liređnlštoo io iipravnlštvo :
Maribor, Korošice ulice S. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. n 3.
Naročnina listo:
Celo leto.................12 K
Pol leta..................6 K
Četrt leta............. 3 K
Mesečno................ 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 63.
Sijajna zmaga katoličanov v Belgiji.
Glavni in najsilnejM volilni boj v Belgiji je izbojevan. V nedeljo dne 2. i. m. je' padla odločitev in j;e prinesla sijajno zmjago katoliški stranki. Oči celega sveta so bile obrnjene v zadnjem času na Belgijo. Večje, ka(kor za volitve v kakšni veliki državi je bilo javno zanimanje za izid volitev v mali Belgiji. Klaka tudi ne ? Saj je vendar Belgija ena izmed onih redkih dežel, v kateri so katoličani že skozi desetletja na 1 krmilu. Vsi napori raznih protiverskih strank, dobiti jv, oblast belgijsko državo, so bili do-sedaj brezuspešni, vsi naskoki 1 so bili o'dbiti od jeklene značajnosti in možatosti belgijskih katoličanov. Vse to je široko svetovno javnost, ki v večini stoji pod duševnim vplivom židovske žurnalistike, all pa vidi bodočnost samo skozi rudečo prizmo revolucijo-narne socialne demokracije, globoko zainteresirajo in vse je po svoje skušalo pripomoči k porazu katolikov, V vseh svetovnih jezikih se je psovalo Čez, belgijske katoličane in se je hujskalo proti njim, najhujše in najstrastnejše so pa seveda delali belgijski svobodomisleci, socialdemokrati in sorodni (elementi. Pozabili' so na vs’a medsebojna nasprotstva ! in sklenili trden blok, ,Tlako združeni so računali na popolno sigurno zmago. Že tedne in tedne so neprestano naznanjali y svet, da bo pri teh' volitvah konec kar toliške parlamentarne večine v ' belgijski1 zbornici. Raz vladnih poslopij bo za,vihrala rudeče-modra, zar stava, tako' so zmagoslavno prerokov-jlj. Diberalno-riidečkarsko časopisje je smatralo zmago (svojih »vezanih strank kratkomalo Ha nekako naravno potrebo, ki se ne da več preprečiti, Vsai 'širokoustna zatrjevanja so pa doživela žalosten konec, 'Opozicija ni izvila večini niti enega mandata in od 20 noivih mandatov si jih je priborila komaj deset. Nasprotno si je pa katoliška stranka priborila na račun opozicijo novih zmag: opoziciji je vzela S mandatov. Na tak u-darec opozicija seveda niti ni mislila več, saj si je vendar že razdelila med sabo ministrske sedeže in v taboru socialnih demokratov je vladalo veliko veselje, ker bi bili imeli dobiti socialisti po tem računu 3 ministrske sedeže. Toda prišel je dan pliöil'a in vsi upi so splavali po vodi.
K tej prelepi zmagi katoličanov je pripomoglo
FOJDLlgTJaK. [Literarni ogled.
Friburg, 28, maja.
I.
Blagor onemu, ki Ima zvestega in udanega prijatelja,’ ki ga v žalosti tolaži, I mu v raznih dvomih življenja pametno in previdno svetuje, na krivo pot zašlega, miogoče že takorekoč izgubljenega privede zopet na pravo pot. Resnično, /„jamico 1 fideli nulla comparatio ; qui eum iuvenit, iuvenit thesau-rum.“ S kom ga naj primerjam? 'Zvest' prijatelj od-vaga vse zaklade tega sveta. iTludi Vsako dobro knjigo, časopis, lahko po pravici primerjamo z zvestim prijateljem; tudi dobra knjiga svetuje, hrani’ pr(ed nevarnostmi in marsikaterega ’ obvaruje strašnega, morialičnega padca. In v katerem čalsu '> sto bolj potrebni taki zanesljivi prijatelji. Če ne ravno v tem-le modernem Času! Koliko knjig in brošur se tiskaldajn na 'dan in pošilja v svet med neizobraženo, toda dobro in verno ljudstvo, med idealno ' in preveč optimistično mladino, v katerih spisih pa se kaj previdno skriva strup, ki umori nedolžno srce mladeniča, dekleta, kakor mrzla slana nežno pomladansko cvetje. Koliko je dandanes takih mladih, meid mladino, med dijaki, ki se zgubijo, pokvarijo in sicer v najlepših letih, v cvetu mladosti, v pomladi življenja — triste videtur — še predno so se začeli duševno razr vijati. Nekateri so že načeli poganjati cvetje, krasno, lepo in veliko sadu obetajoče, a cvetje (se je razsulo, nobenega sadu ni bilo, temveč še druge so zapeljali in pogreznili v prepad. Bolje bi biio takemu mlademu nepokvarjenemu, da bi se o njem la/hko reklo: „(Eine Rose .(ist) gebrochen, ehe der Sturm sie entblättert“ (Lessing,1 Emilia (GfaJotti,) / ©, Aufz., 7. Ah ft. Konec),’ a žalibog, dai se ne more vedno tako reči. Kaj pa hočemo drugega pričakovati od mlade-
Maribor, dae 5. junija 1912.
_________1 'H...
več okoliščin, V prvi vrsti izborna uprava države, njen gospodaiiski in kulturelni po|vzdig pod sedanjo vlado. V katoliškem taboru je vladala vzorna, disciplina. Nesoglasje med konservativno in demokratično skupipo se je bilo poravnalo in tako so korakali z-druženi katoličani v nepremagljivi vrsti na volišče, Zmaga bi pa ne bila tako sijajna, Če bi ne bili belgijski katoliki tako izborno organizirani in Če bi ne imeli tako izbornega časopisja. Belgijski katoliki so politično; izvrstno šolani. V mirnih Časih so organizirali in probujevali ljudstvo in na dan volitve se je pa pokazial popoten vspeh njihovega podrobnega deia. Prezreti se pa tudi ne srnje, da s© stori' v Belgiji veliko za odgoj o mladine.
Položaj belgijskih katolikov je bil tokrat skrajno kritičen in opasen, kajti braniti so morali svoje tališče napram opoziciji, ki je Bila tesno Udružen», in je imela skupno listo kandidatov, K sreči je v Belgiji proporcna volitev* ki izključuje vsako slučajno zmago. V Belgiji ima vsak mož, ki je spolnil 25 let, volilno pravico. Visokošolsko spričevalo in pa gotov davčni znesek upravičujeta do še enega nadaljnjega glasu, nihče pa ne more imeti več kakor tri glnisove. Upeljana je tudi volilna dolžnost.
