-----   208-----
Dopisi.
Iz Srbije 12. maja. Dr. J. K. (Dalje.) Jaz nisem politikar, a vendar se mi čudno zdi, da Mag j ari tako grozno ropočejo, da se po celem svetu sliši! Saj tudi Vlahi kakor Magjari bivajo v sredini slovanstva, a Vlahi imajo svojega, skoro da nezavisnega vladarja; imajo veliko, dobro naoroženo svojo vojsko, ki ni nikakor zaničevati; Vlahov je po številu mnogo mnogo več od Magjarov že v samih kneževinah Moldavi i Vlahiji brez mnogo milijonov v avstrijskem i ruskem carstvu; Vlahi imajo plodnejše i za trgovino sposobneje zemlje na obalih Donave i črnega morja v svojih rokah, nego Magjari. Pa kako so mirni Vlahi! oni živijo z vsakim narodom v ljubezni i napredujejo na vse strani hitro pa tako tiho, da se o njih nikjer i nikamor nič ne sliši. Da so Magjari v tako lepem položaju i da imajo oni tako moč, kakor jo imajo Vlahi, no! to bi še le ropotali, da bi se celi svet tresel i Moskava bi se od presilnega ropota zrušila, njeno zidovje bi razpadlo, kakor zidovje Jerihe od glasu trobent!
Mesto Karanovac sem v „Novicah" 1865. leta popisal. Onemu popisu dodam še to-le: Karanovac ima zdrav i prekrasen, za Belim gradom najlepši položaj izmed vseh mest Srbije. Razprostreno je mesto po lepi, visoki i vrlo plodni ravnici na polotoku Morave i Ibera. Na desni strani pod mestom dere bistra reka Iber, ki iz tužnega Kosovega polja hiti i se pol ure pod Karanovcem v Moravo izliva. — Unkraj Ibera je zopet lepa, vrlo plodna, kako uro hoda široka, al od Karanovačke mnogo niža ravnica. Kroz sredino ravnice je potegnjena lepa, ravna, bela cesta, i na koncu nje se blišči staroslavni samostan „Žiča", Karanovcu ravno nasproti pod visokimi planinami, ki se „Stolovi" imenujejo in ravnino zatvorijo.
Nekoliko naprej proti zapadu je visoka planina „Triglav", na ktero jaz vsaki dan, kakor tudi zdaj to pišoč iz svoje sobe gledam i se premile Slovenije spominjam. Triglav mi je najljubše ime v Karanovcu i na^Triglav mi je najmilejši  pogled iz  Karanovca.
Se naprej^proti zapadu je planina Jelica i za njo Vencac pri Cačku. Za Cačkom ste dve šilasti visoki planini Ovčar na desni, i Kablar na levi obali Morave. Med Ovčarom i Kablarom si je Morava v pro-teku vekov izkopala težavno svoj tesen pot, po kterem z veliko silo naprej dere v lepo čačansko ravnino, ktero večkrat vso zalije; zato morajo njeni ^hudobiji jezove, zagraje i nasipe nasproti staviti, da Cačka ne zalije i neprecenljive škode ne dela.
Pod Ovčarom i Kablarom je mnogo samostanov (kloštrov), zato pravijo temu kraju: „srbska fruška gora." — Znana je fruška gora v Sremu z mnogimi samostani. V planino Kablar je Miloš svojo ženo i svoj rod skril, ko je šel v krvavi i rešilni boj na Ljubic, o kterem sem „Novicam" že tudi enkrat nekoliko pisal. — Pa predeleč sem se izgubil po planinah od Karanovca v planine unkraj Cačka, zato hitim po lepi cesti, ob kteri so za leto i dan prekrasne gostilnice brastle naravnost domu v Karanovac, do drugikrat o Cačku kaj povem.
Leva obala (breg) reke Ibera je visoka i skalnata, skoraj tako, kakor je leva obala reke Krke v Novem mestu. In kaj prijetno je zunaj mesta, to je, kraj mesta sprehajati se po visoki obali i oči obračati v globoki  Iber,   na nizko ravnino unkraj njega,  na bli-
ščeči Žič i na visoke planine nad Žičem, ki^ se pod raznimi imeni vlečejo memo Karanovca od Cačka do Kruševc-a i na vse strani naprej i naprej.
