TRST, sreda 10. decembra 1958
Leto XIV. . Št. 292 (4137)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 poštnina plačana v gotovini
DBKDNISTVO: OU MONTECCHI tt. *, II. nad. — TELEFON »3-108 IN >4-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» —
St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico I-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 »n od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE LASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca: trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun. Založ tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-7 / -J 5
Humphrey izročil Eisenhower ju osebno pismo Nikite Hruščeva
Senator je podrobno poročal predsedniku o razgovoru Hruščev je sporočil željo, da bi se sestal z Eisenhotver-jem v okviru konference najvišjih in željo obiskati ZDA Sovjetska medcelinska raketa leti 14.000 km
^ftSHINGTON, 9.	—	Demokratski senator Hum-
Phrejr je danes izročil	Eisenhowerju	pismo	Hruščeva,
« govori, kako naj bi	se	sporazumeli	o	prekinitvi
Muskih poizkusov. Razgovor med senatorjem in pred-jMnikom je bil zelo dolg. Po razgovoru je Humphrey rjavil časnikarjem, da je Hruščev poslal Eisenhower-9 dve pismi in da gre v obeh primerih za predloge, ** so relativno tehničnega značaja.
Humphrey je izjavil,	da
jj zelo optimist, kar se	tiče
M®na, ki govori o ustavitvi Jedrskih poizkusov, o čemer 5* sedaj pogajajo v Ženevi, fovedal je zatem, da je spo-pil predsedniku nekatere '"formacije Hruščeva o jenskih eksplozij ah. (Te inv ‘Ortnacije so spopolnile ne-r*tere praznine v podatkih, ^so jih do sedaj imeli v
Venator je izjavil, da je iz ^govora s Hruščevom dobil ""Pričanje, da obstaja dejan-možnost sporazuma v Že-??yi med ZDA, Veliko Brita-“'Je in SZ o prekinitvi jedrih poizkusov in o uvedbi “kdnarodnega nadzorstva. Zatem je Humphrey podpisi" nepopustljivost washing-j?nske vlade glede Berlina. "Jal je ,da je tudi on mne-da je nesprejemljiv pred-, :"*> Hruščeva, ki ga je njemu , ‘točil za Eisenhowerja, češ J?.,la predlog ne gre izven : “■tajne propagande. Pripom-. S Pa je, da je Hruščev pu-12* odprte «nekatere varnost-j:? izhode«, ter je «pokaza’ za-j ."Panje za druge predloge«, i j/sator je dodal, da je Hru-j""v skušal postaviti na pro-«,?andno raven svoje predlo-Ue o Berlinu, izrekel pa je ■Oenje, da bi morale zahod-■* države proučiti to, kar mu , izjavil Hruščev med razgo-"tom v Moskvi.
I Jfar se tiče informacij, ki
vih bomb, kolikor jih ne bi nikoli potrebovali. Pripravljeni smo ustaviti izdelovanje novega orožja in uničiti nekaj tistega, ki ga imamo. Imamo raketni izstrelek za razdaljo 14.000 km in oombo z močjo pet megatonov, katere izdelovanje je enostavno in zahteva majhno količino atomskih snov.«.
Govorniki v Akri obtožujejo Francijo
AKRA, 9. — V Akri se nadaljuje konferenca afriških
Pred novimi spremembami zakona o trgih? Nadaljevanje	stavk	i
i#!
se tiče informacij, je dobil o sovjetskem na-JNovanju na področju modnega orožja, je Humphrey pekel mnenje, da so sporoči-? Hruščeva imela namen naloviti nanj vtis glede ravni, IS.jo je dosegla sovjetska teh->l?a- Izrekel je mnenje, da niso v zaostanku na tem pbočju; dodal pa je, da so Sovjetski zvezi pomembno ."Ptedovali, čeprav ni ta na-fjsdek tako važen, kakor Ru-J 1 hlislijo. i‘Napredovanje, o katerem J govoril Hruščev, je dodal lektor, se ne tiče atomskega fala, o katerem so nekateri 1 Soriški listi nedavno pisali.
Phstoja katerega nisem mo-I >, osebno ugotoviti niti v aksi niti na papirju.«
, Humphrey je Eisenhowerju I B°r°čil tudi dve želji Fru-,:eva: od teh je bilr druga 1 ( "točena posredno: sestati se v Eisenhotverjem v okviru jfPJerence najvišjih; obiskati A in druga področja sveta. u.ya koncu je senator obve-: J, Eisenhowerja, da je pr' ! .i 'etskih voditeljih ugotovil ^""oko željo povečati trgovin-b? izmenjavo med SZ in i, A. Eisenhower je pozval ^"atorja, naj mu o tem pri-1 H*-' Pisan0 spomenici
r  r	Hum-
je na koncu izjavil, da a "iegovem mnenju Sovjetih/ zveza ne misli niti naj-HaPi začeti vojno v prihod'
1» desetih letih.
'ti . s° ga vprašali o važno-v informacij, ki jin ie dati,; sporočil predsedniku se-| njf°t Humphrey, je preditav-k Bele hiše izjavil, da bodo •»/."formacije podrobno pro-hi« 'n i'11 ocenili, da ugotovi*’ _«v kakšni meri so ta V'"čila Hruščeva lahko sa' 1(. Propagandna poteza«. «V Primeru, je dodal, r.e bi Ve "'ngtonska vlada sodelo-V4 Pri tej propagandi in ne »""Javila teh intormacij«. jj""ator Humphrey je dalje :K‘> da mu je Hruščev iz-'iV1. da namerava zmanjšati it ^ sovjetske tajne polici-'(i: ?umphrev je dodal, da : Ih Hruščev ob tej priložno-((- "i rekel, da bo razrešil «■*•!« Serova funkcije nalila državne \arnostne i* Humphrey je dodal, H /h11 je Hruščev sporočil,
I lt» ° verjetno izvršili ne-. V* znatne spremembe in Hi °do zmanjšali število °-! % * v t'ajn' in vojaški poli-ho ’ omenil je tudi morebit-1* ‘"tanjšanje oblasti poltci-li^Pscbno pa tajne policije, ta,..krogih senata izjavljajo da je Hruščev povedal OPhreyu, da ima Sovjet-'tu *Veza medcelinsko bali-raketo, ki lahko ponese v» 13.000 km daleč svoj ‘"zivni naboj. V istih kro-|ti|. Pravijo, da je to ena ti-Hv <tajnosti», ki jih je Hrulita sporočil Eisenhowerju li*U» današnjim razgovorom. I? tajnost pa je baje, da IHtol^ev izjavil, da je SZ ?lhkavila majhno jedrsko Hi 0 * eksplozivno močjo '* ^.egatonov (en megaton Kanjon ton tritola).
IHj, "ik «Newsweek» pa na Ni«« svoji današnji številki j$h,jdnje besede, ki jih je 'l?v baje izrekel senatom »M^umphreyu v Moskvi JJl , * sta, ker smo mi za vami gospodarsko in ne huu. borbo- Sedaj imamo ko atomskih in vodiko-
narodov. Na plenarni seji sta danes govorila med drugimi delegat ZAR Fuad Galal in predstavnik stranke afriškega zbiranja, ki je največja stranka v francoski Afriki. Ta je obsojal ustvarjanje francosko-afriške skupnosti kot «zvito obliko zatiranja«. Prav tako je obsodil načrte za na pol avtonomno Afriko pod francoskim gospostvom. Dodal je: ((Odločno nasprotujemo dominaciji Francozov v kateri koli deželi, ki ni Francija. Pravimo «Ne!» evropski dominaciji nad afriškim kontinentom.«
Minister za gospodarske zadeve v Gvineji je dolgo govoril o odnosih Gvineje s Francijo, ki jo je obtoževal, da ne ravna v dobri veri. »Medtem ko je De Gaulle zatrjeval, da Francija ne bo delala ovir za neodvisnost Gvineje, je poudaril delegat, je gvinejska vlada s presenečenjem ugotovila številne ovi-
re. ki jih Francija postavlja. Najprej je skušala .Gvinejo izolirati, sedaj pa je noče priznati.«
Govoril je zatem delegat «afriškega narodnega kongresa« iz Južnoafriške zveze, ki je obsodil diskriminacijsko politiko tamkajšnje vlade. Poudaril je, da ni dovolj izglasovati razne resolucije, pač pa so potrebna dejanja.
Zadnji govornik na jutranji seji je bil liberijski delegat, ki je poudaril, da se ne sme napraviti nič takega, kar bi Afriko delilo. Poudaril je, da mora prej priti neodvisnost in zatem šele združevanje. Afriške države morajo najti obliko združevanja, ki bo v skladu z afriškimi tradicijami.
——s«------
VARŠAVA, 9. — Danes je prišla v Varšavo delegacija vzhodnonemške vlade, ki jo vodi prvi tajnik enotne socialistične stranke Walter Ul-bricht.