Z geslom: ,.,ProČ s samostani!“ je šla opozicija v volilni boj. Ta bojni klic je skrajno brutalen in nasilen ter vsebuje zatiranje katoličanov, (kakor so ga proglasili in ga tudi vdejstkili francoski prekucu-bi z,a( časa francoske revolucije' in v novejšem Času pod Combesom. In ravno ta klic nia slepe ' in naj-gnjusnejše nagone ljudskih mas je belgijske katolike tako ojunačil, da so napeli vse sile in obvarovali domovino sramotne strahovlade JiaJkóbincevi. Judovsko in drugo liberalno časopisje v Avstriji ima sedaj dovolj povoda, da si zapoje pesem žaldstinkjo, kajti ono je že videlo Belgijo „iočiščeno“ (katoliške vlade in je s hrepenenjem Čakalo dneva, ko bi zagospodovalo Belgiji združeno masonstvo in rudečkarstvto,
Tisza — absolutni kralj ogrski.
Že pred nekaj dnevi je predsednik ogrske, državne zbornice, „(nekronani kralj“ ogrski, grof Ti-sca, izjavil, Ida ni pričakovati miru,r niti premirja med vlado in opozicijo; preosiajalo ne bo zato nič
ga, neizkušenega človeka, ki pride v svet, v vrtinec modernega sveta, če ne, da kmalu usahne, kakor, ((vellica, ako ni trdnega značaja. Od dobre in pametne vzgoje je veliko odvisno, če ne vse. Vzgoja v zavojčki obvaruje sicer mladeniča,, deklico, pred slabim, pohujšanjem, nevarnostmi; ja dokler se ne vzgoji v njem jeklen značaj in krepka volja, dokler se ga ne opozori na preteče nevarnosti V svetu, je vse zastonj ; ob privi priložnosti podleže skušnjavi, se spodtakne ob kamen pohujšanja. Ni skoraj stroke v znanosti, po kateri bi mladina bolj strastno ne gledala in hrepenela, kakor pa r,ajvno literatura, zlasti nemška. Ni čuda; saj nudi toliko lepega v prozi, so-sebno v poeziji — >„es ist wahr, was Goethe Eckermann vertraute, daß in der Poesie etwas Dämonisches stecken müsse“ (Korrodi, Enrica von Hagdel-Marzettl, p. 156) — a zraven pa. tudi neizmerno veliko slabega in pohujšljivega. (Ravno v elegantnih, krasnih verzih, ki tečejo kakor kristalno Čista studenčnica po zeleni livadi, kateri pa omamijo nekritičen duh mladine kakor opij, se skriva dostikrat, da, ponoviti moramo, zelo mnogokrat na.jlmjši strup. Ta mladina srka strup, ga pije takorekoč, se ga 'naleze i'n sama ne ve, kje in kdaj. Kdo bi ne poželel v dvomu: ali je to berilo za njega ali ne, po zvestem prijatelju, kateri bi mu v tem slučaju modro svetoval! Veliko je dandanes časopisov in revij na Jem polja, ki so zanesljivi, h, ni jih mnogo, ki bi ukaželjni mladini tako skoz in skoz zadostovali, kajkor pa ravno „Gral“ v nemški literaturi. Časopis se tako-le glasi: Der Gral, Monatsschrift für Kunstpflege im katholischen 'Geiste. Izdaja Fr. Eichert, Dunaj, izide pa v Petrus-Verlag, Trier in Dninaj. Cenja 5 Mark. !Tjo leto je šesto, oPkar je „Gral“ zagledal luč sveta. Razvija se vedno bolj in bolj in 'tudif napreduje vsestransko.;1 krepko in odločno koraka po svoji začrta-ni poti, ne oziraje se ne n;a, levo. ne na desno. En oddelek se glasi: kritika, ki obsega poezijo kakor liriko, epiko, dramatiko, prozo1 romane, novele. Raz-
Letnik IV.
drugoga, kot da bo morala zbornica sprejeti bramb-no predlogo, magari s silo, tako je bilo njegovo mnenje, Iz vsega se je lahkp sklepalo, da se bo v kratkem bil odločilen boj za brambno reformo. To se je zgodilo včeraj dne 4. t, m. Opozicija je računala z Vsem, računala je z vsako kruto silo, ni se pa zedinila, kako s silo preprečiti nakajpt) grofa Tisze. Nekateri so predlagali, naj zapusti opozicija; zbornico, zopet drugi vporabo nasilstev, toda do sporazuma ni prišlo. Odločilna seja, ki pomenja preobrat na Ogrskem, se je pričela ob %11. uri predpoldne. Vladal je nepopisen nemir.
Takoj se je oglasil k) besedi poslanec Hollo, ki je hotel govoriti k točki 203 zborničnega reda. Predsednik mu pa ne da besede. Med dolgotrajnimi nemiri je dal predsednik predlog poslanca Szepeshazy-ja na glasovanje, glaseč se, njaj ima zbornica ysak dan dve seji. Takoj določi predsednik popoldansko sejo na 4. uro popoldne.
Končno odredi predsednik kratkomalo med glasnim protestom in silnim truščem opozicije glasovanje o brambnl predlogi. Opozicija je napravila strahovit kraval, grozila je z nasilstvi, a v sredi tega neznanskega hrušča je vstala vlečina za predlog in predsednik je izjavil, da je brambna predloga sprejeta en bloc: v drugem in tretjem branju. Ob %11. url je bila seja suspendirana.
Ker je grozila opozicija z brahijalno silo, je med pavzo pozval Tisza v parlament 100 policistov, ki so sle postavili po hodnikih. Tio je pa razlutilo e-pozicijo tako silno, da je trajalo do konca seje nepopisno kričanje in ropotanje.
Pred pričetkom pop. seje so bili vhodi v zbornico zastraženi. Na trgu preB zbornico so postavili 200 orožnikov, oddelek pionirjev ter celo krdelo policajev in huzarjev. Galerije so bile slabo obiskane, a zbornica polnoštevilno. Vladalo je sicer hudo razburjenje, toda še precejšien mir. NaeniErat se je pa položaj spremenil, ko je stopil ob %5. uri predfeedfnik Tisza, v zbornico in je otvoril sejo. Nastal je nepopisen hrušč in ropot. Ta prizor je trajal blizu četrt ure. Ob /45). uri suspendira predsednik sejo. Po preteku deset minut se predsednik zopet prikaže v zbornici, otvori sejo, a ni mu mogoče priti do besede in zopet suspendira sejo za 10 minut. Ko sle malo pred
5.	uro zopet prikaže v zbornici, je hrušč še tem hujši in suspendira sejo za pol ure.
