno zadevo. Proslava na Ljubnem je bila ravno na delovni dan in z organizatorjem smo se pogovarjali, da bi moral ta povrniti poleg minimalnega zneska za nastop še nadomestilo za delo 42 godbenikom. Na koncu naj pripomnimo, da bi se tudi naša godba zadovoljila s 4 tisoč dinaiji, seveda, če ne bi bilo potrebno finančno nadomestilo godbenikom za redni delovni dan. Nobenemu nočemo izpodbijati veljave, vendar redno delo je v tem primeru imelo prednost. Predsednik delavske godbe Zarja ALEKSANDER SAMOBOR • Zakaj tako? Čeprav so bili na programsko konferenco OO ZSMS Škale pismeno vabljeni predstavniki KS, SZDL in ostalih DPO in društev, se konference, razen članov OO in predstavnika OK, ni nihče udeležil. OO ZSMS v KS občine Velenje zadovoljivo delujejo skoraj v vseh KS. Tam, kjer še niso, bi morali k ustanovitvi resno pristopiti poleg OK ZSM tudi KS, SZDL in ostali družbenopolitični delavci v KS. Ker delo mladine ni zadovoljivo, bi morali prav ti pomagati mladini da reši nekatere probleme, ki jih največkrat sama ne zmore (prostori, finančna sredstva, kadri). Pravkar mineva leto dni od kongresa ZSMS v Murski Soboti. V vseh OO bodo ali pa so že bile programske konference. Želim, da se ne bi tudi druge tako zgodilo, kot seje v Škalah. Čeprav so bili na programsko konferenco OO ZSMS Škale pismeno vabljeni predstavniki KS, SZDL in ostalih organizacij in društev, se konference razen članov OO in predstavnika OK ni udeležil nihče. Kadar so bile v kraju razne akcije, so nas vsi potrebovali. Nihče pa ni prišel na konferenco, da bi nam pomagal rešiti nekatere probleme. Nihče ni dal pripombe na naš progTam dela. Ko bodo v KS spet večje akcije, nas bodo spet vsi potrebovali in mladina bo spet priskočila na pomoč. Menim, da je to njena dolžnost. Pravilno pa bi bilo, da bi za svoje delo prejela priznanje vsaj ob takšni priložnosti, kot je programska konferenca. • UŠEL S KRAJA NESREČE Voznik osebnega ai mobila MARJAN P TERŽNIK je peljal 29. i tembra po cesti iz smeri zera. V isti smeri je šel pei ALOJZ NESTIČ. Priterži je iz neugotovljenega vzr< peljal po skrajni levi in ti zadel pešca, ki je šel po 1 strani ceste. Priteržnik je nesreči obrnil avtomobil se odpeljal nazaj na jezei Nestič je sam prišel napi stajo milice. Dobil je škodbe na levi nogi in < skanine na gjavi. Škode jej okoli 500 dinaijev. • IZSILJEVAL PREDNOST Iz smeri Velenja proti i štanju je 29. septembra | ljal voznik osebnega avtom bila FRANC CENTRIH.] Partizanski cesti pri hiši i 19 je Centrih zavijal levo, j tem pa ni upošteval pn nosti voznika osebnega avl mobila MIRKA SOVIČ Prišlo je do trčenja. Voz Centrih je bil huje telei poškodovan, voznik Soviči njegov sopotnik BOJi KOREN pa sta bila laqe|f škodovana. Škode je okoli 40.000 dinaijev. • SILOVITO TRČENJE Voznik osebnega avtom bila U 129-562 Ivan Herc je 30.9. prehiteval vozi tovornega avtomobila 844-64 v bližini odcepa c ste v Bevče. Ko je vo Hercog že skoraj prehiteli! vornjak, mu je na pred no cesto pripeljal va osebnega avtomobila 716-39 VLADO PIČEČN Tako je prišlo med vozilil trčenja. Hercog je trčil v j čečnikovo vozilo. Trčenje] bilo tako silovito, da jef cogovo vozilo drvelo polj sti še skoraj štirideset i rov, nato pa skrenilo na t nik ob cesti. Škoda na i lih znaša okoli 40.000< jev. • NI UPOŠTEVAL ZNAKA »USTAV Voznik osebnega avto bila NIKOLAJ ZAG0ŽE je peljal 5. oktobra iz 1 lenja proti Šoštanju. Izc Lola Ribaija mu je izsiljei prednost voznik osebni avtomobila LEONA" KRZNAR, ki je kljub j „USTAVT zapeljal nai sto. Zagožen kljub zavin ni mogel preprečiti trčei Žagožen je dobil lažje i lesne poškodbe, škode pa| za okoli 1000 dinaijev.