Chaban-Delmas predsednik nove francoske skupščine
Za predsednika senata je bil že iestnajstič izvoljen Gaston Monnerville
PARIZ, 9. — Francoska skupščina je imela danes prvo sejo, na kateri je izvolila svojega predsednika. Pri drugem glasovanju je bil izvoljen kandidat zveze za novo republiko Jacques Chaban-Delmas, ki je dobil 355 glasov, medtem ko jih je socialistični kandidat Max Lejeune dobil 132. Pri prvem glasovanju je Chaban-Delmas dobil 250 glasov, kandidat neodvisnih Reynaud 168, Lejeune 89, komunistični kandidat Grenier pa 12. Pri drugem glasovanju so neodvisni umaknili svojega kandidata in glasovali za Chabana Delmasa.
Chaban-Delmas ima 43 let ;n je poslanec od leta 1946. Bil • e večkrat minister in je sedaj župan v Bordeaugu. Na predsedniškem mestu bo ostal pet let.
Ko ie v začetku seje prišel v dvorano general De Gaulle, so ga posianci pozdravili z aplavzi. Zatem je 82-letni dekan kanonik Kir v imenu skupščine pozdravil De Gaulla •n je zagotovil podporo skupščine «z dosledno večino in s konstruktivno opozicijo za potrebni program narodne obnove in socialnega napredka«. Po govoru Kira je De Gaulle odšel in začele so se volitve.
V senatu je bil za predsednika že šestnajstič izvoljen Gaston Monnerville. Dobil je 224 glasov proti 17, ki jih je
aohil komunistični kandidat Lhuillier.
Na današnji seji vlade je general De Gaulle poročal o vojem iiotovanju v Alžirijo. Uradno poročilo pravi, da je general izrekel zadovoljstvo nad tem, kar je tam videl. Minister za informacije Sou-stelle je izjavil, da je De Gaulle na kratko govoril o svojem potevanju. Govorili so sodni reformi in o novi organizaciji gospodarskega in socialnega sveta. Niso pa govo-uli o upravnih spremembah v Alžiriji. O tem bodo verjetno govorih v petek.
Predčasne volitve ii?
Nasprotja med Katoliško akcijo in ACLI ob začetku priprav za aprilski kongres KD, na katerem namerava Taviani kandidirati za novega glavnega tajnika stranke
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Poslanska aooinica in senat se bosta danes ponovno sestala. Poslanci bodo razpravljali o spremembi zakonskega odloka v zakon za preureditev trgov za sadje, zelenjavo, ribe in meso, ki je bil prejšnji teden v senatu že odobren. Senatorji pa bodo ime-
li na dnevnem redu samo vprašanja in interpelacije.
Kljub temu da se je v prejšnjih dneh zdelo, da bodo poslanci gladko odobrili besedilo zakona o trgih, ki so ga senatorji že sprejeli po prejšnjem sporazumu med demokristjan. in levičarji, se danes govori, da bodo demokristjani na sestanku njihove poslanske skupine razpravljali o možnosti nekaterih spre-minjevalnih predlogov, ki jih je izdelala poslanska komisija za industrijo in kmetijstvo. Ti predlogi zadevajo trgovino na debelo izven glavnih trgov ter vsebujejo določbe o nadaljnji liberalizaciji. Prav zaradi tega bi takšne spremi-njevalne predloge podprli tudi liberalci verjetno skupaj z ostalimi desničarji. Pravijo, da bi desnica jutri zagovarjala celo prvotni predlog vladnega zakonskega odloka o trgih. Prav tako prihaja iz socialdemokratskih vrst novica, da nameravajo poslanci PSDI predložiti nekatere spreminje-valne predloge. Toda vse to so le domneve in je vsekakor prezgodaj govoriti o tem, ali bo že odobreni zakon ponovno spremenjen. Ce se bo to zgodilo, potem bo v nevarnosti odobritev vsega zakona, ker bi najmanjša sprememba
besedila v poslanski zbornici povzročila vračanje zakona v senat, ki pa ga verjetno ne bi mogel odobriti v predpisanem roku. Ta rok pa poteče že čez en teden.
Medtem pa se nadaljujejo stavke in mezdna gibanja. Predsednik vlade Fanfani je šele danes sprejel na Vimi-nalu generalnega tajnika CGIL poslanca Novello, njegovega pomočnika poslanca Santija skjpaj s predstavniki državnih nameščencev, železničarjev in poštarjev. V uradnem poročilu po sestanku je rečeno samo to, da je Fanfani «vzel v vednost obrazložitev sprejetih predstavnikov CGIL in ponovno poudaril že znane vladne usrepe glede načina reševanja nerešenih vprašanj«. Generalni tajnik CGIL Novella pa ni hotel dati nobene izjave. Dejal je le, da bo jutri zjutraj na sedežu CGIL sestanek predstavnikov sindikata javnih uslužbencev, ki bodo razpravljali o rezultatih današnjega sestanka s Fanfanijem. Vodstvo CGIL je na stališču, da bi morala vlada dati do 14. t. m., t. j. do konca tega tedna, točen odgovor glede o-snovnih zahtev javnih uslužbencev; o povišanju za 10 odst. sedanjih prejemkov in priznanju gibljive lestvice.
Tudi današnja stavka pe-
ker so se pozivu CGIL pridružili tudi sindikati CISL in UIL. Pekovski delavci niso povsod stavkali, ker so bile oblike protesta različne: ponekod so bile stavke, drugod pa manifestacije, zborovanja in skupščine, kot so pač sklenili posamezni pokrajinski sindikati. Pekovski delavci zahtevajo začetek pogajanj o gibljivi lestvici, za obnovo vsedržavne delovne pogodbe in za vprašanje, ki se tičejo delovnega urnika, vajencev in tedenskega počitka.
V mezdnem gibanju so tudi pomorščaki privatnih družb, tako je n. pr. v Genovi še vedno blokirana prekooceanska ladja »Surrie.rto« znanega neapeljskega milijarderja in monarhista Laura. Ti pomorščaki zahtevajo enako delovno pogodbo kakršna je bila podpisana prejšnji teden s poldržavno Finmare.
V Milanu pa bodo v četrtek kovinarji ponovili stavkovno gibanje, ki so ga začeli 19. novembra, da bi dosegli jiovi-šanje mezd in plač, revizijo akordnega dela, produkcijske nagrade, itd.
Podobna stavkovna gibanja bodo še v Lecco, kjer bo prišlo verjetno do splošne stavke, v Busto Arsizio, v Galla-rale, v Modeni in v Novari.
V krščanski demokraciji je prišlo do zelo vidnih nasprotij med glasilom Katoliške akcije in ACLI (Associazione Cattolica Lavoratori Italiani). Vodstvo ACLI namreč zagovarja tako imenovani »demokratični razvoj Nennijeve
kovskih delavcev je uspela, I PSI«, kar naj bi omogočilo
Razgovori štirih o Berlinu se začnejo 14. t.m. v Parizu
Adenauer ne pojde v London - Močna nesoglasja med Bonnom in Londonom glede razgovorov s SZ
BONN, 9. — Zahodnonem-ško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da se bo konferenca zahodnih zunanjih ministrov v zvezi z Berlinom začela 14. decembra v Parizu. Navzoči bodo zunanji ministri Francije, ZDA, Anglije in Zahodne Nemčije.
Uradni predstavnik bonnske vlade je izjavil, da je malo verjetno, da bo kancler Adenauer v petek lahko odpotoval v London ker je še vedno 'močno prehlajen. Tudi predstavnik Foreign Officea je nocoj izjavil, da so zaradi bolezni morali odpovedati Adenauerjev ,obisk v Londonu.
Po mnenju britanskega tiska jc bil namen Adenauerjevega obiska v Londoru doseči zadnji trenutek britansko nepopustljivost glede Berlina. Nekateri listi trdijo, da je med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo prišlo glede tega do nesoglasij. Velika Britanija bi bila pripravljena razpravljati o Berlinu s Sovjetsko zvezo v okviru celotnega nemškega vprašanja, bonnska vlada pa zahteva, naj berlinsko vprašanje ne bo izhodišče za razgovore o Nemčiji.