ni romani in povesti se brez usmiljenja podvržejo neizprosni, a objektivni kritiki, pri kateri ali kot dobri se priporočajo, ali pa podležejo kritičnemu nožu in kot taki izbacnejo iz liste za katoliško mladino. Koliko je tudi drugih člankov, zelo koristnih in tujcM temeljitih, ki nudijo veliko lepih in podučljivih idej in praktičnih navodil za življenje ! Seveda;, revija ni za vsakega; suponira ne ravno ma(lo izobrazbe. Zb dijake višje gimnazije in za mladino na srednjih lolah sploh — zlasti v zadnjih letih — bi ne bilo brez koristi, ako bi ga pridno prebirali, A za akademike pa in za prijatelje nemške literature 1 je kako;r 1 nalašč. Tukaj bo se ta ali oni nasrkal lepih in zdravih misli, katere ga bodo spremljale (v življenju, in kakor dobre prijateljice stale na strani (ter varovale marsikatere nevarnosti in nesreče v moralnem oziru. Nazadnje naj še omenim le nekatero članke in sotrud-nike V zadnjem letniku tega lista : Friderik (v, Schlegel, monografija od Muckermann S. J,; Gebrochener Bann, povest iz Albanije, piše M. Amalija baronica Godin; Die Tragik im Leben der Droste, Herbert N,.;t Emersons Kunstbegriff, Karol Jakubczyk ; Der heilige Gral, dramatična poezija, R. v. Kralik; Abraham a S, Clara in rationalistischem Lichte und Gewände, profesor dr. Karol Bertsche; etc, etc. 'Q
(Ti pa, „Gral“ — kojega vzvišena naloga je nositi seme katoliške, edino prave izobrazbe med ta svet, katero bi na.j padlo na rodjovitna tla in obrodilo fetoteren sad — crescas, floreas v prospeh in napredek katoliških idej in načel1!
II,
Druga revija, katero smo že ob priliki priporočali,^ ki je bila svoj čas ustanovljena izključno le za nemško literaturo, a pred enim dobrim letom sfvoj .delokrog bistveno spremenila, je:	Über den Wassern,
Halmonatssdhrift für Kultur und Geistesleben, Izdaja 'Fr. Herwig. Hermann WaJjther, Vterlagsbuch-hanülung, Berolin. Ta časopis je ustanovil dr. phil. P. Ekspedit Schmidt O. F. M., znan kot kritik, lite-
, Med tem časom je pa prikorakalo jv zbornico 120 policajev) pod poveljstvom policijskega višjega nadzornika. Postavili so se na levi strani zbornice.. Med poslanci opozicije nastane nepopisno ogorčenje. Neki zbornični uradnik) pove policijskemu nadzorniku imena vseh tistih poslancev, ki bi se naj s silo odstranili iz zbornice.: Najpoprej pojeove policijski nadzornik poslanca Julija Justha, da gre ž njim,, a več poslancev stopi med oba in nastane hud prepir. Policijski nadzornik je vstrajal pri tem, da se mora ravnati po danem povelju. Med dijvjanjem i,n ropotom je policija z vso silo spravila in odnesla iz zbornice na ulico 36 poslancev. Ob 6. uri je zapustila policija zbornico.
O.b Vil. uri se prikaže predsednik iTisza in vsi poslanci opozicije, ki so Se ostali v zbornici pod vodstvom grofa Apponyja zapuste: ' zbornkJo. Grof Apponyi pri odhodu zakliče:	„(ZiapušČamo oskrunje-
no zbornico !“
Nato je zbornica mirpo zborovala in zakonski najcrt o honvedi je bil sprejet v drugem branju.
Ob 7. uri je bila zaključena seja, ki je bila tako burna, ktakorSne še ni videla ' ogrska državna zbornica.
Železna pest grofa Tiiszp je z brutalno silo pokazala, da je v ogrski zbornici veljaven zbornični o-ppavilni red iluzoričen. Poslajnce, ki ne Menijo tilnika pred vlado, se kraltkomalo iztira iz zbornice, Mažarsko nasilstvo na Hrvaškem, mažaiisko nasilst-vo v lastnem parlajmentu, vse to je pač značilno Za oholost vladjaJjoče ogrske oligarhi je. Sicer pa ima Tiszov zagovor, s katerim opravičuje svoje ravnanje, nekaj vabljivega in originelnega. Tfclza) pravi, d$ pomenja obstrukcija zanikanje vsakega parlamentarizma. Po njegovem mnenju je zabranit ,Tisza 1'e atentat na parlamentarizem. Da se je pri tem poslu-žil takih sredstev, ' je po njegovem 'naziranjn popolnoma umljivo, Iker se je tudi opozicija) ' poslužila skrajnega orožja — obstrukcije,. Klin s klinom, orožje proti orožju, je njegovo geslo.
Leto dni je trajal boj, ki se je bil. na Ogrskem za bramano reformo. Končan je z zmago vladne stranke. S tem, da je sprajvila ogrska zbornica srečno pod istreho brambno reformo, še pa ni konec o-grskih homatij. Opozicija je sklenila, iti do skrajnosti, Izdala je parolo, da ne miruje poprej, dokler- ne padeta Tisza in Lukacs. (Opozicija je imela zvečer sejo, v kateri so sklenili, da bodo danes skupno odkorakali proti parlamentu. Pozno zvečer je izdalo budimpeštansko mestno glavarstvo ukaz, da morajo takoj zapreti Visa hišna vrata in kavarne, če tudi po dnevu, kakor hitro bo to zahtevala policija,. Pripravljeno je vojaštvo, ki bo takoj na djano znamenje ofd-dalo ostre strele. Položaj v Budimpešti je kritičen.
Dogodki v ogrski zbornici so vzbudili splošno pozornost v avstrijskem državneip zboru, V zbornici so govorili poslanci samo o tejh dogodkih in slišale so se razne izjave. ’Tudi-,v avstrijskem parlamentu je nastala nova situacija. Nastala je potreba, da tudi avstrijska zbornica hitro reši brambno predlogo, kar pa ne bo šlo tako glaflko, ker je nakopičenih cela vrsta raznih ofvir, ki so posledica nezdravega avstrijskega parlamentarizma.
„Prijatelji“ u radništva.
V, pondeljkovi seji državnega zbora je govoril k službeni pragmatiM uradništva tufdfi. naš goslajnec dr. K o r io Š e c. Njegov zanimiv: govor je vzbudil v
rami historik, pisatelj, ena izmed najboljših 'znanstvenih moči med bavarskimi frančiškani, Ker je pa založnik delokrog revije svojevoljno 'spremenil, je P. Ekfepedit odstopil od redakcije in zdaj urejuje Časopis Fr, Herwig. Časopis pripada k onim, ki se štejejo med najboljše in je ’univerzalnega značaja. In članki, razprave, ki so izborni, sé sučejo v raanih strokah, kakor: zgodovina, sosebno kulturna;, filozofija, literatura itd. Fr, Herwig je zn'an kot kritik in vihti kritični nož včasih skoraj brezobzirno;; gorje onemu, ki je njega objekt. Kot dokaz1 izbornosti in tudi vsestranskega; napredka te Tevije naj zadostujejo le nekateri članki v zadnjem letniku: 'Friedrich der Große und der Katholizismus, Dr. H. Figge; Das Pei’đejahr, Tagebuch eines Einsiedlers, f Mäks GeiBter,; roman v narodno {gospodarskem in socialnem ozira velikega pomena; Der rechte Weg, Re-formgedanken, Oton Co.hauser S, J.; Die Grabbauten der alten Aegypter, E. M. Roloft; Die Geburt der deutschen Oper, Dr. H. Metzeier; Fontane, Fr, Herwig; Die Gemeinschaftserziehung von Knaben und Mädchen, S, Becker; Das deutsche Tjheater von Iff-land bis Immermatnn, Dr. W, Kosch; Die Aesthetik der Wohnung, F. Füsser; Der polnische Nationaldichter,- Fr. Herwig; Aus Heinrich Heines Werdezeit, dr. phil. G, Kricker; Karl Theodor von Dalberg, Dr. E. H. Dietzsch; Wanderungen auf klassischen Stätten, A. Trinius ; it'd. itd. Iz te kratke in površne liste nekaterih razppajv je dovolj razvidno, ch so nekateri Članki prav Interesantni in ravno :ak-tuelnega pomena. 'Tudi v tej reviji go zadi nekateri romani . . . naznanjeni in ocenjeni, toda; v manjšem obsegu kakor v „Gral.“
Razvijaj se ön napreduj vedno in vedno v katoliškem duhu ter ostani zvest svojemu naslovu, potem ti je tudi zagotovljena v prihodnjosti ' trajajoča eksistenca in sadovi gotovo ne bodo izostali!
