GDK: 903:(497.12) Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možnosti in perspektive Samo GROŠELJ* Izvleček Grošelj, S.: Slovensko gozdarstvo 1991-1995 - razvojne možnosti in perspektive. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V slovenščini, cit. lit. 1 O. Prispevek podaja na osnovi analize trendov gibanja ekonomskih in produkcijskih kazalcev slovenskega gozdarstva v preteklem desetletnem obdobju, trenutnega stanja slovenskega gozdar- stva in predvidenih prihodnjih družbenogospodar- skih gibanj pri nas in v svetu, prognoza razvoja slovenskega gozdarstva v petletnem obdobju 1991-1995. 1. STANJE V GOZDARSTVU Z OSNOVNIMI PROBLEMI 1 .1 . Ekološki problemi gozdov V zadnjem času se je propadanje gozdov zelo stopnjevale. Vzroki za to so številni, vendar vsi niso pojasnjeni. Eni izvirajo iz same dejavnosti (neustrezen način gospo- darjenja z gozdom), ostali pa od zunaj (vse hujše onesnaževanje okolja, grobi in nepre- mišljeni posegi človeka v okolje). Stopnja poškodovanosti slovenskih gozdov se giblje od 30% (Prekmurje) do 75% (Koroška).1 , V zadnjem času je opaziti znake poškodb tudi v hribovskih gozdovih nad 1 000 m, kar da sklepati na daljinske emisije onesnaže- nih zračnih mas. Propadanje gozdov je vseevropski in svetovni problem z narašča­ jočim trendom pri nas in v vzhodni Evropi. Ogrožene so vse funkcije gozdov (lesna, varovalna, socialna). Zato je večja nevar- nost usadov in plazov, posledice delovanja hudournikov in vetra pa hujše. Kjer so uničeni gozdovi na vodozbirnih območjih, * S. G., dipl. inž. gozd., Zavod Republike Slovenije za družbeno planiranje, 61000 Ljublja- na, Gregorčičeva 25-27, YU Synopsis Grošelj, S.: Slovene Forestry from 1991 to 1995 - Developmental Possibilities and Pro- spects. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1 990. ln Slo- vene, lit quot. 1 O. Based on the analysis of the trends of economic and production index curve of Slovene forestry in the past decade, the present situation in Slovene forestry and the anticipated future socio-economic trends in Slovenia and in the world, the article presents the prospects of the development of Slovene forestry in a five-year period from 1991- 1995. je tudi že zaslediti padanje kakovosti pitne vode. Drugi vzroki poškodb v gozdovih so še divjad (7%), nato 5% poškodb zaradi in- sektov, 10% jih povzročijo naravne kata- strofe in 2,5% gozdarska dejavnost.1 Ob- seg in stopnja poškodovanosti gozdov se še naprej povečujeta. 1.1.1 . Odnos gozd - divjad in poškodovanost gozdov Tovrstne poškodbe v gozdu povzročajo tiste vrste rastlinojede divjadi, ki jim gozd daje prehrano in kritje. Med te vrste divjadi štejemo jelenjad, srnjad, lopatarja (damjak), gamsa in muflona. Škodo delajo z objeda- njem, obgrizovanjem in lupljenjem, kar ima za stabilnost gozda hude posledice. Ob pospešenem propadanju gozdov, ki smo mu priče danes, so posledice škode, ki jo povzroča divjad, še mnogo hujše. Ko iz · raznih znanih in neznanih razlogov propade zgornji starejši sloj drevja, so tla in nižji sloji bolj osvetljeni. Prostor pod propadajočim gozdom se prične zaraščati, število zelišč­ nih, grmovnih in drevesnih vrst pa večati. Hkrati z zaraščanjem in pomlajevanjem se 1 Vir: Poročevalec 11, 1989. G. V. 7·8190 373 prično večati nosilne, prehranjevalne in pro- storske zmogljivosti gozda za rastlinojedo in parkljasto divjad. Zaradi povečane bio- mase je več hrane, to pa pomeni, da se ob odsotnosti plenilcev nenadno izboljšujejo življenjski pogoji rastlinojede divjadi. Posle- dica tega je, da se poveča stalež. Podobno se dogaja tudi v gospodarskih gozdovih (lesno-proizvodna funkcija), kjer lahko z neustreznim načinom gospodarjenja na po- doben način porušimo