Vsi listi pišejo* da je vest
o kanclerjevem obisku po-. nom. Britanski poslanik v vzročila veliko presenečenje Bonnu je te dni imel skoraj v Londonu. «Daily Telegraph« I vsak dan razgovore z Adenauerjem. Zadnja
pise, da Adenauer zahteva, naj se predlog Hruščeva o Berlinu zavrne, ne da bi o njem sploh kaj diskutirali. «Daily Express» pa pravi, da bo Adenauer v Londonu zahteval, naj Zahod pri vseh stikih s Sovjetsko zvezo vztraja, da Nemčija dobi predvojne vzhodne meje. Isti list pravi, da bo Adenauer skušal doseči tudi angleške koncesije, zato da bi prišlo do kompromisa s Francijo o področju svobodne izmenjave. S tem V zvezi poziva list vlado, naj se predvsem zaveda interesov Commonvvealtha. »V skupnem evropskem tržišču, dodaja list, bo neizbežno prevladovala Nemčija. Ce bo skušala tekmovati z Nemci, bo Velika Britanija zgubila imperialna tržišča v korist Američanom.«
Nocoj izražajo v angleških političnih krogih upanje, da bo kancler Adenauer na nedeljski konferenci popustil glede morebitnih razgovorov s Sovjetsko zvezo. V Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi nasprotij, ki so nastala glede tega med Londonom in Bon
dva dni
je poslal v London poročilo, ki baje kaže, da je začel kancler popuščati. V Londonu pa ugotavljajo, da mara kancler pač upoštevati veliko večino, ki jo je dobila socialdemokratska stranka pri teh volitvah. Predstavnik te stranke zahodnoberlin-ski župan Brandt se namreč bolj nagiba k londonski koncepciji glede pogajanj s Sovjetsko zvezo kakor pa k bonnski koncepciji. V Londonu bi prav prišlo Adenauerje-vo popuščanje, ker jim ne bi bilo treba povezovati vprašanja Berlina in Nemčije z morebitnimi Koncesijami o gospodarskem sodelovanju in o področju svobodne izmenjave.
Ker je Adenauerjev obisk v Londonu odpadel, bodo ti dve vprašanji, ki ju uradni komentarji in angleški tisk med seboj povezujejo, prav verjetno obravnavali v Parizu na sestanku zunanjih ministrov štirih držav in zunanjih ministrov NATO, ki bosta skoraj istočasno s sestankom sveta ministrov OEECi
ve-
razširitev parlamentarne čine v Fanfanijevi Vladi.
Glasilo KatolišSce akcije pa se ogorčeno sprašuje, ali naj katolik, imajo edino upanje v »veliki socialni demokraciji« in v britanskem vzorcu dvostranskega političnega sistema? Po mnenju tega glasila gre za občutek manjvrednost,, ali bolj točno za pomanjkanje vere. Z glasilom Katoliške akcije se strinja glavnem tudi stari don Stur-zo, ki zahteva od Fanfanija naj revidira notranjo politiko v krščanski demokraciji
V krogih političnih opazovalcev poudarja, da slogi za napadi ‘ Katoliške akcije proti stališču ACLI Taviani, ki uživa podporo- tistih katoliških krogov, ki se zbirajo okrog genovskega kardinala Sirija, sam Taviani pa da namerava kandidirati za generalnega tajnika KD.
A. P.
Precej mraza pa tudi vročine
MILAN, 9. — Ponoči in zjutraj je bilo v Milanu in Lombardiji 6 stopinj pod ničlo in pozneje se je temperatura dvignila na dve stopinji pod ničlo. Poleg mraza pa močno ovira promet gosta megla.
Iz Trapanija pa poročajo, da so povzročili nalivi, ki trajajo že kakih 40 dni, za okrog milijardo lir škode.
HAMBURG. 9. — Na nemškem obrežju Severnega morja divjajo močne nevihte s padavinami med katerimi je tudi sneg. Ladje morajo iskati zatočišča v pristaniščih. V notranjosti pa so obilni snežni meteži povzročili velik zastoj v avtomobilskem prometu. Bolj proti jugu Nemčije je temperatura okrog ničle ali tudi pod ničlo.
Tudi s Holandskega poročajo o močnih nevihtah na morju.
V Angliji je temperatura ne. nadoma padla, pač pa se ja prvič razkropila megla, ki je ležala nad deželo zadnjih )0 dni. najdlje v zadnjem stoletju.
Iz Amerike poročajo, da je še vedno precej neugoden položaj v Osvvegu, kjer so že drugi dan zaprte šole in večina uradov in tovarn. V reki Sv. Lovrenca se mnogo ladij bori z ledom in možno je. da se nekatere ne bodo rešile grozečih ledenih klešč.
Jasno je, da poročila o vremenu v Braziliji ne govore o mrazu, temveč nasprotno, o tropski vročini. Ze teden dni v Rio de Janeiru vročina ne popusti ne podnevi ne ponoči; ozračje je še neznosnejše zaradi mnoge vlage in popolnega brezvetrja, podnevi doseže toplomer 40 stopinj v senci, ponoči pa v hišah temperatura ne pade pod 30 stopinj. Spati je nemogoče. Ljudje hodijo v kopališča tudi ponoči. Seveda so polni kinematografi s kondicioniranim zrakom. V uradih, kjer ni kondicionira-nega zraka, uradniki tako rekoč sploh ne delajo, medtem ko delajo več tam, kjer je kondicionirani zrak:	zaradi
vročine zunaj ostajajo v uradih tudi med opoldanskim počitkom in delajo tudi čez u-radne ure.
LONDON, 9. — »Utegnile bi se razpisati volitve, še preden se to misli, in volivci bodo morali zbirali, kdo od naju dveh, voditelj opozicije ali jaz, je bolj priljubljen,« je izjavil danes popoldne v spodnji zbornici Mac Millan.
Mac Millan je podal to izjavo med zelo burno sejo, med katero so razpravljali o nedavnih člankih, ki jih je napisal Randolph Churchill o sueških dogodkih. Mac Millan je zavrnil predlog ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije o teh dogodkih, Opozicija je zaradi tega močno reagirala.
Mac Millan je bil zelo prizadet zaradi obtožb, ki sta jih proti njemu izrekla Hugls Gaitskell in Bcvan, in je izjavil; »Pripravljen sem, ko bo prišel trenutek, postaviti na preizkušnjo pred volivce svojo popularnost in popularnost voditelja opozicije«. Gaitskell je tedaj vprašal; »Cernu ne določite volitev -sedaj?« Mac Millan je odgovoril; «Prej a-li slej bo prišel trenutek*.
Tedaj je Bevan zahteval u-stanovitev javne preiskovalne komisije o sueški zadevi. Mac Millan pa je izjavil; »Volitve bi utegnile biti. še preden ši mislite*.
Laburistični poslanec Emery Hughes je tudi vztrajal, naj bi imenovali preiskovalno komisijo, in je izjavil; »Prevladuje vtis, da je Mac Millan eden glavnih krivcev za sueško ekspedicijo. Preiskovalna komisija mu bo dala možnost da brani svoj ugled«.
Dulles pojde v Pariz?
WASHIN.GTON, 9. — Predstavnik državnega departmaja jfe izjavil, da se zdravstveno stanje Dullesa, ki je v petek odšel v vojaško bolnišnico stalno boljša. Vendar pa ni mogel povedati, kdaj bo Dulles lahko zapustil bolnišnico
Na razna vprašanja je predstavnik odgovoril, da ima Dulles vedno namen oditi Pariz na razgovore štirih (ZDA, Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija), ki se bodo začeli konec tedna francoski prestolnici. Dodal je, da ni bil določen še noben urnik za razgovore. Na vprašanje ali bo Dullesa nadomestil kak drugi funkcionar državnega departmaja, če Dulles ne bo pravočasno okreval je predstavnik pritrdilno odgovoril; takoj zatem pa je dodal da se za sedaj ne predvideva nekaj takega.
Hammarskjoeldova postanita
ob 10-letnici	izjave o pravicah
Gvineja sprejeta v OZN • Razprava o Alžiriji se nadaljuje danes - Sprejeta resolucija proti povezovanju neavtonomnih dežel z evropskim skupnim tržiščem
skupnosti; pri tem naj upošteva informacije, ki jih morajo predložiti države upraviteljice, in študije, ki naj jih tem v zvezi pripravijo razni organizmi OZN, kolikor ti študiji zadevajo razvoj neavtonomnih ozemelj.
Resolucija je bila sprejeta z 48 glasovi proti 16 (Švedska, Turčija, Velika Britanija, Avstralija, ZDA, Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija in Norveška); pe( držav se je vzdržalo.
Predstavniki Zahodne Evrope so pripomnili, da se ne morejo pridružiti tem resolucijam, ker navajajo predvide-posledicah skupnega
NEW YORK, 9. — Ob deseti obletnici objave splošne zjave o človeških pravicah poudarja tajnik OZN Ham-marskjoela v posebni poslanici, da ta izjava predstavlja enega tistih dogodkov, ki zapuščajo sledove v zgodovini.
»Sestava in sprejem te prve svetovne karte o človeških pravicah, dodaja Kammarskjoeid, je ena najbolj pozitivnih stvaritev Združenih narodov. Toda ne smemo pozabiti, da je še dolga pot. ki jo je treDa prehoditi med smotrom, ki ga moramo doseči, in vsakodnevno stvarnostjo. Naj nam ta deseta obletnica pomaga, da bomo lahko branili dostojanstvo človeka ob spoštovanju tistega razuma, in tiste zavesti, k: so del vseh človeških bitij, kakor pravilno poudarja izjava.«
Nocoj so v veliki dvorani skupščine priredili koncert, ki so ga oddajali po vsem svetu.
