Politi.ni ogled. Vojska na Tnrškem. V za5etku prete5enega tedna so Turki in jihovi prijatelji po S7etu zatrobili turški razglas, po katerem je knez Milan od8ta7ljen, Srbom pa ukazano po^sod orožje položiti in tursko vojno 7 srbske trdnja^e sprejeti. Ker se za razglas tnrški nibče ni zmenil, se je res začela od strani Turko7 mo5no napadalna 7ojska. Na 7e5ih mestih so hotli 7 Sibijo, a povsod bili so odbiti. Pri napadih zgubili 80 Turki 7eliko ljudi. Tuiaki gla^ni poveljnik Kerim-paša je 7 Sredecu zbral 40.000 iuož in se začel pomikati proti Nišu, kder ima Ejub-paša 30.000 mož. Tej lnočni turški 7ojni se je general Črnajev modro in 0 pra^em času nmaknil, da se 8 87ojimi 50.000 Srbi laglje v bran posta^i z bolj zdrnzenimi močmi. Kerim-paša je aedaj 7 Nišu in nameni udariti črez srbsko mejo, kder utegue brž do velike bitke priti. Geueral Črnaje^ je med tem obiskal 7ojno Caho^o na jugu in pa vojno Lješanino7O, ki brani Srbijo ob reki Timok. Dvakrat bil je prete5eni teden tukaj boj, 18. in 22. julija. Pr^okrat je .rezni" Ljeaanin, ^idevši, dagaTurki nameravajo napa8ti, nje sam prejel, ter 8 13.000 Srbi naglo udaril 5rez Timok in Osman-paai do poldne^a 7zel 3 aance pri Izvoru. Toda okoli d^eb zapazi, kako Fazlipaša s 6000 7ojaki Turkom naglo na pomoč hiti. Sedaj pa re5e vrli Lješanin: otroci, eedaj pa le nazaj! In preden je Fazli-paaa doael, bili so Srbi zopet na srbski zemlji in so mosto^e črez Timok podrli. Turki so sicer hotli črez 7odo, pa srbska artilerija in dobro nasta^ljeni strelci so jih za7rnoli. Više 3000 Turko7 je mrt^ih obležalo. Dne 22. julija je Fazli-paša pono^il 87oj napad, pa je bil odbit. Med terc so srbski prosto7oljci združeni z Bolgari za hibtom Osman-paae blizu do Vidina prodrli in potem se zopet vrnoli požgavai Cerkeake 7esi. Na zapadni strani ob Drini in Savi je general Alimpič mislil, da pridobi mesto Bjelino, a varal se je. Turki so celo iz Tra^nika 8redi Bosnije privlekli 7ojako7 in so 19. julija divje naskočili Alimpičevo 7ojno. Boj je trajal do 7eSera. Grozna ploha se je vlila in nadalejano pregaojanje Tnrko7 ustavila, ki 80 bili popolnem tepeni. Srbi so prodrli celo blizu do Bjeline in drugi den 200 Turko7 pokopali; 7iae 4000 ranjenih Turko7 leži 7 Bjelini. Knez Milan je generalu Alimpiču poslal zahvalno pismo in zlati križec Tako^ski. Više nad Alimpičeni je Dželaledin-paaa (rodom Poljak, tedaj krsčen Sla^jan — oh grdoba) hotel 7zeti Mali-Z^ornik pa je bil hudo tepeu. Palo mu je 300 Turko7. Še 7iše in dalej na južno je arhiuiandrit Daki5 Tarke ob 7odi Lim preniagal in tudi Cab je 24. julija močen napad Turko7 sijajno odbil. Čolič-Antič pa je 4000 Srbo7 poslat proti Mitiovici ter je stezo zaprl med železniško poetajo 7 Mitro^icah in med No7impazarom. Tako 80 Turki 7 Bosniji popolnem zgubili zvezo z Carigradom. — Crnogorci se boljše bijejo doma na jnžni atrani proti Skadarju, od koder hoče 20.000 Tttrko7 7dreti 7 Črnogoro, kakor pa 7 Heicego^ini. Ondi je Petro7i5 zopet zmagal, 5era7no ima samo 6000 junako7 pod 8eboj. Med tem pa je knez Nikola tako počasno napredoval 7 Hercego7ini, da je Muktar-paša 5aa imel vrnoti se s 13 bataljoni iz Seraje^a in zopet priti v Mostar in se Nikoli