Na levi strani mesta, to je, na desni obali Morave, je lepa, visoka ravnina , po kteri se razna žival pase i srbska vojska podučava, na ravnim pa je majhen griček z gosto hosto pokrit, pod njim so lepi vrti, njive i vinogradi. Vrh griča je zopet lepo raven kraj, ograjen z lepimi travniki i tratami, obločen z bombami, karte-čami i z vso pripravo za požiganje i podiranje mest i za razsirjevanje civilizacije i kulture itd. Vse, za take reči potrebno je na lepem griču v veliki smodnišnici ali barutani. Lep grič se imenuje „Grdica." Grdica pri Karanovcu bil bi lahko to, kar je „Roženbah" nad Ljubljano. Se ve , to ne more biti, kajti Karanovac bode še le čez mnogo let lepo mesto, polno hiš i gradov itd. Karanovac je novo i vrlo lepo vredjeno mesto; ulice so mu široke, ravne; na sredi mesta je velik, okrogel trg, na sredi trga je velik vodnjak in okoli i okoli so v okrogu trgovske štacune s slabim, nič vrednim, pa strašno dragim evropejskim i srbskim nekoliko cenejim blagom.
Staro mesto Karanovac, ki ga je Črni Jurij požigal, je stalo pod današnjim Karanovcem; po njem se zdaj orje, seje, zanje; o mestu ni sledu več, ni ostal kamen na kamenu. Zemeljski nasipi i okopi, s kterihje Črni Jurij na Karanovac pokal, še stojijo, i po pripovedovanji veštih ljudi so ti na pravem mestu izkopani ter so Črnemu Juriju še dandanes vrlo dobra svedočba, da on ni bil samo neustrašljiv junak za pokanje i sekanje,, nego da je imel tudi glavo na pravem mestu, v glavi velike mežgane polne bistre pameti.
Za nasipi i okoli njih v veliki dolgosti i širini je izrastel današnji Karanovac; al bolje da rečem: se je zasejal današnji Karanovac, ki vrlo lepo raste od dana v dan, al cvesti še ni počel, ker je še v trdem, nerazvitem popku.                                       (Dal. prih.)
Iz Velikovca na Koroškem, f (Učitelji in deželni zbor.) Nedavno so se pri nas zbrali učitelji veli-kovške in doberloveške dekanije, da so se pogovorili, kaj bi bilo zdaj v prid ljudskemu učiteljstvu nasveto-vati deželnemu zboru, in česa ga prositi. Sestavila se je ponižna prošnja, v kteri se v začetku popisuje važnost učiteljskega stanu, kteri se pa vendar tako slabo plačuje, da mu ni ne živeti ne umreti. Tirja se od njega zmiraj veča zmožnost in inteligencija na vse strani, kar je tudi vse prav; zato pa na drugi strani oni, ki družini, občini, cerkvi in državi dober, umen in zvest zarod odgajajo, imajo pravico zahtevati, da se jim njihovo materijalno stanje zdatno poboljša, ker je potem pričakovati, da napn6 dušne svoje moči tako, da ljudska šola vrlo napreduje. Zato so tu izbrani učitelji soglasno sledeče točke v svojo prošnjo na visoki deželni zbor vzeli: 1) Od vsacega, kdor se k učiteljskemu stanu obrne, naj se tirja veča izobraženost, za že postavljene učenike naj se pa napravijo šole za napredovanje in društva enakega namena. 2) Učnina (šolski denar) naj odpade in se na deželne davke (Landesumlage) razdeli, ker se po takem nič ne zgubi, temveč le v denarji pridobi. 3) Za vzdržanje ljudske šole naj donaša vsakdo, ali ima otroke ali ne; saj je šola za vse, posredno vsakemu koristi. Učiteljska plačila naj se postavijo na 400, 500 in 600 gld. 4) Šolski čas za učenje mladine, kteri je do zdaj trajal le do 12. leta, naj se podaljša do 14. leta, ker se ravno v pridjanih dveh letih več da storiti, kakor v vseh prejšnjih zato, ker so učenci že zrelši, za poduk bolj izurjeni. 5) Za učence kmetijskega ali rokodelskega stanu, kadar iz šole stopijo, naj se napravijo kmetijske ali obrtnijske šole; kajti to tirja sedanji čas vsak dan bolj.   6) Učitelje naj stavi deželna
-----   209   -----
vlada. 7) Učiteljevo stanje v občini naj varuje deželna vlada, da se ne upa vsak potepuh čez učenika. 8) Ime ,,podučitelj" naj odpade, vsak učitelj naj ima aktivno in pasivno volilno pravico. 9) Za šolske inšpektorje in svete naj se tudi učitelji postavijo in volijo. 10) Kadar se v deželi o imenitnih pedagogičnih rečeh posvetuje, naj se v tak posvet pokličejo tudi izvrstni učitelji. 11) Šolske knjige naj posebno na domačo deželo ozir imajo in naj se od izvoljenih učiteljev izdajajo. — To so najimenitnejše točke omenjene peticije, ktera bo zdaj romala tudi k drugim učiteljem, ki v našem shodu niso pričujoči bili. — Tudi v drugih dekanijah se bode toisto storilo in posebno bo to reč koroško učiteljsko društvo v roko vzelo.    Bog daj, da bi bili uslišani!