Pri koncertu sta sodelovala tudi sopranistka Renata Tebal-di in skladatelj Leonard Bernstein.
Varnostni svet je sklenil danes z desetimi glasovi in z vzdržanjem Francije priporočati skupščini sprejem Gvineje v OZN. Francoski predstavnik je izjavil, da so «še številna vprašanja brez odgovora glede bodočega položaja Gvineje v odnosu do Francije in do francosko - afriške skupnosti ter v odnosu do drugih afriških dežel, da bi Varnostni svet lahko že sedaj sprejel formalen sklep«.
Zatem je Varnostni svet zavrnil sovjetski predlog za istočasni sprejem Severne in Južne Koreje v OZN. Sprejeta je bila zahodna resolucija za sprejem Južne Koreje, toda sovjetski delegat je proti sklepu postavil veto. Prav tako je sovjetski delegat postavil veto proti sprejemu Vietnama
Politični odbor pa je odložil nadaljevanje razprave o Alžiriji na ju^rj zjutraj, ker se danes ni prijavil noben govornik. Jutri bodo govorili predstavnik Maroka, Argentine, Saudove Arabije, Španije in Libanona.
Odbor za skrbništvo je odobril z glasovi afriških in azijskih dežel ter države Latinske Amerike dve resoluciji o posledicah, ki bi jih skupno evropsko tržišče lahko imelo za neavtonomna ozemlja, ki jih upravljajo države evropske gospodarske skupnosti.
Prva resolucija, ki jo je predložila Brazilija, je bila sprejeta z 49 glasovi proti 5 in 16 vzdržanimi. Resolucija ((Ugotavlja, da bo pridružitev nekaterih neavtonomnih ozemelj k skupnemu tržišču verjetno vplivala na njihov gospodarski razvoj in na njihovo napredovanje k smotrom, ki jih določa listina OZN«.
Zato poziva države upraviteljice, naj proučijo potrebo, da se v neavtonomnih ozemljih uvede politika investicij ki »naj omogoči uravnovešen gospodarski razvoj in ki naj postopoma zviša dohodek na posameznega prebivalca med prebivalstvom teh ozemelj«
Drugo resolucijo so predložile Burma, Cejlon, Grčija Libija, Maroko, ZAR, CSR in Jemen. Resolucija poziva glavnega tajnika OZN, naj za prihodnje zasedanje skupščine
tržišča, še preden to začne delovati, in da je sedai prezgodaj sprejemati kakršne koli sklepe.
 »*_
Razgovori v Ženevi
2ENEVA 9. — Seja konference o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki je imela biti danes popoldne, je bila odložena na nedoločen dan. Odložitev so zahtevale zahodne delegacije, ki želijo podrobneje proučiti dokument, ki so ga včeraj predložili sovjetski delegati. Dokument govori o delovanju in nalogah nadzorstvene organizacije.
Na konferenci o preprečitvi iznenadr.ih napadov so vzhodni in zahodni delegati nadaljevali obrazloževanje svojega stališča. Na tej konferenci se ne opaža noben napredek.
vauja o
niiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiHiiiHiiiiiiiiiiutiiiiiimiiiiiitiiiiiitiMiitiHiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiitniiiii
Dvig industrijske proizvodnje v FLRJ
Podpis jugoslovansko-bolgarske trgovinske pogodbe <Galeb» v Rdečem morju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Nedavno so se v Beogradu pričela pogajanja med Jugoslavijo, Bolgarijo, Madžarsko in Češkoslovaško za sklenitev novih trgovinskih sporazumov za 1959. leto.
Po pogajanjih, ki so se pričela 24. novembra, je bil danes podpisan trgovinski sporazum z Bolgarijo, ki predvideva blagovno izmenjavo V znesku 9,5 milijona dolarjev v vsaki smeri, oziroma 20 odstotkov več kot letos. Jugoslavija bo izvažala v Bolgarijo stroje, transportna sredstva, bencin, plinsko olje, cevi, nekatere izdelke metalurgije, celulozo, poljedelske izdelke, kemikalije, ribe in hmelj za zamenjavo za nafto, žveplo, kav-stično in kalcinirano sodo, prehrambene artikle, bombažne tkanine in drugo blago. V pogajanjih so prišli do izraza obojestranski napori, da se določi realna kontingetna lista in razširi trgovinska izmenjava. Delegaciji sta ugotovili obojestranski interes, da se v 1959. letu prično pogajanja za sklenitev aranžmaja o dolgoročni izmenjavi. Po končanih pogajanjih je oredfed-nik odbora za zunanjo trgovino Jugoslavije Ljubo Babič sprejel voditelja bolgarske delegacije Mihnjla Paskalije-va, načelnika uprave za izvoz v bo'garskem ministrstvu za zunanjo' trgovino.
Po podatkih statističnega zavoda je jugoslovanska industrija proizvedla do konca oktobra 11 odstotkov več kot lani v isti dobi. Mnoge industrijske panoge so presegle planske naloge in proizvedle znatno več kot lansko leto. Tako je na primer proizvodnja tobaka večja za 52 odst., električne energije za 90 odst., gradbenega materiala za 11 odst. itd. Največji odstotek
pripravi poročilo o novih dej-1 povečanja proizvodnje v od-stvih, ki so povezana s pri-i nosu na lansko leto so dosegle družitvijo neavtonomnih oze- črna gora in Makedonija s melj k evropski gospodarski • 37 oziroma 32 odst.
MMMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMtiiiititiiiiiiiittfifiHiiimiiirminiiiiiiiiiftiiniiiitMiiiiiiitimiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
Romulo Betancourt zmagal pri volitvah v Venezueli
V Caracasu nemiri zaradi poraza admirala Larrazabala ■ Stranka, ki je zmagala, računa na koalicijsko vlado
CAiRAOAS, 9. — Se vedno ni končnih rezultatov nedeljskih volitev v Venezueli, vendar je gotovo, da je zmagal Romulo Betancourt. Po nedo-končnih rezultatih je prejel nad 1,100.000 glasov, admiral Larrazabal jih je dobil nad 900.000, medtem ko jih ima Caldera blizu 400.000.
V Caracasu je bil izid volitev, ki je pokazal zmago Be-tancourta, sprejet z nezadovoljstvom. Nekateri mladi prL vrženci Larrazabala so začeli demonstrirati in potrebno je bilo, postaviti na vsa važna mesta vojaštvo da zaščiti mir. Toda kljub temu je nastalo tudi nekaj škode, ki je pa ne gre pripisovati političnim demonstrantom, temveč sodrgi, ki vedno izkoristi ugoden položaj za ropanje. Nekaj trgovin je bilo namreč razbitih in izropanih. Zažgana je bila tudi neka hiša in dve osebi sta bili mrtvi. Vendar se zdi, da se je polagoma položaj zopet normaliziral, zlasti še, ker je sam Larrazabal v svojem govoru po radiu dejal; «Moja želja je, da svobodno izvoljenemu kandidatu ploskajo v vsaki hiši v Venezueli.« Dežela je čakala preveč let na svobodne volitve, da bi sedaj lahko trpela incidente.
Do nezadovoljstva z izvolitvijo Betancourta je prišlo za-, radi tega, ker je prestolnica
Caracas smatrala Larrazabala za svojega kandidata. In ker je prav Caracas odločilno nastopil v prevratu, ko je moral Jimenez deželo zapustiti mno. gim v prestolnici ni všeč, da jim je z izvolitvijo Betancourta vsililo svojo voljo podeželje, ki se pri prevratu ni aktivno izkazalo. Za Larrazaba-?a so glasovali tudi komunisti. Znatno je nazadovala stranka «Copei» (krščansko-socialna), katere kandidat Caldera pa je izjavil, da bo stranka sodelovala z vlado, ne da bi bila tudi sama v vladi. Voditelji Demokratske akcije, stranke, ki je zmagala, so poudarili, da računajo na koalicijsko vlado in da ne nameravajo vladati sami. Demokratska republikanska zveza, katere kandidat je bil Larrazabal pa je izjavila, da bi bila pripravljena sodelovati v taki vladi.
Romulo Betancourt se je rodil v Venezueli 1. 1904. Bil je študent prava na univerzi v Caracasu, ko je moral študij prekiniti, ker je bil kot vodja univerzitetnega gibanja proti državnemu predsedniku generalu Gomezu aretiran 1. 1928. Po nekaj mesecih ječe so ga izgnali. Borbo proti venezuelskemu diktatorju je nadaljeval iz Kolumbije in Kostarike. Po padcu Gomeza 1. 1936 se je Vrnil v Venezuelo, odprl
odvetniško pisarno ter ustanovil list »Orbe«, glasilo »venezuelskega revolucionarnega gibanja«, ki je hotelo organizirati sindikate po vsej državi. Na ukaz predsednika, generala Lojeza Contrerasa, pa je bil Betancourt spet izgnan. Toda agentom zbeži in tajno ustanovi Nacionalno demokratsko stranko, ki se je pozneje spremenila v levičarsko politično skupino z imenom Demokratska akcija. L. 1943 ustanovi list »El Pais«, glasilo Demokratske akcije. Dve leti pozneje se aktivno udeleži poli-tično-vojaškega gibanja ki je strmoglavilo tedanjega predsednika generala Angarito. Postal je predsednik vladnega revolucionarnega odbora in o-stal je na tem položaju do predsedniških in zakonodajnih volitev 1. 1947. Tedaj preda oblast izvoljenemu predsedniku, pisatelju Romulu Gallego-su, kandidatu Demokratske akcije, sam pa prevzame spet vodstvo stranke in odvetniške posle.