naravno ravnotežje. V takih razmerah lahko preštevilna divjad v obeh primerih zaustavi ali pa celo prepreči obnovo obstoječega ali razvoj bodočega gozda. Onesnaženo okolje je prizadelo tudi divjad, kar se najbolj odraža v njenem zdravstvenem stanju (prisotnost težkih ko- vin v organizmu, večja obolevnost, manjša telesna teža). V končni posledici tudi pro- pade (pogin), predtem pa se zmanjša kako- vost populacije. To škodo bi lahko zmanjšali z ustrezno politiko odstrela oziroma s po- novno naselitvijo naravnih plenilcev (volk, ris), ki so nekoč že tvorili prehranjevalni krog, pozneje pa so bili iztrebljeni. 1.1.2. Propadanje varovalnih gozdov To so posebej izločeni gozdovi, kjer je lesna funkcija (posek drevja) omejena le na najnujnejša gojitvena dela. Z namenom, da sta posebej zagotovljena njihov obstoj in varovalna vloga, so proglašeni za trajno varovalne. Po zakonu o gozdovih je njihova naloga varovati zemljišča pred usadi, izpiranjem ali krušenjem, preprečevati škodljivo delo- vanje hudournikov in erozije ter prepreče­ vati in ustavljati plazove. Varovalni so tudi gozdovi na območjih, kjer preti nevarnost hujših vetrov in zametov. To so pretežni del · gozdovi gornje vegetacijske meje, ki so prav tako trajno varovalni. Njihova pomembna vloga je tudi varovanje vodo- zbirnih območij (podtalnice). Z naraščajo­ čim onesnaževanjem okolja, zlasti zraka, pospešeno slabi z njihovo stojnostjo tudi sposobnost varovanja prej naštetih zemljišč in območij. Posledice so praviloma hude: čedalje slabša kakovost pitne vode, na katero neposredno vpliva tudi zastrupljanje okolja z odplakami in pesticidi, povečano število plazov in usadov, močnejše izpiranje zemlje, delovanje hudournikov, zakraseva- 37 4 G. V. 7·8/90 nje in podobno. Vse naštete posledice lahko nastopijo tudi zaradi napačno oprede- ljenih ciljev in neustreznega načina gospo- darjenja, pri načrtovanju in sami izgradnji gozdnih prometnic pa zaradi neupoštevanja geografskih oziroma geoloških značilnosti terena. 1 .1.3. Skupno gospodarjenje z gozdovi in financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena Po zakonu o gozdovih (Ur. list SRS, 24. 5. 1985, št. 18) je gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina, in s takimi, na katerih je lastninska pravica, skupno. Last- ninska pravica na gozdovih je omejena z zakonom in lastnik gozda lahko uresničuje pravice in dolžnosti v mejah tega zakona. Skupno gospodarjenje z gozdovi v gozdno- gospodarskem območju zagotavljajo de- lavci v TOZD in kme~e. lastniki gozdov, združeni v temeljnih organizacijah koope- rantov (TOK). Osnova za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti, ki se izdelujejo za vse gozdove. V njih se upošte- vajo biološke značilnosti razvoja gozdov in na osnovi tega opredelijo strokovni cilji. Z njimi morajo biti zagotovljeni pogoji za smotrno izkoriščanje in ohranitev ter krepi- tev njihovih splošno koristnih funkcij. NjiM hovo izvrševanje je obvezno v okviru osnovnih ureditvenih enot ne glede na par- celne meje. Sredstva za gozdno biološko reproduk- cijo se za družbene gozdove zagotavljajo v sredstvih biološke amortizacije gozdov in ne smejo biti manjša od 13% vrednosti od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov. Podobno jih obračunavajo tudi v zasebnih gozdovih, in sicer v breme celotnega pri- hodka TOK, in to tudi za les, ki ga lastnik gozda pridobi za neposredno uporabo. Od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov lastniki gozdov plačujejo še stroške gospo- darjenja z gozdovi, ki jih ima gozdnogospo~ darska organizacija pri delu v njihovem gozdu (stroški odkazovanja, poseka. spra- vila, prevoza), ki jih lastnik lahko nekatere opravi tudi sam in v tem