Iz Ljutomera 14. junija. A. K. — Zadnja naša beseda v čitalnici 7. dan t. m. bila je kaj izvrstna. Igri ^Filozof" in „Ultra" ste mnogobrojnemu občinstvu bili tako po godu, da smehu ni bilo ne konca ne kraja. Rekel je neki poslušalec, kteri je pričustoval skoraj vsem besedam ljubljanske čitalnice, da bi se mi Ljuto-meržani, kar se gibčnosti in lepote naših igra vek tiče, smeli z Ljubljano skušati. Mnogo je pripomogel k si-jajnosti Čitalničine zabave znani operist gosp. Melkuš, ki je v druščini z glasovirnim virtuozom gosp. Pravom iz Prage popotovaje skoz slovenski Stajar pomagal naš program dičiti. Največi vspeh je dosegel s pevanjem ,,pregnanega poljskega kneza." Pa kaj bi vam tu o Melkušu pripovedoval; saj ga iz ljubljanske čitalnice bolj nego mi poznate. — Dvorana je bila sicer prepolna, al ne od Ljutomeržanov nego gostov iz okolice, posebno so se mnogobrojno vrli narodnjaki iz trga Središča s svojim županom g. Dečkom na čelu udeležili. Tudi iz Ormuža jih je bilo precej, iz Velike nedelje so se celo se trobojno zastavo pripeljali. — Kolikor se dd v obče soditi, klije zdajjpri nas najživahnejše narodno življenje na vsem slov. Stajarji.
Iz Trsta — piše „Primorecu, da je mestno sveto-valstvo kakor deželni zbor sklenilo,   v povzdigo poljedelstva   razdeliti  srenjske   ali   komunske  pašnike med posestnike tako, da bi en del prišel kmetom v lastnino,   en del bi ostal za pašnike, a zadnji del bi se pogozdil   na  mestne  stroške.    Ta hvalevredni sklep je tudi ministerstvo  mestnemu  svetovalstvu priporočilo v izpeljavo, al zdaj še brez želenega vspeha. Pa zakaj ? Nektere vasi se protivijo tej razdelitvi, pa se trudijo jo odgoditi  in   v   pozabljivost dovesti  deloma  iz zanikar-nosti deloma iz sebičnosti. — Res žalostno bi bilo, ako bi se dobra in potrebna stvar razbila na trmi nekterih! Iz Senožeč 21. junija.   — ? —  Enemu senožeških dopisnikov današnjega „Primorca"  to-le: Ako ni „pre-eleganten"   ali   celo  slabega   droba,    da   mu   mesarski smrad škodva — a menim, da ni tak — naj gr6 k mesarju, da mu tisti županijski odlok o zadevi naše mesnice pokaže, kterega je meni pred 14 dnevi kazal;   ko to vidi, javalne bode potem rekel, da županija ni svoje prve dolžnosti  v tej  zadevi izpolnila.    Da   ima pa naš župan obilo opravil, resnico piše, pa si opravil tudi sam napravlja i to edino na  vsestransko korist zanemarjene soseske i njenih naprav, z načelom „v s a k e m u svoj e." Tudi uradna opravila mu   dajo   dovolj   opraviti,  a vse mu gre brzo izpod rok, čeravno on ne ene same nemške črke ne rabi.   Da pa bi naš župan zarad neke razprtije  z  opravki  obilo  obložen  bil,   to  je   prazna! — kajti s takimi norčijami in z dopisi, kteri v „Primorcu" ali v drugih časnikih  odtod izhajajo,   se on le kratkočasi.   Predrznost pa,   pisariti v imenu več druzih,   pa ne velja za „mi smo mi!"  —  Drugemu   dopisniku   pa to-le: Ugovarjati je pripuščeno vsakemu, a dosledno naj se ugovarja!    Svetovati   pa  bi  dopisnik   moral — prav za prav — naj pred sam sebi,  da si kak pošten
stan izbere in dalje drazega časa zastonj ne trati m tako svoje mlade zlatd vredne ure za-se, ne pa za nič ne porabi. On meni, da nemškutarju ne diši nič, kar je prav. Jaz pa menim, da so nemškutarji bolj zbrisani nego on sam; kajti Latinec pravi: „Multi po-tuissent ad sapientiam pervenire, ni jam putassent se pervenisse." Vredniku „Primorčevemu" pa, kteri uže 20 let časnike bere, pa pravi, da ni še tako „hinavsko-hudobnega" očitanja čital, kakor so ga „Novice" o njegovem dopisniku izrekle, pa rečemo le: Čudo, čez vse čudo! ali ni v svojem listu bral pisarij o g. Svetec-u? Druzih ni treba iskati!