L. 1948 pa je vojaški državni udar zrušil Gallegosa in Betancourt je moral ponovno v izgnanstvo. Nekaj časa je bil v ZDA, potem na Kubi in končno v Kostariki. Ostal je ves čas v ostri opoziciji in vrnil se je v domovino takoj po padcu vlade generala Pereza jimenezn
Poleg uspeha industrijske proizvodnje je potrebno omeniti tudi pomembno stanovanjsko izgradnjo v letošnjem letu. Po še nepopolnih podatkih bo letos zgrajenih v Jugoslaviji okrog 40.000 novih stanovanj, medtem ko bodo številna stanovanja, katerih izgradnja se je pričela letos, končana prihodnje leto. Letošnja s.anovanjska izgradnja je za 4.000 stanovanj večja od povprečne izgradnje, ki jo predvideva perspektivni načrt. Po dosedanjem tempu izgradnje jtaže, da bo perspektivni načrt, Ki predvideva do konca leta 1961 izgradnjo 200.000 novih stanovanj, precej prekoračen. * * *
Jugoslovanska ladja »Galeb«. na kateri potuje predsednik FLRJ maršal Tito na uraden obisk v Indonezijo je danes plula po mirnem morju poleg obale Eritreje.
• * •
Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Petar Stambolič je sklical oba doma zvez-i.e skupščine na zasedanje 23. decembra. Skupščina bo na zadnjem letošnjem zasedanju razpravljala o proračunu za prihodnje leto.
B. B.
Mladina FLRJ in Komsomol
BIČOGRAD, 9. — Predsednik centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tri-palo piše v jutrišnji številki mladinskega lista ((Mladost«, da klevetniška gonja, ki se vodi zadnje čase proti jugoslovanski mladim v nekaterih vzhodnoevropskih državah in na Kitajskem, ne more spremeniti načelne politike Ljudske mladine Jugoslavije, da sodeluje z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, kajti za jugoslovansko mladino to sodelovanje ni taktika kot je to za voditelje kitajske mladine. Jugoslovanska mladina smatra to sodelovanje za normalno potrebo mladine in velik prispevek za ohranitev miru in krepitev prijateljstva.
Tripaio ugotavlja, da so kritiki jugoslovanske mladine že prej vedeli za njena stališča in da jih to ni motilo, da sodelujejo z jugoslovansko mladino. Nasprotno, prvi tajnik centralnega komiteja Komso-mola Semičasni je na sestanku delegacij Ljudske mladine Jugoslavije in Komsomola oktobra 1956. leta v Beogradu izjavil, da se mišljenje sovjetske mladine ne razlikuje od mnenja jugoslovanske mladine. To je bilo takrat, ko je politika sovjetskega vodstva v odnosih do Jugoslavije temeljila na osnovi prijateljstva. Ko pa se je ta politika spremenila, se je spremenilo tudi stališče Komsomola do organizacije jugoslovanske mladine.
Tripaio nadalje ugotavlja, da organizacijo jugoslovanske miadine obtožujejo, da razbija mednarodno enotnost samo zato, ker drugače ocenjuje mednarodno mladinsko gibanje in ker noče prizndti vodilne vloge Komsomola. Na trditve, da se Komsomol ne vmešava v notranje zadeve drugih mladinskih organizacij, pa navaja Tripaio samo dva primera. Leta 1948 je Komsomol pozval mladinsko delegacijo Jugoslavije na borbo proti partijsko - državnemu vodstvu Jugoslavije. Na šestem kongresu mladine Jugoslavije je voditelj Komsomola Se--ničasni zahteval od delegacij ostalih socialističnih držav, da bojkotirajo delo kongresne mednarodne komisije V zvezi s tem Tripaio med drugim navaja besede Lenina, da se »brez popolne samostojnosti, mladina ne more zgraditi v dobre socialiste, niti pripraviti da nadaije razvija socializem«,
Vrem« včeraj: NajviSja temperatura 8,3, najnižja 2,5, zračni tlak 1012,7 pada, veter severoia-iiodnik 1 km na uro, vlaga 60-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 10- decembra
Medhiad, Smiljan Sonce vzide ob 7.35 in zatone OD 16 20 Dolžina dneva 8.45. L V7.ide ob 6.51 in zatone ob 1#M-Jutri, ČETRTEK, 11. decembra Damaiz, DobromU
Pred nadaljevanjem stavkovne akcije ?
Dobro uspela stavka pekovskih delavcev
Gospodarji so morali peci sami kruh s pomočjo družinskih članov
Kot se je pričakovalo, je stavka pekovskih delavcev do. bro uspela, saj je stavkalo več kot tri četrtine delavcev, kljub temu da gre v mnogih primerih za družinske obrate, kjer so delavci v znatno večji meri izpostavljeni pritisku gospodarjev. Večina peči je bila sicer prižgana, toda zaradi odsotnosti delavcev so gospodar, ji sami s pomočjo družinskih članov napekli le malo kruha ter je bila proizvodnja zelo znižana.
Pekovski delavci so se včeraj dopoldne zbrali na skupščini, kjer so razpravljali o nastalem položaju in soglasno ugotovili, da so pričeli z borbo in da morajo sedaj z akcijo tudi nadaljevati, dokler ne prisilijo gospodarjev, da popuste in da prično s pogajanji. Na osnovi te ugotovitve lahko pričakujemo, da bo tej stavki kaj kmalu sledila še druga, ki zna trajati dalj časa in ki bi imela zato za prebivalstvo še resnejše posledice. V tej zvezi je zanimivo, da so se pri skoro vseh pekarnah včeraj pojavili policijski organi, ki naj bi «ščitili» pekarne, kot da bi obstajala kakšna nevarnost neredov po delavcih. Značilno je, da se organi obla. sti zanimajo samo s tega vidika za stavko, medtem ko ne kažejo nobenega zanimanja, kadar delavci zahtevajo resno izvajanje zakonov v svojo korist.
Cujejo se vesti, da so se vče. raj sestali predstavniki združenja delodajalcev ki pa o svojem sestanku niso izdali nobenega uradnega poročila. Zvedelo pa se je, da se je debata vnela predvsem v zvezi s podatki, ki smo jih objavili v včerajšnji številki našega lista in ki jasno govore, da i-majo pekarne dovolj dohodkov, da bi lahko plačale delavce tako, kot to predvideva nacionalna delovna pogodba. Te številke pa so preveč očitne, da bi jih bilo mogoče zanikati, in smo med drugim izvedeli, da se plačuje najemnina za pekarno, ki speče na dan okoli 3 stote kruha v višini 5 tisoč lir dnevno, kar pomeni, da mora najemnik i-meti pri tem najmanj dvakrat toHko čistega dobička, saj mora povrh položiti tudi kavcijo, ki znaša več milijonov lir. Drugi konkretni primer pa govori o neki pekarni, za katero zahtevajo deset tisoč lir najemnine dnevno in kjer nape. čejo nekaj manj kot 5 stotov kruha in kjer zahtevajo kavcijo 5 milijonov lir. Tudi ti podatki jasno govore, da zaslužki še zdaleč niso prenizki in da torej delodajalci lahko
Uresničijo zahteve delavcev brez podražitve kruha. Do podobnih ugotovitev prihajamo tudi, če upoštevamo «maržo», ki jo dajejo pekarne trgovcem ' na drobno, ki sami ne pečejo kruha in kjer znaša razlika v ceni celo do 35 lir za kg kar pomeni, da znaša stvarni dobiček pekarne znatno več.
Seja obč. odbora
Na županstvu se je sinoči sestal občinski odbor, ki je najprej razpravljal o obnovitvi volilne komisije, komisije za davčne prizive in gradbe-
iiiiiifiiiimiiiiiiiimitimiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiitiiifiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiitiiimiHtiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimi
S sinočnje seje miljskega občinskega sveta
Soglasno odobrena proračuna podjetja AtNA in vodovoda
Kmetovalci miljske občine bodo morda že prihodnje leto dobili vodo po znižanih cenah - Uvodno poročilo odbornika Prodana
ne komisije. Nato se je odbor ukvarjal s sestavo dnevnega reda bodoče seje občinskega sveta, ki bo prihodnji torek ob 18. uri.