primeru se mu prizna tudi stroške, vendar pa mora dobiti vsaj 5% vrednosti prodanega lesa. Na ta način zbrana sredstva so namenjena za varstvo, gojenje in urejanje gozdov v gozd- negospodarski organizaciji v skladu s plan- ski mi akti DO ter SlS za gozdarstvo goz- dnogospodarskega območja in ne smejo biti manjša od 1 O%. Območnih skupnosti je 14 (toliko kot GG). Preostali del sredstev, ki ne sme biti manjši od 3% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v goz- dnogospodarskem območju, pa se združuje pri republiški SlS za gozdarstvo. Ta sred- stva so namenjena za izvajanje skupnega programa melioracij in pogozdovanj v SR Sloveniji ter za financiranje dejavnosti po- sebnega družbenega pomena v kraških gozdovih. 1.2. Gospodarski položaj gozdnogospodarskih organizacij Gospodarjenje z gozdovi je organizirano po regionalnem načelu. Tako z gozdovi v SR Sloveniji upravlja 14 gozdnogospodar- skih organizacij. Družbeni produkt gozdar- stva pada že od leta 1981 (Vir: Statistične informacije Zavoda SRS za statistiko, letniki 1981 do 1987). To najbolje predoča pre- glednica, ki zajema nekaj najpomembnejših kazalcev, in sicer iz let 1981 in 1988. Podatki iz zadnjih Jet zaradi obračunskih sprememb ne dajejo primerljivih rezultatov. Prav tako sta v teh letih neprimerljivi aku- mulacija in reprodukcijska sposobnost go- zdarstva. 1.3. Uresničevanje proizvodnih ciljev V obdobju 1986-1990 je bil predviden bruto posek v višini 18,0 milijonov m3 , kar znese povprečno 3,6 milijonov m3 letno, blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov pa 12,5 milijona m3 lesa, to je povprečno 2,5 milijona m3 letno. Realizacija poseka v letih od 1986 do 1988 je znašala za leto 1986 3,501 mio m3 , za leto 1987 3,399 mio m3 in za leto 1988 3,432 mio ms. Realizacija blagovne proizvodnje je razvidna iz tabele 3. Posek se je v obdobju od 1980 do 1987 gibal med 2,520 milijona m3 (bruto) 1982. leta in 3,501 milijona ms (bruto) leta 1986. V zadnjem času je posek v zasebnih gozdo- vih nekoliko večji kot v družbenih. Delež odpadkov se ne spreminja bistveno in znaša 13% bruto poseka. V zadnjih letih se je gibal med 12 in 14%. Delež drv je Preglednica 1 :Nekaj podatkov o ekonomski moči gozdarstva za leti 1981 in 1988 v primerjavi z gospodarstvom Celotni prihodek 1981 1988 indeks povp. let. st. v miodin 1988/81 rasti v% Gospodarstvo 1191 983 79117358 6637 182,0 Gozdarstvo 9880 554 791 5615 177,0 Porabljena sredstva Gospodarstvo 920050 61831684 6720 182,4 Gozdarstvo 5391 315516 5853 179,0 Sredstva za biol. repr. Gozdarstvo 734 52696 7179 Akumulacija Gospodarstvo 49876 1929588 3869 186,6 Gozdarstvo 694 17984 2591 Sredstva za tehn. Gospodarstvo 70721 3593598 5081 175,3 Gozdarstvo 836 29393 3516 166,3 Povprečni čisti mes. OD/delavca v din Gospodarstvo 11236 686067 6106 179,9 Gozdarstvo 12998 734 711 5652 177,9 Vir: Splošno združenje gozdarstva SRS G. V. 7-8/90 375 naraščal od 16% leta 1978 na 20% v letu 1986, nakar je 1987. leta znova padel na 17%. V zasebnih gozdovih je bil ta delež višji (22% leta 1987), leto prej pa je znašal 3% več. Redne sečnje predstavljajo 75, sanitarne sečnje pa 25% vseh sečenj. Obseg gojitvenih del zaostaja za planira- nimi zaradi pomanjkanja sredstev. Potrebe po vlaganjih naraščajo v glavnem zaradi propadanja gozdov. Obnova, nega in var- stvo gozdov v celotnem obdobju od leta 1986 do 1988 dosegajo povprečno 90% letnega plana, melioracije in pogozdovanja povprečno okoli 72% planiranega, gradnja gozdnih cest pa okoli 75% planiranega letnega povprečja. (Vir: Poročevalec, šte- vilka 17, 1988, stran 29, in SlS za gozdar- stvo SRS). Preglednica 2: Desetletni etat po sektorjih lastništva (1981-1990) Sektor lastništva lglavci (m3) Listavci {m3) Družbeni gozdovi 9 401 240 6130 907 Zasebni gozdovi 1 O 644 985 9 182 915 SKUPAJ 20492895 15313822 15978817 19827900 35806717 Opomba: Desetletni etati so prikazani na osnovi podatkov v območnih gozdnogospodarskih načrtih, ki veljajo za obdobje 1981-90. Letni etat pomeni desetino desetletnega etata. Preglednica 3: Blagovna proizvodnja po sektorjih lastništva za obdobje 1981-1984 in 1985-1988 (v 000 m3) Sektor 1981 1982 1983 1984 last. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. Družbeni 876,9 606,1 891,7 596,8 893,7 607,1 895,4 568,4 Zasebni 724,0 407,6 774,4 456,6 784,5 406,0 795,1 386,8 Skupaj 1600,9 1013,7 1676,1 1053,4 1678,2 1013,1 1690,5 955,2 SKUPAJ 2614,6 2719,5 2691,3 2645,7 nadaljevanje: Sektor 1985 1986 1987 1988 last. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. Družbeni 865,7 588,2 911,0 513,0 928,0 512,0 873,0 539,0 Zasebni 796,8 429,3 793,0 408,0 785,0 361,0 743,0 385,0 Skupaj 1662,5 1017,5 1704,0 921,0 1713,0 873,0 1616,0 924,0 SKUPAJ 2680,0 2625,0 2586,0 2540,0 Komentar: Blagovna proizvodnja je v letih 1986-88 nekoliko nazadovala zaradi zmanjšanega obsega sečenj (zaradi propadanja gozdov}. Bila bi še nižja, če ne bi bilo naravnih nesreč. Les je tanjši in slabše kakovosti. Večji je delež celuloznega lesa in lesa za proizvodnjo plošč. Planirani povprečni letni obseg 2,5 mio m3 bo prekoračen. V vseh letih, zajetih v obeh tabelah, je bil delež iglavcev v obeh sektorjih lastništva večji od deleža listavcev. Preglednica 4: Planirana letna blagovna proizvodnja (v 000 m3) Obdobje 1981-85 1986-90 Družbeni iglavci listavci 863 573 820 530 Zasebni iglavci listavci 733 505 720 430 Vir: RKKGP: 10-letni etat in desetletna blagovna proizvodnja (14. 9. 89). 376 G. V. 7·8/90 Skupaj iglavci listavci 1596 1078 1540 960 Preglednica 5a: Lesna bilanca za leto 1985 (v 000 din) 1985 Lesni Skupaj Druge Uvoz sortim. ostan. repub. 1. Les za meh. pred. - skupaj 1694 1525 1525 123 46 - igl. 1100 1100 1100 - list. 594 425 425 123 2. Les za cel. in plošče - zaeel. sk. 957 358 90 448 154 355 - igl. 733 281 90 371 48 314 - list. 224 77 77 106 41 zaploš.sk. 716 252 218 470 240 6 ig l. 297 43 197 240 57 - list. 419 209 21 230 183 6 3. Teh. les za druge nam. - skupaj. 298 290 290 8 - igl. 246 238 238 8 - list. 52 52 52 4. Drva -list. 255 255 255 5. Vsa poraba - skupaj 3920 2680 308 2988 517 415 - igl. 2376 1662 287 1949 105 322 - list. 1544 1018 21 1039 412 93 Komentar: Z domačimi gozdnimi lesnimi sortimenti so bile potrebe v mehanski predelavi lesa pokrite 90-odstotno. Iz drugih republik so dobavili 7%, uvozili pa 3%. Od 38% domačega lesa za celuloze in plošče je bilo 28% gozdnih sortimentov in 1 O'% lesnih ostankov. Iz drugih republik je bilo dobavljeno 16% lesa, uvozili pa so ga 37 %. Skupna poraba je znašala 76 %, od česar je bilo lesnih sortimentov 68%, lesnih ostankov pa 8%. Iz drugih republik so dobavili 13%, uvoz pa je znašal 11 %. Vidimo, da je v letih 1985 in 1990 oskrb- ljenost z domačo lesno surovino za mehan- sko predelavo rastla. Prav tako je rastla tudi oskrbljenost z domačim lesom za celu- loze in plošče, tako da je rastel delež domače oskrbe tudi v skupni porabi. Uvoz lesa je padel. Na rast deleža domačega lesa, zlasti v oskrbi z lesom za celuloze in plošče) vplivajo vse številnejše sanitarne sečnje, ki praviloma dajejo tanjši les slabše kakovosti. Do l. 1995 je predvideno nadalje- vanje takšnih teženj. Vir: Splošno združenje gozdarstva SR Slovenije 2. POLOŽAJ GOZDARSTVA V SVETU (SREDNJA EVROPA) IN MOŽNOSTI UPORABE NJIHOVIH REŠITEV PRI NAS Propadanje gozdov je evropski in sve- tovni problem. Sredstva za sanacijo v posa- meznih državah zbirajo iz različnih virov in na različne načine. Temu prilagajajo