Iz St. Petra na Notranjskem. — Po nalogi mi-nisterstva trgovine — tako piše „Gosp. List" — se imajo za železnico sv. Petra ona dela brž začeti, ktera največ časa potrebujejo, in to so 3 predori (tuneli) in 3 preseki na Krasu pod sv. Petrom.
Iz Sinelednika. — Pri tako silni vročini, ki je bila meseca maja, ni čuda, da je živina začela za naglo vrančino boleznijo (črmom) cepati. Našemu županu je poginila konec u. m. krava, 16. dne t. m. pa vol. Kravo je dal župan malo pred poginom zakiati in klavec, neki zidar, je dva dni potem hudo nevarno zbolel, otekla mu je roka, izpustilo se mu je po njej veliko črnih pik, in brž ko ne bi bil strašno smrt storil, ako ne bi bil šel še ob pravem času k gosp. Ves-u pomoči iskat. Okrajna gosposka je izvedela to in je dala pokončati vse kravje meso, ki so ga dali osoliti in sušiti. — Varite se vendar strašne bolezni!
Iz Ljubljane. C kr. ministerstvo kmetijstva je naznanilo te dni družbi kmetijski, da konec tega poletja hoče poklicati poslance kmetijskih družeb na Dunaj v posvet zarad mnozih kmetijskih zadev.
— Tukajšnji odbor za železnico gorensko je v zboru nedeljskem enoglasno sklenil, gosp. dr. To-manu pokloniti zahvalnico za njegov veliki trud in sijajni vspeh o tej za našo deželo vele važni zadevi. — Dozdaj Še nismo slišali nikogar, da bi ne bil vesel te železnice — razun Lohningerja v zbornici poslancev in pa dopisnika „iz desnega brega Save" v „Slov. Nar." Lohningerju je povedal dr. Toman sam, kar mu je šlo (glejte stran 205. današnjih „Novic"), — dopisniku „iz desnega brega" pa, čeravno mu je že samo vredništvo „Slov. Nar." z drugim glasom dementi dalo, morajo „Novice", ki se že več let potezajo za to železnico, svoje povedati. One ne morejo molčati o tem, da se železnica, kije sreča naši deželi, v blato gazi s piškavimi razlogi; one ne smejo molčati, da se tako nesramno napada dr. Toman, ki nam je pridobil to železnico tako hitro po nevtrudljivi delavnosti skozi mnogo mesecev. Dopisnik „iz desnega brega" je pre-očitno pokazal princip, da nič ni dobro, če tudi je najbolj koristno deželi, kar koli počne dr. Toman in sicer poslanci naši! Da ne sme iz tanke preje biti, kdor se vstopi na javni oder, to je gotovo; „wer da baut auf offenen Strassen, muss die Leute reden lassen", pravi nemški pregovor; tega je dr. Toman, kakor vsak drug, že dolgo vajen; al poštenost zahteva, da se hvali, kar je hvale vredno in graja le, kar je graje res vredno, omika pa zahteva, da je beseda vsigdar spodobna. Sploh zahteva „viteštvo", ako kritika prestopi iz stvari na osebo, to je, da pisatelj napade osebo z imenom, da tudi napadnik sam sebe imenuje, da napadeni ve, kdo ga kliče na duševni dvoboj. Ok6 v oko, a ne zavratno! O osebnih zadevah ne veljd se z nimbu-som naroda zakrivati. Posamesni glasi niso „narod". Veliko občin na Gorenskem je odločno prosilo za železnico na Gorenskem, in ker gre* dr. Tomanu hvala, da je največ pripomogel v to, da se jim je prošnja s polnila, zato more pač dr. Toman reči, da ima narod za
------   210   ------
sabo, a ne pisatelj „iz desnega brega", ki je organ morebiti le kakega poštarja ali kakega oštirja.