Zupan dr. Franzil pa nadaljuje s stiki in razgovori z najvišjimi državnimi predstavniki v mestu. Včeraj se je sestal z vladnim komisarjem dr. Palamaro in z njim razpravljal o najvažnejših občinskih vprašanjih. Nato je na županstvu sprejel podprefekta dr. Pasina, ki odgovarja za upravne zadeve prefekture. Obravnavala sta predvsem vprašanje prehrane in tržnih cen, in sicer v zvezi z akcijo prefekture za nadzorstvo nad cenami živil.
Položaj v Delavskih zadrugah
Neuspešen sestanek na uradu za delo
Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki sindikalnih organizacij v žvezi s položajem v Delavskih zadrugah in so razpravljali o dnevnem redu, na osnovi katerega bodo sklicali nadaljnje sestanke. Obe sindikalni organizaciji sta ugotovili, da se ne moreta strinjati z načrtom dnevnega reda. ki ga je sestavil direktor urada za delo in katerega je že odbila skupščina delavcev, ter je na tej o-snovi že prišlo do protestne stavke. Vneia se je ostra debata in niso nič sklenili ter so odložili nadaljnje razpravljanje na prihodnji sestanek, ki bo jutri.
O Včeraj se je sestala mešana jugoslovansko-italijanska komisija, ki razpravlja o dobavi vode za kraje, ki so pripadli oktobra 1954 Jugoslaviji in ki so navezani na dobavo vode iz miljskega vodovoda.
Seja pokrajinskega odbora
Predsednik pokrajine je poročal o razgovorih o avtonomni deželi
Zdi se, da je prof. Gregoretti v Rimu le malo dosegel, zlasti ker mečejo furlanski demokristjani tržaškim polena pod noge
Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta so svetovalci začeli razpravljati o občinskem proračunu za leto 1959. Po čitanju zapisnika zadnje seje je povzel besedo odbornik Prodan, ki je v imenu upravnega občinskega odbora poudaril nekaj misli pred razpravo o proračunu samem. Tako je predvsem omenil žalostne pogoje in razmere, v katerih životarijo javne ustanove, občine in pokrajine, predvsem zaradi pomanjkanja sodobnih zakonov ki bi ustrezali potrebam teh ustanov ter koristili prebivalstvu, ki ga te ustanove upravljajo. Odbornik Prodan je v tej zvezi omenil, da je vlada že predložila parlamentu načrt za reformo lokalnih financ, ki ima svoje dobre in svoje slabe lastnosti. Potem ko je analiziral ugodnosti, ki izvirajo iz tega načrta, predvsem kar se tiče stroškov, ki bi jih prevzela v svoje breme država, ter poudaril negativne plati tega predloga, je govornik dejal, da je proračun miljske občine relativno dober čeprav ga dušijo sedanji zastareli zakoni. Tako predyideva letošnji proračun 28,766.000 lir deficita, od katerega bo vladni generalni komisar kril 27 milijonov, 1 milijon deficita bo občina dobila od povišanja trošarine, medtem ko bodo za 766.000 lir
iiiiiiiii ih m n m lun uui
iiiimimiiiii»iimiiiiii«ii»niii»Hif»»»i»iiiiHiHMiiiniM»i«ii»iiiiii»ii»iiii»i
Požar v Nabrežini
Zaradi okvare v dimniku se je vnel pod podstrešja
Gasilci so po treh urah pogasili požar, lastnica pa je utrpela 300.000 lir škode
Zaradi sumljivega prasketanja in smradu se je predsi-nočnjim nekoliko po polnoči Marija Kenner iz Nabrežine št. 149 nenadoma zbudila in skočila s postelje. Odprla je okno in takoj zapazila, da iz line pod streho uhaja gost dim Naglo se je oblekla in tekla k bližnjemu telefonu, od koder je obvestila gasilce. Iz Trsta so nemudoma obvestili gasilsko postajo na Opčinah, od koder sta takoj oddirjala dva gasilska avtomobila pod poveljstvom brigadirja Bresellija.
Gasilci so imeli polne roke dela skoraj tri ure, dokler niso pogasili požar in preprečili, da bi se ta razširil še na druga poslopja.
Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša približno 300.000 lir. Zdi se, da se je zaradi okvare v dimniku najprej vnel pod podstrešja, nato pa je ogenj zajel še tramovje in streho.
Drva po znižani ceni
znižali razne stroške. V novem proračunu za prihodnje leto pa je predvidevano 27,980.000 lir primanjkljaja, kar pomeni manj kol je bilo predloženo leta 1957 in malenkost več, kot je bilo odobreno za kritje letošnjega primanjkljaja. Vendar je treba tu upoštevati, da je v proračunu za prihodnje leto predvidenih nič manj kot 18,494.219 lir obveznih in izrednih stroškov, tako da če bi te odšteli, bi dejansko ostalo samo še 9,485.781 lir primanjkljaja.
odbornik Prodan se je nato povrnil k vprašanju načrta za reformo lokalnih financ ter ugotovil, da če bi bil ta načrt sprejet tako, kot zahtevajo vse italijanske občine, bi milj-saa občina lahko že v Kratkem razdobju uravnovesila svoj proračun. To bi bilo uresničljivo s tem, da bi odstranili del izrednih stroškov, medtem ko bi mnoge druge prevzela država. Zato bo tudi miljska občinska uprava stremela za tem, da se to vprašanje čim-prej reši, in sicer v splošno korist miljskega prebivalstva.
Govornik je nato analiziral proračun in ugotovi^ da so dohodki v porastu saj za prihodnje leto predvideva pri rednih dohodkih 5,222.480 lir več, vendar se istočasno dvigajo tudi redni obvezni, izdatki, ki bodo prihodnje leto narasli od 132 na 137 milijonov lir. Pri tem pa je treba poudariti stremljenje občinskega upravnega odbora, da ohrani ravnovesje med rednimi izdatki in dohodki ter tako prepreči porast primanjkljaja, ki bi se škodljivo odrazil'v proračunu. V tej zvezi je odbornik Prodan še omenil, da znašajo skupni letni dohodki, ki jih predvideva bodoči občinski proračun, 126,783.088 lir s čimer bi lahko krili približno 90 odstotkov vseh rednih obveznih izdatkov.
Odbornik Prodan je nato še omenil proračun občinskega podjetja ACN.A, ki je po tolikih letih uravnovesilo svoj proračun, medtem ko je proračun občinskega vodovoda že dalj časa aktiven in je v tej zvezi -najavil, da bo uprava skušala že v prihodnjem letu dati kmetovalcem na razpolago določeno količino vode po nižji ceni.
Sledilo je poročilo odborni, ka Brainija o podjetju ACNA, ki je tudi predložil v razpravo proračun za prihodnje leto. Ta proračun predvideva 70,500.000
Pri ustanovi ECA v Ul. Con-ti 1 se nadaljuje razdeljevanje bonov brezposelnim in u-pokojencem za nakup drv po znižani ceni. Danes razdelju-jejo bone od št. 1.801 do 2.100. jutri, četrtek od 2.101 do 2.400, v petek od 2.401 do 2.700. Imetniki potrdil s številom izpod 1500, ki še niso prevzeli bonov, lahko store to te dni. Za Sv. Križ, Kontovel in Prosek bo razdeljeval bone občinski delegat za Križ-Prosek.
Vsakemu koristniku bodo Izročili po tri bone za 1 stot drv, jih lahko dobe trikrat po 1.004» lir zg stot. Drva delijo: pri Kmetijskem konzorciju v Ul. F. Gioia vse dni od 8. do 12. in od 13. do 17. ure razen ob sobotah; na velesejmu ob torkih in četrtkih 8-12 in 13-17; v Ul Cologna 26 oh sredah in petkih 8-12 in 13-16; pri Kme-tijsk'*m konzorciju v Ul. Val-maura ob torkih, četrtkih in sobotah 8 30-12 in 16-19.
 «» -—
Izplačevanje pokojnin INPS
Ker se v decembru
nili, da se prične plačevanje pokojnin že 9. decembra namesto 13. v mesecu kot po navadi. Pokojnine bodo izplačevali po naslednjem redu: kategoriji Io in So 9., 10., 11. in 12. t m., kategoriji Vo pa 13., 15., 16. in 17. t. m.
Osrednji urad za denarne nakaznice in prihranke na Trgu Vittorio Veneto bo izplačeval pokojnine po naslednjem vrstnem redu: Prvi dan črke A,	B,	C,	D;	drugi dan: E, F,
G	H	I,	K;	tretji dan; L, M,
N|	O	P;	četrti dan; Q, R, S,	lir	dohodkov in prav toliko
T, U, V, W, V, Z.	I	izdatkov ter je bil soglasno o-
wmimiiiiimiii»iiiimmniiiiMiiiiiiiiiinmitinimiiiiiii»imiHiiiiiiiiiiiiimimiiiniiniimiiii
Izpred	sodiica
Kradla	sta
in ga prodajala pod ceno
Mlajši brat bo tedel *arao 10 dni, starejši pa skoraj devet mesecev
Sinoči je bila seja pokrajinskega odbora, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih, od katerih bodo nekatera dodana dnevnemu redu sedanjega zasedanja pokrajinskega sveta.