tudi zakonodajo in oblikujejo kriterije financira- nja sanacijskih programov. Sektor lastni- štva pri tem ne igra vloge. V ZRN prihaja pod pritiskom javnosti vedno bolj v ospredje načelo »ekologija pred ekonomijo<<, Denar za pomoč pri ukrepih za izboljšanje stanja gozdov prispevajo posamezne zvezne de- žele za gozdove svojega območja in vlada iz zveznega sklada za !zboljšanje agrarne strukture in zaščito obale (od tod dobiva gozdarstvo 1,5 do 2%). Splošna ocena je, da pomoč ni zadostna niti pravilno usmer- jena. Nemški gozdovi so bili zaradi zgodo~ vinskih razlogov (vojne!) zelo izčrpani in zato je še danes potrebno veliko sredstev za sanacije. Podobno kot v ZRN je tudi v Švici ekološka zavest zelo velika. Po načelu >)škodo plača povzročitelj« gozdarstvu na- . menjajo del sredstev carinskih prihodkov G. V. 7·8/90 377 Preglednica 5b: Lesna bilanca za leto 1990 (plan- v ~OO m3) 1990 (plan) Skup. por. Gozdni Lesni Skupaj lesa 1990 sortim. ostanki 1. Les za meh. pred. - skupaj 1500 1260 1260 230 10 - igL 910 900 900 10 - list. 590 360 360 220 10 2. Les za cel. in plošče -zaeel. sk. 1046 349 128 477 244 325 - igl. 765 268 128 396 79 290 - list. 281 81 81 165 35 - zaploščesk. 735 225 230 455 280 - igl. 273 36 183 219 54 - list. 462 189 47 236 226 3. Teh. les zadruge nam. - skupaj 283 283 283 - igl. 197 197 197 - list. 86 86 86 4. Drva -list. 180 180 180 5. Vsa poraba skupaj -skupaj 3744 2297 358 2655 754 335 - igl. 2145 1401 311 1712 143 290 - list. 1599 896 47 943 611 45 Komentar: V mehanski predelavi naj bi bile potrebe po lesu pokrite 84-odstotno. Dobave iz drugih republik naj bi znašale 15 %, uvoz pa 1 %. Od 47% lesa za celuloze in plošče naj bi bilo 32% lesnih sortimentov, 15% pa lesnih ostankov. Dobava iz drugih republik naj bi znašala 29%, uvoz pa 18%. Skupna poraba z gozdnimi lesnimi sortimenli naj bi bila pokrita 61-odslotno, lesnih ostankov naj bi bilo 1 O%. Lesa iz drugih republik naj bi dobavili 20%, uvozili pa 9 %. od uvoza goriv. Druga oblika pomoči so brezobrestni krediti za kritje dela stroškov za dela v gorskih gozdovih ali pa nabavo gozdarske mehanizacije. Zvezno ministr- stvo nadzoruje projekte, ki imajo pravico do subvencije. To so projekti za naložbe v varovalnih gozdovih, ki služijo transportu lesa (gozdne prometnice), komasacije, ki jih zahteva zvezna vlada v večjih strnjenih kompleksih (kjer je treba rešiti tudi problem prometnic), od leta 1984 pa so upravičeni do subvencije tudi ukrepi za borbo proti imisijskim poškodbam in gozdnim škodljiv- cem ter projekti za nego gozdov na težavnih terenih (nagib 50%). Torej: Gozdarstvo dobiva pomoč pri sanacijah od zvezne vlade, kantona, v posebnih primerih pa tudi od občine. Za nas pridejo v poštev tiste rešitve, ki bi ob čim manjših obremenitvah gospodar- stva prestrukturiranje onesnaževalcev oko- 378 G. V. 7-8/90 lja usmerjaJe v ekološko čim čistejšo tehno- logijo (brezcarinski uvoz filtrov in čistilnih naprav, ugodni kreditni pogoji za uvoz mo- derne tehnologije) in proizvodnjo (raba se- kundarnih surovin, povratna in ekološko neoporočena embalaža itd.), v motorna vozila pa je potrebno vgrajevati katalizatorje vžiga. Posledica propadanja gozdov je ogrožena trajnost gozdov v vseh pogledih, oslabljene pa so tudi vse njihove splošno koristne funkcije. 3. DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA, PODJETNIŠTVO V GOZDARSTVU IN BODOČA ORGANIZIRANOST Družbena pozornost se obrača tudi k splošno koristnim funkcijam gozda. Zato je treba jasno ločiti, kaj so v gozdarstvu dejav- nosti posebnega družbenega pomena, kjer Preglednica Se: Lesna bilanca za leto 1995 (prognoza - v 000 m3) 1995 (prognoza) Skup. por. Gozdni Lesni Skupaj Druge Uvoz lesa 1995 sortim. ostanki re pub. 1. Les za meh. pred. - skupaj 1660 1360 1360 280 20 - igl. 1040 940 940 90 10 - Hst. 620 420 420 190 10 2. Les za cel. in plošče zaeel. sk. 1080 320 135 455 250 375 - igl. 785 230 135 365 120 300 - list. 295 90 90 130 75 - za plošče sk. 700 220 235 455 245 - igl. 295 80 215 295 - list. 405 140 20 160 245 3. Teh. les za druge nam. - skupaj 330 330 330 - igl. 270 270 270 - list. 60 60 60 4. Drva -list. 180 180 180 5. Vsa poraba - skupaj 3950 2410 370 2780 775 395 - igl. 2390 1450 200 1650 370 370 - list. 1555 950 170 1120 405 30 Komentar: Potrebe po lesu za mehansko predelavo naj bi bile pokrite 82-odstotno. Dobava lesa iz drugih republik naj bi znašala 17%, uvoz pa 1 %. Za celuloze in plošče naj bi bilo na razpolago 51 % domačega lesa (30% sortimentov in 21 % lesnih ostankov). Dobave iz drugih republik naj bi znašale 28%, uvoz pa 21 °/o. Skupna poraba naj bi bila pokrita 70-odstotno, od tega naj bi bilo 60% lesnih sortimentov in 1 O% lesnih ostankov. 20% lesa naj bi dobavili iz drugih republik, 1 O% pa naj bi ga uvozili. ne nastopamo na trgu in ne ustvarjamo dohodka po tržnih zakonitostih, in kaj je v gozdarstvu podjetništvo. Ker se v praksi te dejavnosti prepletajo in vplivajo druga na drugo, je razmejitev le navidezno preprosta. Dejavnosti posebnega družbenega po- mena morajo imeti zato natančno določen program, zanesljiv vir financiranja in strog javni nadzor. Te dejavnosti je treba ločiti na tiste, ki zagotavljajo gozdno reprodukcijo (vlaganja v gozdove), in na tiste s prvinami javne gozdarske službe (odkazilo, urejanje gozdov itd.). Gozdno reprodukcijo financi- rajo pretežno gozdna podjetja in lastniki gozdov sami, ob družbeni pomoči za ure- sničevanje nekaterih splošno koristnih vlog gozdov in ob neposrednih prispevkih drugih uporabnikov gozdnega prostora. Javno go- zdarsko službo, ki naj bi bila organizrana za družbeni sektor, mora s proračunskimi sredstvi podpreti še država. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sor- timentov mora v celoti prestopiti meje ob- močij, tako da bodo les lahko kupili tisti, ki ga bodo lahko tudi bolje ovrednotili v nadalj- nji predelavi. Trg bo postavil pred gozdarje zahteve po ustrezni ceni za ustrezno kako- vost. Prehod na podjetništvo terja tudi organi- zacijske spremembe v panogi. Pri tem gre zlasti za podjetništvo v prometu z lesom, vpeljavo podjetništva v izkoriščanje gozdov in obvladovanje dejavnosti posebnega dru- žbenega pomena v celotnem prostoru. Za vzpostavitev prave tržne prodaje gozdnih lesnih sortimentov bo potrebna tudi reorga- nizacija prodajnih služb, pričeti pa bo treba tudi s tržnimi raziskavami (marketing) ter za to usposobiti ustrezne kadre. V gozdarstvu bo v bodoče potrebna večja ekonomičnost proizvodnje in bolj gospo- darno obnašanje. Pri tem so v prvi vrsti G. V. 7-8/90 379 mišljenje naložbe v gozdne ceste {katerih mreža je ponekod že pregosta), v centralna mehanizirana in mehanizirana skladišča ter mehanizacijo. Stroške teh naložb se je doslej skrivala v drugih dejavnostih. V vseh go~dnogospodarskih organizacijah je treba nujno zmanjšati proizvodne in splošne stro- ške. Nova organizacija zahteva tudi nove opredelitve v zasebnem gozdarskem sek- torju. Ohraniti je treba načelo skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. To načelo se mora izraziti v skupnem delu in enotni strokovni odgovor- nosti za dejavnosti, ki so sedaj po Zakonu o gozdovih opredeljene kot dejavnosti po- sebnega družbenega pomena. Strokovno odgovornost za te dejavnosti prevzema gozdno podjetje. Gozdni posestnik mora biti svoboden pri izkoriščanju svojega go- zda. Gozdna podjetja bi morala biti motivi- rana za vse vrste sodelovanja z gozdnimi posestniki. 