1 P. H. K.
zbornici mnogo pozornosti in ga prinaiŠiajo nemški listi' v zelo dolgih izvlgßkih. S pikrim sarkazmom in žgočo ironijo je bičal dr. Korošec vladne stranke in vlado samo, M hočejo igrati vlogo „{prijatelja“ urad-nišitva, a se spuščajo v resnici v grde demagogične manevre. Fjna in duhovita zafrkovlanja našega voditelja so vzbudila med Širokim krogom poslancev, ki se je zbijal okrog njegove klopi, mnogo: smeha in je bilo ined govorom v zbornici zelo živagno, zlasti rfer di številnih medklicev, katere je pa govornik sproti spretno zavračal.
L a h k O) m i s e 1 n o delo.
Dr. Korošec v pričetku svojih izvajanj ostro prime poročevalca dr. Ceha, ker je v svojem poročilu izpustil važen odstavek njegovega minoritetnega predloga. On je namreč predlagal v odseku, da naj stopi službena pragmatika v veljavo prvi dan meseca po objavi, 1 ako je,’ zagotovljeno potrebno: pokritje višjih stroškov in je izvršena tudi reforma državne uprave. Poročevalec dr. Ceh je pa kratkomalo izpustil cel pogojni dostavek, kar predlog seveda bistveno spremeni. Kaže to ravnanje pač dovolj jaistoo, za kako malo resno se j;e smatralo celo prefMogo v odseku. Ravno tako lahkomiselno kot poročevalec je delal do zaključka odsek sam. Pred božičnimi prazniki se je vršila v odseku pralvcata licitacija, samo da hi se 1‘ahko slepilo uredništvo: to in to boste dobili, Visakdo pa, ki se je udeleževal te licitacije, je že v naprej vedel, da ne bo prišlo do izpolnitve teh obljub. To je demagogija, najgrše vrste. Odsek je med vsem časom svojega delovanja dokazal, da ni odkritosrčen prijatelj službene pragmatike, temveč da o-pravlja samo demagogijo.
Vlada je vedno opozarjala na gotove meje, ki jih odsek glede Časovnega avancementa, glede plač in koalicijskega prajva ne sme prekoračiti. 'Toda demagogi se niso zmenili za te resne opomine in so tekmovali za naklonjenost uradnikov. Kaj imajo u-radniki od tega, ako zbornica sklene službeno prag-matikol ki gotovo ne bode dobila sankije? (Živiahno pritrjevanje.) Svindelj je vse, kar so uganjali ti patentirani prijatelji uradnikov,!
Vprašam vas: Kdo je sovražnik uradnikov, — kdo obstruira? Ali ne tisti, ki' sitavi predloge, o kar terih ve, dal so nesprejemljivi, da ne bodo nikdar postava? (Skrbelo s,e je, da se je razdražilo poželenje uradnikov, storilo se pa ni nič, da bi res kaj dobili. (Pritrjevanje.)
Razun odseka je tudi Vlada kriva, da se tako zavlačuje to vpr,a|šanje. (Saj je že več let službena pragmatika na dnevnem redu, pa nobena vlada se ni gasila, da bi pospešila delo v odseku in ,v zbornici. Sokrive so dalje one tri velike stranke v zbornici, {ki viVoko nosijo glave in vihajo nosove, (pa krijem drže roke. Kaj pa je storila yladna večina od zadnjih volitev? Prav ničesajr. Zbornica je skovala nebroj papirnatih resolucij proti draginji in sedaj kuje drugi proračunski provizlorijj To je vse delo. Prvo res važno delo je siužbena pragmatika.
In zdaj apostrofira dr. Korošec večinske stranke:	To pa Ste zverižili tako, da je nemogoča v tej
obliki in .s to vsebino. Zato ste vi sovražniki uradnikov, 'ker jih vodite za: nets. (ŽiVa/hno pritrjevanje.) Leni ste, nemarni, da se kar kadi. 'Odsekov se o-gibljete in prepuščate delo opoziciji. V proračunskem odseku ste mesece ugibali, kako bi vprašanje italijanske fakultete spravili na mrtvi tir. Ogibali ste in Šteli gumbe,, ali naj se izvoli pododsok deveterih ali dvanajsterih članov. Državni proračun ste vrgli pod mizo, odpovedali se kontroli državne uprave in zdaj se ukvarjate s provizorijem, ki pooblašča vlado, da stori, kar hoče, Ce bi opozicijske stranke ne pardo-nirale večine, ne spnafvite skupaj niti seje proračunskega odseka. (Smeh.) Samo nekaj delate: ime nosite: „delovne stranke." (Smeh.) In kakor v proračunskem odseku, tako se dela tudi povsod drugod. Sedanja večina velikih narodov je za delo nezmožna M i n i !s t r s t v o upr arv] n 1 h talentov.
Kakor majoriteta, taki so tudi njeni refleksi na ministrskih klopeh. Ko je prišla sedanja vlada, se je reklo: sami uprajvni talenti,. In sedaj vidimo to vi,ar do pri delu. Vidimo upravili talent nemškega» nacionalnega svetnika dr. Hodhenburgerja, ki tako dela, da ga Cehi vabijo k Sokolom in bo Še letos nastopil v Prafei s sokolsko Čepico (Smeh. P osi amer: Kalina: Prosim, Hochenburgerja nismo povabili.) Bilo je to citati v vseh listih. Celo ministrstvo je bilo povabljeno in V ministrstvu se nahaja,, kolikor vemo, sedaj Še vedno gospod Hoehenburger. (P|osl|anec, Udržal : Ker hočemo vedeti, če se gospodje razumejo nta| telo-vaidbo, Smeh.) Velik upravni talent jje, tudi trgovinski minister; odkar imamo tega velikega upravnega uradnika, so že vsi karteli proč. Mi vemo, da se sedaj dela proti kartelom in sicer z najvspe^nejšlm sredstvom: z enketajmi. (Smeh.)