—   Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona; ta pregovor veljd tudi o pravlici, ki je šla po časnikih, da je z glediščinim ravnateljem dež. odbor dramatičinemu društvu še slabeje pogoje načrtal kakor nemški „komite." To od konca do kraja — ni res. Iz gotovega vira smo pozvedeli, da je poročnik deželnega odbora v shodu glediš. komite-a stavil pogoj, naj se dramatičnemu društvu prepusti vsak mesec enkrat gledišče brezplačno, vsak teden enkrat pa za polovico večernega dohodka. Al tega komite nikakor ni hotel, češ, da on ni nabiral denarja za slovenske igre. Od Zollnerja pa, ki je edini bil, ki se je še le čez več tednov po razpisanem oklicu oglasil za gledišče ljubljansko, je deželni odbor komaj to dosegel, daje odstopil od nedelj in praznikov, kterih izprva nikakor ni hotel prepustiti slovenskim igram, ker so mu najzdatniši glediščini večeri; deželni odbor pa je ravno nedelje povdarjal za najpripravniše večere narodnih iger. — Sicer je glediščina sezona le od septembra do velike noči; ves drug čas igra dramatično društvo kolikor mu je drago brez polovine; deželni odbor mu menda ne bo kratil dovoljenja.
—   (Zastavica.) Državni kancelar dunajski hvali deželni zbor kranjski, ki je po večini ndroden, in je iz tega ozira cel6 zbornici poslancev priporočal, naj Slovencem dovoli železnico, — c. kr. kranjska deželna vlada pa se neki tri fajmoštre, ktere je nasvetovalo si. knezoškofijstvo, brani imenovati, in to, kakor pravijo, v spominu na volitve v deželni zbor. Gori hvala, doli pokora — iz istega vzroka! Naj nam ugane, kdor more, to zastavico, ki je na vsaki način vredna interpelacije v prihodnjem deželnem zboru.
—  Od nove „aere" mestnega odbora pričakujejo magistratni uradniki povišane plače. Magistratnemu kancelistu g. Hudobivniku, ki je že zdaj dobro plačan, pa se ta magistratna „organizacija" prepočasna zdi, tedaj je navadno pot vlog opustivši kar naravnost hitel k podžupanu. — Kdo je zdaj gospodar pri magistratu, se res prav ne v6; na pritožbo liberalnega trgovca g. Leskovca, da neki mož in žena (oba Kranjca) pohišvata s   štacunarskim blagom po  Ljubljani,  je   neki ukazala
Ered malo dni c. k. finančna gosposka, da se jima po-iševanje prepov6 — pozneje pa je prišlo na dan, da jima je sedanji magistratni predstojnik, v čegar oblast spada lokalna policija, pohiševanje dovolil! Po tacih in enacih dogodbah pač praša vsak nepristranec: kako dolgo se bode še odlaševalo, da postavni in ustavni župan nastopi županovanje?
—  C. kr. okrajna gosposka okolice ljubljanske je v nedeljo na Jezici, v Malivasi in Stožicah dala oklicati ukaz od 20. aprila 1854. leta zarad fantovskega ponočevanja.
—   Iz občnega zbora dramatičnega društva 21. dne t. m. naznanjamo, da se je iz odborovega sporočila izvedelo, da je denarni stan okoliščinam primeren in da društvo šteje blizo 200 članov. O igrah v javnem gledišču se je sprejel nasvet odborov, da društvo ne bo igralo po pogodbi, sklenjeni od deželnega odbora s pod-vzetnikom Zollnerjem. Sklenilo se je tudi, da se novi odbor obrne do deželnega zbora in do Matice za podporo, in da se skrbi, da se napravljajo predstave. Za prvosednika je bil izvoljen g. Fr. Levstik in za blagajnika g. Drag. Žagar, za odbornike pa gg. dr. Karol Bleiweis, M. Bole, Fr. Cegnar, P. Drahslar, P. Graseli, E. Gutman, J. Jurčič, J. Kozina, dr. Lavrič, J. Murnik,
J. Noli, dr. Papež, dr. Poklukar, E. Pour, Pr. Ravnikar, J. Stritar, V. Valenta in J. Zabukovec.