4. POSLEDICE INTEGRACIJSKIH PROCESOV V EVROPI IN GOZDARSTVO Integracijska gibanja v EGS in gospodar- ske reforme v naši državi terjajo odpiranje gozdarstva v svet. Gozdarji se bodo morali navaditi osvajati tuja tržišča in na njih orga- nizirano nastopati. Ker bodo možnosti več­ jega vključevanja v trgovino z gozdnimi lesnimi sortimenti, bo standarde gozdnih proizvodov nujno prilagoditi evropskim. Vsekakor je prav gozdarstvo tista pano- ga, ki ima na ekološkem področju zaradi umiranja gozdov, ki je, kot sem že omenil, vseevropski pojav, največ možnosti za so- delovanje. Tukaj gre omeniti predvsem or- ganizirano znanstveno sodelovanje na pod- ročju umiranja gozdov, zlasti med inštituti in fakultetami, in sicer na področju celotne panoge. Zato je potrebno dati znanju in razvoju znanosti v panogi pomembnejša vlogo. 5. OCENA STOPNJE IZKORIŠČENOSTI IN ODPISANOSTI KAPACITET V GOZDARSTVU Gozdarstvo je delovno intenzivna pano- ga. Delo poteka na različno zahtevnih tere- nih. Zaradi napornega fizičnega dela so pogoste tudi težje delovne nezgode. Meha- nizacija je pri delu v gozdu zato potrebna tudi zaradi humanizacije delovnih pogojev. V gozdarstvu se mehanizacija uporablja predvsem pri izkoriščanju gozdov, pri sečnji in izdelavi (motorna žaga za posek, preža- govanje, kleščenje), pri spravilu in prevozu (traktor, kamion, prikolica) ter za gradnjo gozdnih prometnic. Del te mehanizacije se uporablja tudi pri gozdnogojitvenih delih. Ker so posamezne vrste strojev (zlasti mo- torne žage) last gozdnogospodarskih orga- nizacij ali zasebna last bodisi delavcev, zaposlenih v gozdnogospodarskih organi- zacijah, bodisi gozdnih posestnikov, ki de- lajo v svojih gozdovih tudi z lastnimi spravil- nimi in transportnimi sredstvi, je težko oce- niti izkoriščenost in odpisanost zmogljivosti. Preglednica 6: Stanje in izkoriščenost strojnega parka za gradnjo gozdnih cest 1984 1986 štev. ur/stroj izkor. (%) štev. ur/stroj izkor. {%) Buldožerji 68 1159 72,44 66 1141 71,31 Bagri 17 852 53,25 17 1149 71,81 Nakladalniki 16 970 60,63 15 1004 62,75 Grederji 31 986 61,63 24 1125 70,31 Kompresorji 68 568 35,50 106 351 21,94 Vrtal na kladiva 437 564 35,25 446 459 28,69 Lafete 15 448 28,00 16 401 25,06 Plugi 61 16 1,00 27 51 3,"19 Kamioni 22 80 5,00 12 105 6,56 Opomba: Pri izkoriščenosti se upošteva letni fond 1600 ur. Vir: Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. 380 G. V. 7·8/90 Realno oceno onemogočajo tudi neenotne evidence, razpršenost sečišč zaradi sani- tarnih sečenj itd. še najbolj zanesljivi so podatki za kapacitete za gradnjo gozdnih prometnic. 6. OCENA MOŽNOSTI RASTI V GOZDNI PROIZVODNJI Zaradi pričakovanih trendov bioekološke nestabilnosti se bo sedanja obremenjenost gozdov s sečnjami znižala, tako da ni moč pričakovati rasti obsega proizvodnje gozd- nih lesnih sortimentov. Zaradi propadanja gozdov je pričakovati le začasno povečanje proizvodnje lesa slabše kakovosti, in sicer od sanitarnih sečenj (sušic). Kljub temu pa se bo zaradi pričakovanega padca lesnih zalog in prirastkov v gozdovih zaradi njiho- vega propadanja v prihodnje občutno zmanjšal obseg lesne proizvodnje. Zaradi naglega propadanja gozdov bodo potrebe po vlaganjih v gozdove v prihodnje večje. Zaraščenost z gozdom v Sloveniji je na taki stopnji, da je ne kaže več povečevati. 7. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI IN UKREPI Zaradi hude bioekološke nestabilnosti slovenskih gozdov bo gospodarjenje z njimi usmerjeno v sanacijo poškodovanih gozdov in v zagotavljanje njihove trajnosti. Zato so predvideni naslednji cilji: - raziskave temeljnih problemov pri go- . spodarjenju z gozdovi; - vzdrževanje bioekološke stabilnosti gozdov; - proizvodnja kvalitetnega lesa in krepi- tev splošno koristnih funkcij gozdov; - zagotavljanje pogojev za zagotovitev primerne ravni reprodukcije in normalnega ekonomskega poslovanja pri gospodarjenju z gozdovi; - dograjevanje sistema družbenih obvez za gozdove z dokončno opredelitvijo nosil- cev materialnih obveznosti; - ohranjanje gospodarske in socialne varnosti kmečkih gozdnih posestnikov, še posebej v hribovskem in gorskem svetu, kjer je gozd osnova za socialno varnost; - ohranitev divjadi v skladu s prehram- benimi zmogljivostmi v gozdnih ekosistemih in v harmoniji z ostalimi gozdnogospodar- skimi cilji in - razvijanje informacijskega sistema za- radi pridobivanja podatkov za oblikovanje strokovnih odločitev. Za zagotovitev temeljnih razvojnih plan- skih ciljev in nalog so potrebna naslednja vlaganja v gozdove preglednica 7. Pri vlaganjih v gozdove je potrebno soča­ sno vzdrževati in krepiti vse funkcije go- zdov, kar zahteva dosledno uresničevanje nalog in ciljev, zastavljenih v planskih aktih in gozdnogopodarskih načrtih na področju vlaganj v gozdove. Z republiškimi (državnimi) ukrepi naj se zagotovi: - da zagotavljajo sredstva za financira- nje dejavnosti posebnega družbenega po- mena gozdna podjetja, lastniki gozdov, drugi uporabniki gozdov in gozdnega pro- stora in družbenopolitične skupnosti, , - uporabniki gozdov s posebnim name- nom, - dejavnosti. ki ustvarjajo dohodek na račun izrabe splošno koristnih funkcij go- zdov, - trajni uporabniki gozdnih cest, - tisti občani, ki ustvarjajo dohodek s prodajo sadežev, Opomba: Razvrstitev po alineah je prednostna. Preglednica 7: Potrebna vlaganja v gozdove Obnova, nega Melior. in Gradnja Skupaj varstvo goz. pogozdov. g. cest Plan 1986/90 letno povpr. (mio din) 5.065,3 1.722,8 3.528,2 10.316,3 (OOODEM) 25.668 8.730 17.879 52.277 Vir: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SRS. Pripomba: Pri izračunu je upoštevan devizni tečaj za DEM z dne 30. 9. 1989: 19.734,92 din. G. V. 7-8190 38i - družbenopolitične skupnosti naj pri- spevajo namenska sredstva iz proračuna ter z ukrepi ekonomske politike zagotavlja- jo, da se gozdna podjetja oprostijo plačila vodnega prispevka, da se gozdarskim pod- jetjem zagotovijo olajšave pri plačilu davka na dohodek, da dobi gozdarstvo odškod- nino za spremembo namembnosti zemljišč in da se zagotovi vračilo dela sredstev za uporabo cest in stroškov za gorivo. LITERATURA 1. Hočevar M., Pogačnik J., Šolar M.: čas za rešitev gozdov se izteka. Ljubljana, SlS za go- zdarstvo SRS, 1987. 2. Hočevar M., Pogačnik J., Šolar M.: Kako rešiti gozdove. Ljubljana, SlS za gozdarstvo SRS 1988. ' Nekoč je bilo tudi tq_ gozdarstvo (Foto: mag. Janez Cernač) 382 G. V. 7-8/90 3. Winkler Iztok: Družbeno-ekonomski vidiki propadanja gozdov. Gozdarski vestnik št. 2/XLVII, str. 49-57, Ljubljana, februar 1989. 4. Winkler Iztok: Družbene spremembe in go- zdarstvo. Gozdarski vestnik št. 3/XLVII, str. 126- 131, Ljubljana, marec 1989. 5. Hrček Dušan: Problemi varstva zraka v Sloveniji. Gozdarski vestnik št. 3/XLV, str. 134- 139, Ljubljana, marec 1987. 6. Udovič Marko: Umiranje gazda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Gozdarski vestnik št. 9/XLV, str. 389-395, Ljubljana, sep- tember 1987. 7. čop Janez: Gozd-divjad-propadanje go- zdov. Gozdarski vestnik št. 4/XLVI, str. 186-187, Ljubljana, april 1988. 8 .Adamič Miha: Prehrambene značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parklja- ste divjadi s poudarkom na jelenjadi. Gozdarski vestnik št. 4/XLVII, str. 145-163, Ljubljana, april 1989. 9 .Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje 1986-2000. Uradni list SRS št. 1/1986. 1 O. Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Uradni list SRS št. 2/1986.