Železniški minister dr. Forster govori mnogo, piše in predava o novih železnicah, vojzovih in drugih investicij,ajfh, naredil pa ni Še prajv ničesar.
Naučni minister dr. Hussarek bi moral rešiti veliko težav in jih tudi je. Italijansko pravno fakultetno vprašanje je srečno rešeno: prijadralo je v subkomite, v katerem se posvetujemo o dnevnem redu (smeh), da se bomo lahko na podlagi določenega dnevnega reda posvetovali o italijanski fakulteti. (Smeh.)
Baron Heinold prede ob kolovratu nit češko-nemfške sprave. Ce pa se mu ta nit utrga ali skrto-viči, potem gorje mu, ker Nemci in Cehi padejo po njem. V poljedelskem ministrstvu pa so že pred le-
tom skrili zeleno zastavo, o kateri je tako lepo sanjal pokojni Ebenhoch.	,	,
Finančni minister Zjaleski pa še nadkriljuje druge velike upravne talente. Izišolal fee je v poljedelskem ministrstvu, M Same|va v temnihrin zaduhlih prostorih ob Liebigovi ulici. Dobili »steno že tri finančne načrte, gospod Zaleski nam prinese še četrtega. Kaj pa hočete še več !
Gospod minister Trnka za javna dela lagentira s kanali. Zlobni jeziki trdijo, fda: proučuje vprašanje, ali ne bode treba poleg kanalov graditi železnice, da bodo vodo dovažale v kanale,
Gališki minister Dlugosz je bolj skromen gospod, ki skriva pred javnostjo svoje zasluge za Galicijo.
(Poslanec Kalina: Kaj p(a minister za deželno brambo, fcm. Georgi?)
Dr. Korošec: O tem bodete pa yi govorili’, gospod kolega. (Smeli.)
Razne ovire.
Rekel sem, da niste vlada in večina zmožni vršiti v zbornici resno delo. Tjisto stranko, ki stopa; po edino pravem potu, se slika za sovražnico uredništva, ako prav se ve, da je še mnogo ovir, ki.so službeni pragmatiki na poti. Ojdstraniti se mora najprvo vse zapreke radi’ sankcije. Potem' se mora poskrbeti za pokritje. Razun tega vemo tudi vsi, da ta pragmatika, o kateri se sedaj posvetujemo, ne more postati prej postava, dokler ne: bo napravljena prajg-maitika za srednješolske učitelje in sodnike. Vsi vemo, da morajo biti nekatera, pragmatična doloeil|a popolnoma enaka in da se mora radi tega predelati tudi te pragmatike vsaj v odseku. (Poslanec Zenker: To je nova sankcijskia ovira.) Seveda, prav gotovo.
Reforma državne uprav e.
Sicer je pa, nujno potrebna šle preje reforma državne uprave. Mi hočemo, da se uradniki boljše plačajo. Treba pa je ob enem zboljšati državno u-pravo, da še ne bode množilo, uradniško osobje tudi tam, kjer je odveč. In res, dobili smo že posebno komisijo za reformo uprave. Rešila je že mnogo dragocenega dela. Najprvo je sklenila, da dobi plačilo. In v proračunu za 1912 že imamo v ta namjen 80.000
K.	(Dr. Šušteršič: To je prav, ta, mali finančni načrt. To je najmanjši finapeni načrt. Smeh.) Drugič je sklenila, da se imenujejo njej v pomoč novi uradniki, (Smeh.) Tretjič je sklenila, da proučuje sedanje, razmere državne uprave. Ker pa se uprava razvija/ pričakujemo, '• da bo komisija sklenila, naj se vsa uprava ustavi, ker drugače ne more dohajati u-radnega šlimeljna. Dalje ta komisija, sed|e,j proučuje ‘ vprefeanjo, ali naj se razdeli v razne pododseke,, ali naj preje Še skliče enketo. Skoraj gotovo se letos še odloči za enketo, ker v Avstriji itak ne pridemo nikamor brez e nk et. Ko bi‘bili za službeno pr agrnati-ko sklicali vsaj dve enketi, gotovo bi biìo to1 »vprašanje že rešleno. (Veselost.) Je vendar neklaj nezasliš-nega, da se hoče v Avstriji rešiti itakoi postavo, kot je pragmatika g s am,o — eno enketo.
Torej, gospodje! Ce resno hočete uradnikom dati službeno pragmatiko, potem' né bežite iz zbornice, ko bode treba glasovati za nove davke. Ako ste prijatelji uradnikov in ne smešni demagogi, glasujte za naišie predloge, ki odstranijo ' ovire za sankcijo! (Živahno pritrjevanje. Govorniku čestitajo.)
Siovensko-liberalna — nemška zveza v Celju.
Dne 1. t. m. je priobčil „(Slovenski Narod“1 člat-nek iz peresa svojega Štajerskega urednika o občinskih volitvah v, Celju, Iz tega, značilnega, strankarsko na pol oficljelnega članka» ki je ušel uredniku isqpotì peresa v slabi urici, povzamemo najpreje sledeče :
1.	Da Narodna stranka za sebe rekla(mina vodstvo Slovencev v Celju s trditvijo, 1 da se „tza letos ne udeležimo volitev.“
2.	Da liberalna stranka priznava, da ničesar ni storila za organizacijo Shjvencejv, posebno obrtnikov, v Celju, Če tudi je skozi leta neomejeno in ne-oporečeno terorizirala celjske Slovence.
S,	Da liberalni uredpik ne pozna ali pa nalašč prezre delo poslancev Slovenske kmečke zyeze v dr-žjalrnem in deželnem zboru, ki so po poslancu dr. I. Benkoviču potom inicijativnih predlogov in interpelacij na celokupno ministrstvo z vso odločnostjo zahtevali moderniziranje občinskih volilnih redov v . avtonomnih mestih, posebno proporčno volüno pravico in tajno volitev za Celje in Ptuj (dr, Kukovec za to-le stvar niti mezinca ni ganil).
4.	Da dokazuje deželnim poslancem, daj bi bila sprememba celjskega občinskega volilnega reda primerna kompenzacija za opustitev obstrukcije v dež. zboru, "oni libevalni urednik, ki je slovensko obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru samo na sébi brez ozira na njene cilje opetovano obsojal kot neoportuno.