Najbolj zanimiva točka seje pa bila poročilo predsednika pokrajine prof. Gregoret-tija o njegovem potovanju v Rim in o razgovorih, ki jih je imel z mnogimi vladnimi, parlamentarnimi in drugimi osebnostmi glede vprašanja u-stanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Kot smo že svoj čas poročali, je predsednik prof. Gregoretti čdpotoval v Rim z namenom, aa osebno posreduje zlasti pri vladi glede osnutka zakona statuta za avtonomijo naše dežele, ki ga je sestavila vlada in ki ne ustreza niti v najmanjši meri željam tržaškega prebivalstva, vladni o-snutek statuta ne upošteva u-1 stanovitve avtonomne dežele i s posebnim statutom, ampak , je tako sestavljen, da bi iah-j ko veljal za katero koli drugo italijansko avtonomno deželo z navadnim statutom. V tem osnutku se zlasti ignorirajo posebne značilnosti posameznih pokrajin in še posebno izredne značilnosti tržaškega gospodarstva, ki nima nič skupnega z gospodarstvom videmske pokrajine o-ziroma Furlanije. In prav zaradi tega so do sedaj vse tržaške stranke, razen fašistov, monarhistov in liberalcev, ki so načeino proti ustanavljanju avtonomnih dežel, predlagale za tržaško pokrajino zakonodajno, gospodarsko in finančno avtonomijo v okviru dežele, da bi se Trst lahko samostojno gospodarsko razvijal In samostojno odločal o svojih izrednih gospodarskih vprašanjih.
Na žalost pa je vlada ubrala prav nasprotno smer. V svojem osnutku statuta ni u-poštevala ne tega vprašanja in tudi ne tržaškega predloga, da se pied ustanovitvijo avtonomne dežele ustanovi nova pordenonska pokrajina. Samo na ta način bi preprečili^ da bi imeli deželni poslanci videmske pokrajine v deželnem svetu absolutno večino. Sicer pa ni nobena skrivnost, da je bil vladni osnutek sestavljen pod vplivom furlanskih demokristjanov, čeprav so ga tudi oni kritizirali, ker predvideva, da bo glavno
mesto dežele Trst. Furlanski demokristjani pa hočejo, da
postane Videm gl-avno mesto dežele. Poleg tega odločno nasprotujejo pokrajinski avtonomiji v okviru dežele in ustanovitvi pordenonske pokrajine.
Iz dosedanjih informacij se zdi, da je prof. Gregoretti zelo malo opravil v Rimu. Nekateri hočejo to njegovo neuspelo posredovanje pri vladi glede predlogov tržaških demokristjanov za ustanovitev avtonomne dežele utemeljiti z dejstvom, da je v dneh, ko je bil pokrajinski predsednik v Rimu," pihal za vlado zelo
neprijeten veter in da so v vladnih krogih živeli v ozračju vladne krize. Toda vse kaže, da ni bila samo nevarnost vladne krize, ki naj bi prekrižala račune tržaškemu predstavniku, ampak da so ta neuspeh pokrajinskega predsednika povzročili predvsem furlanski demokristjani, ki hočejo ustanoviti takšno avtonomno deželo, da bo edino videmska pokrajina imela od nje kako korist. Sicer pa bo prof. Gregoretti • bolj podrobno poročal o potovanju v Rim in o razgovorih, ki jih je tam imel, na prihodnji seji pokrajinskega sveta.
dobren. Prav tako je bil odobren tudi proračun občinskega vodovoda, ki ima 33,500.000 lir dohodkov in izdatkov. Odbornik Millo je v svojem poročilu tudi omenil, da se je včeraj sestala mešana komisija, ki rešuje vprašanje tega vodovoda glede dobave vode jugoslovanskemu področju ter je izrazil upanje, da bo zadeva glede cene rešena morda že v tem tednu.
S tem je bila seja zaključena, prihodnja pa bo v petek ob 20. uri, ko bo občinski svet razpravljal o občinskem proračunu.
-■— «»--
Cepljenje otrok proti poliomielitisu
Včeraj se je pričelo nadaljnje cepljenje otrok proti poliomielitisu in gre za drugo injekcijo ki jo morajo prejeti otroci, da se doseže potrebna zaščita. Cepljenje bo trajalo do 24. decembra in je brezplačno.
ttm»immniuni«Hm»HMittniiimtfnmtiM—MMim-m  ...................................
Izpred prizivnega porotnega sodišča
Potrditev Razni obsojencu Ri je umoril svojo svaRinjo
Sodišče je potrdilo tudi obsodbo Furlanoma, ki sta bila obsojena zaradi sramotenja vlade
iiiiitiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiminmiHuiinHiiiiiimiuiiiiiiiiiimiimiiiimitiiiiiiiiiiiimi
Predlog tajništva FILCEA-CGIL
Uslužbenci trgovin bodo zaostrili sindikalno borbo
Utegne se zgoditi, da bodo uslužbenci napovedali stavko prav pred božičem
Tajništvo FILCEA-CGIL je sinoči poslalo pismeni poziv sorodni sindikalni organizaciji Delavske zbornice, da bi se čimprej sestali in skupaj razpravljali o konkretni akciji da se uresničijo zahteve kategorije. Kot je znano, so uslužbenci trgovske stroke (to je prodajalci vseh trgovin) že pred dvema mesecema odpove, dali delovno pogodbo in zahtevali vrsto izboljšav. Kljub temu da je od tega minilo že toliko časa, ni bilo mogoče pričeti s pogajanji za sklenitev nove delovne pogodbe in gospodarji niti o pogajanjih nočejo ničesar slišati.
Zato je razumljivo, da je prijio že pred dnevi do skupščine uslužbencev, kjer so sklenili, da zaostre sindikalno borbo. V tej zvezi je zgoraj cmenjena sindikalna organizacija poslala vsem sindikalnim organizacijam gospodarjev pismeni poziv, da prično do 20. decembra s pogajanji, v nasprotnem primeru pa bo po tem roku prav gotovo sledila stavka.
Po vsej verjetnosti se bo spor še zaostril in se kaj lahko pripeti da bosta obe sindi"
Na kazenskem sodišču sta se morala včeraj zagovarjati 19-letni Rodolfo in njegov 23-letni brat Gaetano Cinquepal-mi od Spodnje Magdalene 964, ki sta bila obtožena tatvine raznega blaga na škodo svojega strica Gabriela Pesche-dera, ki ima skladišče v Ul. Punta del Forno št. 4.
Ob koncu junija lani je Pe-schedera zapazil, da mu je zmanjkalo v skladišču precej kosov zenskega perila iz nay-lona, žlic, naylonskih nogavic rut itd. Zaradi tega j« zadevo prijavil policiji. Osumili so omenjena obtoženca. Pe-schedera pa je sam hotel zasačiti malopridneža. Odločil se je, da pojde v Gorico na tedenski sejem, ker je upal, da bo tam morda odkril krivca. Pa mu ni bilo treba v Gorico: že v Trstu na Ponterošu, oziroma na vogalu Ulice Roma je obstal, ker je slišal vsiljive ponudbe za razno blago po zelo nizkih cenah. Pogledal je malo bliže in se je takoj prepričal, da prodajajo njegovo blago.
I Poklical je policijo, ki je **<=,	.-.c	»	poleg	' zaslišala Rodolfa in 87-letnega
redne	pokojnine INPS izpla-1 Gioacchina Catapana iz Ulice
čuje tudi trinajsta so »ki«* I Genova 15, Catapan j« izjavil,
da ima potrebno licenco in da jo je posodil bratoma Cin-quepalmi za odškodnino 700 do 1000 lir na dan. Poudaril pa je, da si sploh ni mislil ali spraševal, od kod dobivata Rodolfo in Gaetano blago. Povedal je tudi, po čem sta prodajala blago, in sicer po zelo nizki ceni.
Rodolfo je najprej tajil vsako krivdo in je dejal, da sta mu blago dala brata Giacomo in Gaetano. potem pa je priznal svojo krivdo in povedal, kako je kradel blago svojemu Stricu. Gaetano mu je pomagal in je stal na straži, medtem ko je Rodolfo zlezel skozi okno na strehi v skladišče, si nabasal polno vrečo blaga, ki sta ga nato prodajala na Ponterošu. Tudi Gaetano je priznal svojo krivdo in se je opravičeval, češ da je bil k temu prisiljen, ker je moral plačati menice.
Sodišče je upoštevalo vse mogoče olajševalne okolnosti in je Rodolfa obsodilo na dva meseca in 10 dni zapora ter 9.000 lir globe; Gaetana pa na 8 mesecev in 25 dni zapora ter 15.000 lir globe. Gaetano je dobil večjo kazen, ker je bil tudi obtožen nedovoljene posesti dveh pištol.