nasproti iti. V soteski med Blagajem in Ne^esinjami je Nikola bil tepen in primoran umakniti se. Ta pobitka ategne ne^arna biti, ker 80 Črnogorci preve5 raztioaeni po Hercego^ini. V Bosniji je 78taš Golub 7 naskoku 7zel mesto Skender-Vakup 18. julija. Pogorelo je 100 hiš. Golub je zaplenil 1100 7olo7, 1200 07ac in 14 kanono7. Vstaš Jelič je 7 Vučji planini bliza Save naakoSil 8 3000 jnnaki 5 tarških bataljono^, ko so ravuo skozi sotesko marširali, ter jih mnogo nbil, vse pa razpršil, da so zbežali, karnor je kteri mogel. Turki pra^ijo, da ,ao napali 78taae zbrane 7 Grmec planini in nje pobili. Ali je res ali ne, tega še ne vemo. Vsekako pa kaže to, da so 7staai Bosenski čedalje bolj stevilni, goto^o zato, ker od Alinipiča dobivajo podpore. Vstauek 7 Bolgariji se širi zlasti za brbtom tnrške vojske 7 Sredecu, ki utegne Turkom še poguben biti, ako jih 7 Sibiji le nekoliko nesreča dohiti. V Macedoniji je že 4000 orožanih 78taše7. Tudi Albanci delajo Turkom pregla^ice in bodo brž s Srbi potegnoli, kedar se bo enkrat zmaga na njibovo stran nagnila. Avstrijske dežele. Nekaj pri nas goto^o 7re zoper sedanjo liberalno, uemško-magjarsko gospod8t70. Od muogih strani se kažejo Slavjanom prijazniša lica, kakor pred nekaterimi tedni. V dokaz temu je, da je goto^o bil grački liberalec in Sla^janežerec Rechbauer pri 7odji Čeho7, pri sla^nem dr. Riegerju 7 Piagi. Prosil ga je, naj ministerstvu priskoči 7 bližajoči se sklenit^i no^e pogodbe z Ogeisko ter pomaga Magjare krotiti. Sla^ni dr, Rieger pa je Z7itemu liajaku odgo^oril, da se Cehove 8 takimi ljudmi, kakoršni 80 sedanji U8ta707erni ministri iu g. Rechbauer nikdar ne bodo 7 politiSne dogo^ore spuščali. Ves poparjen je grački doktor odstopil; po novinab nemških pa se je tajilo, da bi bil kedaj z dr. Riegerjem go7oril. — Laski kralje^iS Humbert se je s 87ojo soprugo črez Tirolsko peljal na Rusko. V Tridentu 80 ga tamošnji Lahi s ne77iva" ali živijo klici sprejeli in mu izročili pismo, 7 katerem ga veleizdajalski prosijo, naj jim pomaga brž pod italijansko kraljest^o priti. — Zastran pomankanja učitelje? posta^imo semkaj no^ico, da iinajo 7 nekem tržiču pri Giadcu za 150 otrok tri učitelje, med tem, ko na kmetib po 150 utrok ae jeduega učitelja nima. Sicer pa čedalje bolj vidimo, da bo no^a šolska postava inorala popravljena biti. Skoro 7 7sakej župniji druga ni, kakor sain prepir in nered pri šolah. Vsak booe ukaže^ati, nihče pa kaj storiti. Prtena gosposka se bo res bitro zdelala. — Minister Stremajer ni hotel priti 7 Lipnico, kamor so ga jegoyi volilci poz^ali na dogo^or. To jim je ljub poalanec! Angleski miuistri si pa atejejo 7 najrečjo 5ast pred svoje volilce atopiti ia jim ra5un dati od svojoga poalaoiškega delovanja. Lipui5aoi Stremajerja goto^o ne bodo 7eč volili. — Magjari so v 9 letih napravili 450 railijonov dolga; .traSne da.e že ne morejo obresti pokri^ati; leta 1877 mora Ogerska napovedati krido, če mi nc prevzamemo magjarskih dolgov, kar pa menda ne bodemo storili. No, kaj pa bo Magjar tedaj začel ? — Neraški listi poročajo, da se Avstiija pripiavlja na vojsko. V Dalrnaciji stoji 30.000 mož, goto^o 7eč pa kiaj Save. Nam se zdi, da bodemo šli 7 Bosnijo. Dobro!