Ta članek zasluži nekoliko odgovorfa, iCeljski Slovenci, posebno takozvani nadstrankarji, naj svobodno slede poveljem liberalne stranke in naj se vz-drže volitve; tudi naj v botdoöe slepo poslušajo liberalne matadorje, mi jiin ne branimo. Naša dolžnost je le, da povemo, da naj potem tudi odgovornost ,za nevspehe naprtijo tem liberalcem. 'Toliko pa je pribito. da bo in mora naša stranka pri vsaki priliki uveljaviti ves svoj politični vpliv, / da se liberalne strankarske račune prekriža, če tudi plavajo pod nevtralno narodno zastavo; po zgodovini in poteku
zadnjega obrtnega shoda je treba to jasno povedati *,inajdistrankarjem., “
In puncto občinskih volitejv pa nas ni presenetilo* - da je liberalna stranka proglasila abstinenco. To smo vedeli iz dobrega vira že pred meiseci; ta sltviair se je sklenila v liberalnem taboru v času, ko se je zalčel' bitti boj za županstvo ' v I celjski okolici.. Liberalci so izdali parolo, fđa bodo magari raje volili nemškutarja, kakor pa poštenega slovenskega kmeta. Nemoi so se pa pripravljali pri drugi volitvi oddati glasove narodno mapj zanesljivemu, liberalcu, tako da bi ta prišel v ožjo volitev s kandidatom S.
K.	Z,; pri ožji volitvi bi potem zmagal nemško-po-barvani liberalni kandidat. Vfdled teh mahinacij je naša stranka opustila vse pomisleke in glasovala za Fazarinoa.
S ,takimi nelepimi manevri, pri katerih so bile udeležene odločilne osebe nemško-liberalnega tabora v občinsjkem odboru, je Narodna stranka prišla do zmage ; ta „tzmajga“ je prvi plod formelne zveze med nemškimi protestanti in slovenskimi liberalci v Celju in okolici. Za sedaj nam taktični razlogi prepovedujejo razkriti druge dele te pogodbo,
Načfajloji plod te zveze je tudi abstinenca slovenske liberalne stranke pri občinskih volitvah v Celju. Liberalna stranka je že pred meseci zbiraJJa podatke za občinske jvolitv» v Celju; bila je tudi v položalju, da kontrolira pravilnost volilnega imenika, kar so očitno trdili liberalci, ki so radi preglasni in kar je tudi resnica. Naenkrat pa ta preobrat! Lahkoverne nadstrankarje se sedaj farba, da je bil zamujen reklamacijski rok. Dovolj žalostno, če se stvar poveri takim iierodnežemj Sicer pa je to navadna liberfalna izmišljotina, preračunjena za nepoučene ljudi. Liberalni urednik je sedaj prevzpl nehvaležno vlogo, da s številkami dolkaže, da bi ne dosegli Slovenci nikakega vspieha, a pri tem mora tudi priznati, da liberajlna stranka za volitve ni nič storila,.
Seveda bodo liberalci sedaj zakričali, dia jih obrekujemto in opravljamo. A nobeno kričanje ne bo pomagalo; zveza, med nemškimi protestanti in slovenskimi liberajlci v Celju obstoja, naj jo liberalci' še stokrat taje. Ko se bodo. liberalci izkričali, bomo pa prišli z nadaljnimi podaitki; primeren trenutek sl bomo seveda sami izbrali. Heil!
Politični pregled.
Državni zbor.
V	pondeljkovi seji državne zbornice jse je nar daljevalo drugo branje službene pragmatike državnih uradnikov. Govoril je manjšinski / poročevalec Moraczewski in poslanec dr. K o r o š e c. Govor poslednjega prinašamo na drugem mestu. Za dr, Korošcem je govorilo 1 še več drugih poslancev, med drugimi poslanca grof Lazocki in dr. Dinghofer, na kar je bila debata zaključena,
V	torkpvi seji se je nadaljevala specialna debata o službeni pragmatiki. Po sklepčnih govorih poročevalcev se je pričelo glasovanje.
'O § 1, ki sle glasi, da politični, nacionalni in koniesijopelni vzroki’ ne tvorijo zadržka pri namešče-nju uradnika, se je vršilo poimensko glasovanje. Tozadevni predlog poslanca Smurala je bil' sprejet s 153 proti 120 glasovi, Če tudi je vlada, opetovano izjavila, da g,al ne more predložiti v sankcijo.
Nato so se sprejeli paragrafi do 10, v obliki, ld jo je izdelal odsek, istotako točke od 11—19.
Za tem se je pričela specijelna debata) o drugi skupini. K temu. predmetu je govoril tujih posl. Gostinčar, na: kar je bila obravnava prekanjena in se je nadaljevala debata o nujnem predlogu Pacherja, glede poštnih oficijantov.
Sklep, seje je bil ob %4. uri popoldne.
Prihodnja seja danes dne 5. t, m,
* *
*
Razen plenarne seje je še tudi zborovalo včeraj več odsekov:
V	budgetnem odseku se je v pondeljek nadaljevalo posvetovanje o budgetnem provizoriju«. Govorili so poslanci Mastalka, Wässil'ko in drugi.
V	pododseku finančnega odseka je govoril' finančni minister Zaleski : in povdarjal, da vlada ne umakne nobenega svojih finančnih osnutkov.
V	brambnem odseku je bilo nadaljevanje specialne debate o brambni predlogi.
V	bojsapskem odseku se je pritoževal /poslanec Dulibič, da odsekov referent dr, Redlich (v svojem referatu niti ne omenja potrebe, Ida bi se priklopile ■okupirane dežele k Hrvaški, Slavoniji' in Dalmaciji.
Volitve v graški občinski svet.
Vplitve (V graški občinski 'sivet ls|p rajzpisape: Tretji volilni razred voli dne 17. septembra, morebitna ožja volitev dne 24, septembra; drugi volilni razred voli dne 1, oktobra, morebitna Jožj'a volitev dne oktobra in prvi volilni razrejd voli dne 8, oktobra, morebitna ožja volitev dne 12. oktobra. Vjsak razred voli 16 odbornikov, Vseh volile e, v skupaj je pa: okroglo 14.000.
1 Bolgarski kralj na Dunaju.
V	soboto dne 1, t. m. ob 3. uri popoline sta prispela na fDunaj bolgarski kralj in kraljica s princema Borićem in Cirilom ter se je vršil nad vse sijajen slavnostni sprejem. Po več mesecih1 je cesar zop,et prvič sam pričakoval goste na 'državnem kolodvoru. 'Sprevod 80 odprtih dvornih voz se je popii-kal proti cesarskemu dvortu, ' ki .je bil krasno okra-
šen. Ob tej prilikj je cesar podelil bolgarskemu poslaniku Salabašdvu red železne krone prvega razr-redai. .„Neue Freie Presse“ pravi ob tej priliki, da je to odlikovanje priznanje velikih zaslug bolgarskega poslapikja za dobro razmerje med A/f stro-Ogrsko in Bolgarsko zlasti še na gospodarskem. polju, Dunajski listi prav toplo pozdravljajo ‘bolgarskega kralja in kraljico.
*
* *
Bolgarski kraljevski gosti so vi nedeljo dopoldne napravili razne posete pri nadvojvodih in nad-voovodinjah. Kraljevska dvojica je obiskala tudi cesarsko grobišče v kapucinski cerkvi ter položila na rakev cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa posebne krasne šopke:. Ob polu eni uri' je bil pri prestolonasledniku Franu, Ferdinandu dejeuner, katerega se je udeležila odlična družba.
V	nedeljo sta bolgarski kralj in kraljica tudi spr jela' na bolgarskem poslaništvu dunajsko bolgarsko kolonijo. Navzoči so bili pri sprejemu kralj* kra-Ijica, oba princa ter vse spremstvo. V imenu dunajske bolgarske kolonije je kralja Ferdinanda pozdravil bolgarski rodoljub in junak Paniza, (ki je vodil bolgarsko gibanje za osvobojenje Bolgarije izpod turškega jarma: in ki prebiva že nad 30 let na Dunaju. Paniza je vzradoščen zaklical bolgarskemu carju:
,„Srečen sem, da pozdravljam kralja svobodne Bolgarske.“ Kralj Ferdinand se je ginjen zahvalil za Sprejem bolgarski koloniji, M mu je tudi darovala krasen šopek.
Bolgarski ministrski predsjednik Gešov je imel v nedeljo dopoldne večurne konference: ' z zunajnjim mjinistrom grofom Berchtoldom, Državnika sta opširno razpravljala o balkanskem vprašjanju ter soglasno konstatirala, da je miren razvoj balk(binskeg,ai v-prašanja v interesu obeh držav.
V	nedeljo zvečer ob 7. uri je bil v cesarskem gradu Schönbrunn galadiner na čast bolgarskim gostom. Tekom dinerjia sta vladarja izmenjala prisrčne napitnice. Cesar Fran Josip je povdarjal v svoji napitnici na kralja Ferdinanda mirovno misijo Bolgarije ter je čestital kralju Ferdinandu, da se bliža 25$etnica, odkar kralj Ferdinand z marljivo in srečno roko vodi usodo bolgarskega naroda. Kralj Ferdinand se je nato v najtopljejšib besedah zahvalil za cesarjevo naklonjenost.
V	političnih krogih ise jako raznovrstno komentira dejstjvo, da oba vladarja nista niti z besedico o-menila sedanjega političnega položaja na Balkanu.
Nemško-češki spori.
Dne 2. t. m. 'je imel cesarski namestnik grof Thun v TjeŠinu znamenit govor, v katerem je dejal, da je jčeško-nemška sprava bližje, nego marsikateri misli.
Bosna.
Osrednji odbor Hrvaško-narodne Zajednice je v dneh 26. in 27. 'maja zboroval v Banjaluki. So-glaisno je odobril poročilo o dogovorih zia. Spojite v s Hrvaško katoliško unijo. Glede železnic se je hrvaškemu saborskemu klubu priporočilo, da še z vso v-nemo zavzame zanje, zlasti pa za progo Aržano-Bu-gojno, oziroma Rama-- Dalje so bili sprejeti sklepi za omejitev pijančevanja, z:a stik z delavskimi organizacijami, za osnutje ženskih organizalcij in še več drugih.
Raznoterosti.
Cč. duhovščino opozarjamo, da je zdaj jv tiskarni sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago nekaj izvodov novih Pustetovih psallferijev, ki so gotovo najlepši in najcenejši. Oblika WiiZWA cm, v usnje vezana z zlato obrezo, ; krasnim tiskom, stane 3 K 36 vin.
Duhovniške vesti. Častiti gospod Franc Štuhec, kaplajn pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, je prestavljen h Kapeli pri Radgoni, — Častiti gospod Iv. Topolnik, kaplan pri Kapeli, je stopil’ v začasni pokoj.
Baron Hein, koroški deželni predse'dnìkj, stopi v pokoj. Iz Dunaja se poroča, da bo že pred meseci vložena, prošnja barona Heina za vpokojitev vsled njegove bolezni seđ’aj rešena in najbrže še tekom junij a imenovan naslednik.
Iz učiteljske službe. Umirovljena je stalna u-čiteljica ročnih del v Šofštanju in Topolšici Gabrijela Gabrovec. — Začlasno je umirovljena stalna učiteljica v St. 'Janžu Jori Spodnjem-Dra^pgradu Marija DoSmibkuš1. — Prestavljena je stalna učiteljica v Zibiki Marija Valenčak v Sv. Jurij v Slovenskih gor. — Stalna učiteljicia v 'Ziabukovju Ana Pirc-Gabrič je imenovana za učiteljico v Artiče, — Provizorična mučitelj ioa pri Sv. Barbari V Halozah Marija Lebar je imenovana za stalno učiteljico Ü stot am. — Provizorična učiteljica v Blanci Julija PtetrinčiČ je imenovana za stalno učiteljico istotam.
Romarski vlak na Trsat priredi vsled 'splošne želje štajerskih Slovencev tudi letos Slovenska] kršč. socialna zveza. Vlak bo vozil iz Maribora dne 8. julija ob eni uri po polnoči in se bo vrnil] nazaj v Maribor dn!e 9. fulija ob 8. uri zvečer. Cene 1 so iste, kakor lani. Natančni vozni red, vspored pobožnosti, sploh vse, kar je potrebno, objavimo v kratkem.
Kriza v Odboru za prireditev praškega sokolskega! kongresa, -Travo Lidu“ poroča, 'da grozi v odboru za prireditev sokolskega'kongresa v Pragi kriza, ker je odbor povabil h kongresu vse minlistre, med njimi tudi pravosodnega ministra dr. Hochen-burgerja.
Zenska — poslanec? Pri volitvah za deželno-zborski mandat pokojnega jdr. Skarde v Mladi Bole-slavi nat Češkem je prišlo do ožje volitve med kjan-didjatinjo mladočehov, pisateljico Kunetičko, in samostojnim mladočeškim kandidatom. MattovSekom, Odločilno besedo imajo socialni demokrati, ki (so tudi imeli ženskega kandidata. Ce glasujejo socialni demokrati za Kunetičko, je njena'izvolitev zasigunana, in bi bila ona prvi poslanec v Alvstrifi. Vprašanje je, kako bi tolmačile obl als ti deželni volilni red, v katerem se ne glasi' nikjaka točka, dia bi ženska ne mogla biti poslanec. Izid te volitve in nadaljni potek te cele zadeve vzbuja radi tega mnogo pozornosti.
Štajersko.
Hoče. Našla kmečka hranilnica in posojilnica dobro napreduje in trdno stoji, /Je pa tudi v najboljših rokah. V nedeljo dne 16. t. m., po rani službi božji bo imela drugi letni občni zbor pri gospodu Karolu Novaku. Možje, pridite! Govoril bo neumorno delovni gospod Vlad. Pušenjak. Pridite in pokažite, da se tudi zia. gospodarsko organizacijo vrlo 1 zanimate.
Hoče. Se enkrat opozarjamo na vesjelic.o, ki jo priredi Bralno društvo s pomočjo Dekliške zveze v nedeljo dne 9. t. m. po večernicah pri gospodu Jož. Rojku, in vabimo vse prijatelje naše mlaühnske organizacije, zlasti vrle sosede iz Slivnice in drugod, da nas obiščejo v obilnem številu. Na vsporedu ' je petje, govor, deklapiacija (govori in deklamira članica Dekliške zveze) in „Čašica kave“, veseloigra v 1 dejanju, igrajo dekleta Dekliške zveze. Nazadnje pa bo srečolOv. Pridite poskusit svojo srečo v korist našim vrlim mladeničem ! Ker se čisti dobiček porabi za nabavo nove zastave Mladeniške Marijine ‘družbe, se preplačila hvaležno sprejemajo. Sedeži 1 K, stojišča 40 vin. Na svidenje! Živijo!
Slov. Bistrica. Mariborski slovenski gimnazijci prirede pod pokroviteljstvom gosjpoda profesorja dr, Antona Medveda v nedeljo dne 9, t. m. v gledaliških r prostorih hotela „Avstrija“ v Slov, Bistrici predstavo: „JMoč uniforme.“1 Burka, s petjem v treh dejanjih.- Spislal J, Stoka. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Med premori in prosto zabavo poje dijaški pevski zbor. Cisti dobiček je namenjen Dijajški kuhinji v Mariboru, Ker je čisti dobiček namenjen naši prekoristni Dijaiški kuhinji, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno dru-ŠtvOj slavi letos — kakor 'se je že povdarjalo — 25-letnico svojega obstanka. Slovesna proslavitev iste se bo obhajala dne 4. avgusta t. 1. Natančen spored se bo pravočasno objavil. Slavna) bratska društva od blizu in daleč se pa že kar sedaj opozarjajo na to slavlje ter se prosijo, da isto blagohotno vpo-števlajo- ter svoje prireditve za ta dan opustijo in prav mnogoštevilno pohite n,a skrajno severno točko meli obmejne brate Slovence k prijaznemu Sv. Križu na, visokem Kozjaku, Zlasti se še vabijo bratje Orli iz Maribora,, Hoč in Slivnice, da nas ob tej priložnosti počastijo s svojim skupnim obiskom in — bko mogoče — razveselijo z javno telovadbo. Cenjeni rodoljubi se pa lepo prosijo, da nam za to redko domoljubno slavnost blagovolijo nakloniti velikodušne darove v vinu ‘ali denarju, 'Morebitne! pošiljatve naj se naslovijo na gospoda Filipa Galunderja, župana* pri Sv. Križu nad Mariborom, pošta Gornja Sv. Kungota. — Slovenci, dan 4. avgusta hodi veličastni skupni praznik obmejnih Slovencev na prijaznem griču pri Sv. Križlu nad Mariborom!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Slovenci! Pojdimo prihodnjo nedeljo 'dne 9. t. m., popoldne ob 3. uri vsi na veliko ljudsko veselico pri Brezoneliju na Činžat! Oglejmo si lepo in poučno gledališko (igro mariborskih rokodelskih pomočnikov, udeležimo se šaljivega streljanja in drugih nedolžnih zabav! Slovenci, naredimo ta izlet čez Lamprechta! Na 'svidenje! — Sentlovrenška ^Slovenska Straža»“1
Devica Marija v Puščavi. Puščavčani! V nedeljo dne 9. t. m. popoldne Vsi k Brezonelliju naveliko ljudsko veselico! Poštena in prijetna zabava je priskrbljena! Gledališka igra bo zelo poučljiva, petje lepo,_ streljanje zanimivo. K obilni udeležbi vabi podružnica „-Slovenske Straže“ za St. Lovrenc in Puščavo-
Činžat. Podružnici „(Slovenske Straže“* v Mariboru in pri Sv. Lovrencu prosita obilne udeležbe, posebno iz, Maribora. Povdarjamo ge enkrat, da se veselica vrši pri vsakem vremenu. Pot od ‘železnič-ne postaje Fajl je lepa in ni strma ter se pride na Činžat počasi v pol uri.
Sohotinci. Na binkoštni pondeljek. je prišel iz Ptuja kovaški mojster Jakob Petrovič s švojo ženo in dvema otrokoma na obisk k botri; pa preden se še na dvorišču vsi pozdravijo, pade dveletna 'Anica v gnojnic'o in utone, Zamorete si misliti žalost starišev in vseh navzočih.
Sohotinci. Po noči od binkoštne nedelje pa na pondeljek so se Stepli v naš/i valsi pri vasovanju fantje, ne domači, da so morali Janeza Dominkota iz Markovec na pol mrtvega na vozu peljati hajpoprej domu,, potem pa v bolnišnici) v Ptuj. Prej šo ti fantje ba(je ispili v neki gostilni' v Borovcih en liter — ptujskega šnopsa.
St. Vid pri Ptuju. Tukaj se je poročila dne 19, majnika t. 1. Neža Ceh, hči gostilničarja in veleposestnika v Markovcih, s Tomažom Ljubeč, rudarjem v Ljubnem na Gornjem Štajerskem.
Franc Pleteršek
Maribor, ajr 2al093
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Za birmo ! Svet se čudi !
nad veliko, krasno in ceno izber obuval vsakega izdelka in barve, ki jo nudi edino v le največja zaloga in izdelovalnica obuval
Stefan-a Strašek-a v Celju
Kraška ulica štev. 3.
♦
X
17
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
pri PragaFskem
♦
♦
♦
♦
♦
X
♦
X
♦
♦
♦
❖
1
♦
♦
kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega!
arsivo proti požarom !
t .....................
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbestnim škriljem - - -
»ZENIT'
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana.
Kaj rabite Vi, gospa soseda ? — Jaz ? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pravem : Franckovem : pridatku
za kavo
s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne;
od tega zadostuje : manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo!
♦
*
♦
♦
Aparat za lotanje
kakor ga kaže	poleg '
stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Pri Zinauer & Co.
281 Sv. Jakob v Slov. go.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	«
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf3, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mn piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g
fm južna-štajerska kamnoseška ________ družba u Colju..
I
Žap, M Ib straže s strofitim obratom. Zarad za irasiranli Mu :: Izvršaje nagrate spomenik In vsa monaaieBtalna la stav* ss « beaa dela iz ta- Hi inazertep materijala. “ ss Pigile za ratara ii razraiisrarap Riatwp. :: MM zalaga izgMpi tsapiHiHi spaiata :: Kapiji črne. :: galantni ss sss vlažilni ppp. :: Haračila se izvrsujsjo teina, ss ss Mii la straniami proračuni brazpMra.
Brzojavim: ttaraaneseika dražba :: Celi®.
V nedeljo, due 9. junija vsi
.v
na Činžat I
Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko : kavni mlinček:
»1 žaga H, Y1161,12:9 n. V.
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamk.
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta
št. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. •— Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajarp-čeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po Ipti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
Nikdar se ne bodete kesali « -
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul. 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in krgi v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna.

USB	ERI	'DIEH	If	llama Pirnata svojo diana žiiano < lipWiV " siffflyfefl tlVpilfSPBCf ^ fu= Žganja, MfcK lat* Mi 1	štajerski g konjak u L