Prizivno porotno sod.išče je včeraj razpravljalo o prizivu 60-letnega Pietra Ferluge iz Ul. Marchesetti 10 ki je bil obtožen umora svoje svakinje Karle Marsič por. Ferluga. Družinska tragedija se je zgodila 15. marca 1955. V kuhinji »kupnega stanovanja je med prepirom Ferluga šestkrat zabodel z nožem žensko, ki je nekaj ur potem umrla.
Porotno sodišče je obtoženca priznalo za slaboumnega in odredilo da mora biti vsaj pet let v kazenski norišnici. Njegova branilca odvgtmk Morge-ra in odvetnik Cuccagna sta vložila priziv, češ da je Ferluga samo zagrozil ženski in da gre spričo prepira le za nenamerni umor. Toda prizivno porotno sodišče ni upoštevalo priziva in je potrdilo prvotno razsodbo porotnega sodišča.
Isto sodišče ja včeraj potrdilo 'tudi prvotno razsodbo porotnega sodišča v Vidmu in a tem odbilo priziv, ki »ta ga vložila 24-(letni Luigl Vidal iz San Vito al Tagliamento ter 22-letni Gino Vendruscolo ir Pordenona.
Vidal in Vandrusco ata bila obtožena, da sta z razdeljevanjem letakov sodelovala prt sramotčnju vlade, ki je bila v teh -etakih označena kot »poslovni odbor* in obtožen« »sodelovanja s kriminalno dejavnostjo monopolov »Sni« Viscosa*.
Porotno sodišče v Vidmu je decembra lani obsodilo Vidal« zaradi prve obtožbe na dva meseca in 20 dni zapora po gojno, Vandruscola pa je «*' prostilo zaradi pomanjkanj« aokazov, medtem ko je oba oprostilo druge obtožbe, ker dejanje ni kaznivo.
Decembra meseca lani je bila v Pordenonu protestna stavka zaradi odpusta delavcev v predilnici, ki Je last pod. jetja »SAICI«. Ob tej priliki so med delavci razširili leta ke, v katerih so bili ostri izrazi proti vladi in njeni politiki Patrulja karabinjerjev je tiste dni ustavila na mestnem trgu v Pordenonu Vidala in Vandruscola ki sta sindikalista, ju pregledala ter pri Vi-dalu dobila šop letakov. Vidal je izjavil, da so mu letake dali delavci iz Pordenona s prošnjo, naj jih razdeli med delavci v Sari Vito al Tagliamento. Pripomnil pa je, da Vedrusi olo ne ve ničesar o za. devi in da sta se slučajno srečala.
Obtoženčeva branilca sta vložila priziv s pripombo, da vsebino-letaka ne moremo šteti kot sramotitev vlade in poleg tega ni dokazano, da bi Vidal razdeljeval t« letake. Ce
jih je imel v žepu ni s tem ničesar zakrivil. Toda ugovor obrambe je bil zaman.
Pekovski delavec povozil študentko
Včeraj dopoldne se je 19-letni pekovski delavec Alojzij Antonič iz Cerovelj št. 26 peljal z motorjem po Miramarskem drevoredu V Trst, pa je povozil 22-letno študentko Clelio Caracoglio iz Ul. Udine 73, ko je hotela stopiti na tramvaj, da bi se odpeljala v mesto.
Antonič se je pobil po čelu in se opraskal po levi nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti 1Q dni; študentka pa se je udarila po čelu, si zvinila desno nogo in se opraskala po levi roki, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni.'
Zlomil se je volan in avto je treščil v platano
Okvara na volanu je lahko usodna za šoferja, ker pač nima več nadzorstva nad vozilom. Tako se je zgodilo včeraj popoldne 38-letnemu Gui-du Gussettiju iz Rigolata pri Vidmu. Z avtomobilom «fiat 600» se je Gussetti peljal po Miramarskem drevoredu proti središču mesta, toda nenadoma se je zlomil volan in avto je treščil ob platano. G. Gussetti se je udaril in ranil v čelo, si zlomil levo nogo in se je pobil po desni nogi.
• «#------
V Miramarskem drevoredu je v prvih dopoldanskih urah včeraj nerodno padla 46-letna Vera Komar por. Fonda iz Ul. Bramante 8.	Z zasebnim
avtomobilom so ‘ jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalnem oddelku, ker se	je	precej pobila	po
obrrzu	in	čelu.	Zdraviti	se
bo morala dobra dva tedna.
 K»-------
Kuhar se je opekel
Med delom v kuhinji delavske menze ACEGAT se je včeraj popoldne ponesrečil 37-let-ni Bruno Belletti iz Sv. Križa št. 347. Skuhal je testenine pa jih	je	hotel	očediti,	pri
tem pa se Je nerodno polil z vrelo vodo po nogah. Zaradi opeklin I. in II. stopnje se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku dobra 2 tedna.
Poskus samomora
Pozno JHj Jdne se je vče raj zbrala precejšnja gruča
tleh 48-letnega Maria Cerme-lija iz Ul. Risorta št. 1. Mož je ležal v mlaki krvi in so zaradi tega nemudoma poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Iz neznanih vzrokov si je Cermeli hotel vzeti življenje in je skočil z zida ob Trgu Giuliani na Ul. Della Guar-dia; Prebil si je čelo in nosne kosti ter se močno pobil v desno teme.
kalni organizaciji prisiljeni, da proglasita stavke, tako da je kaj verjetno, da bodo vse tržaške trgovine zaprte prav na dan pred božičem.
Slikarska razstava Piera Lacana
Včeraj je bila v zbornični dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5 otvoritev razstave del slikarja Piera Lučana, in sicer pod pokroviteljstvom tržaškega krožka Akademije za socialne in gospodarske študije.
To je že 25. razstava tega slikarja v Trstu, ki razstavlja 50 »lik. Razstava ostane odprta do 23. decembra, in sicer vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
NOCOJ OB 20.45
Drama «Brez tretjega» po ljubljanski TV
Nocoj ob 20.45 bo ljubljanska televizija prenašala Bego-vičevo dramo «Brez tretjega«, v kateri nastopata tržaška igralca SNG Štefka Drolčeva in Miha Baloh. TV režijo je pripravil Fran Žižek, in sicer po predstavi, ki jo je režiral Jože Babič. Prenos bo trajal do 22.15, ko bo oddajo RTV Ljubljana zaključil televizijski obzornik.
Nocojšnji program se bo začel ob 18. uri, in sicer z mladinsko oddajo, ki jo bo prenašal studio Zagreb, ob 26. uri bo TV obzornik, ob 20.20 bo oddaja posvečena »Dnevu človečanskih pravic* in ob 20.45 — kot smo že omenili •— začetek drame «Brez tretjega«.
Nesreča perice
Včeraj popoldne Je 30-letna Rosa Cecchi iz Istrske ulice 12 prala v pralnici otroške klinike v Ul. Gambini, pa je nerodno padla ter se pobila in ranila v dimlje. Sama je odšla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku in se bo morala zdraviti 8 do 40 dni.
iiiliiiiiiillltiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliilliiiimiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilll
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. 8 In 9. t. m. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 23 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: pomorščak Flio Galet tn šivilja Bruna Bidi-notbo, inštalater Ennio Gergic in prodajalka Getoma Miruasich, pek Aldo Creglla- in bolničarka Ama-lia Lukaric, uradnik Glovanni Di Grazia in gospodinja Emanuela Cola, pomorščak Vinlcio Paren-zan ki prodajalka I.eonardlna Rossetti, tiskar Bruno Uravich In gospodinja Irina Lamanna.
UMRLI SO: 80-1 etn« Vera Ne-grin, 82-letnl Vittorio Furlan, 76-lttna Maria Luigia Veochlet vd. Mortiead, 54-1 ctni Pietro Fornasa-ri, 61-letna Maria Bosu por. Bri-scas, 67-letna Ersilia Franzonl vd. Celant, 84-letni Matteo Sorgo, 73-letna Maria Bass vd. Antonini, 26-letni Bruno Zitioh, 62-letna Margherita Cesselli por. Brando-i in, 78-letmi Egone Buchrelner, 62-letna Angela Kontantni por. Zorzenon, 67-letni Rodolfo Zuch, 68-letni Domenico Depase, 70-let-ni Mariano Li.pari, 82-letni Josip Vouk, 7CUetni Angelo Barbarlol, 71-letni Antonio Marini, 93-letna Anna Teresa Seraplone vd. Dl-vmeenzo, 29-letni Davide Batbi, 6ti-letna Sldonia Lutazzi, 75-letna Anna Sossa vd. Spizzamiglio.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-7cni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44:	Rovis,	Trg
Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-al 19; dr. Mlani, Barkovlje In Nicoli v Skednju
»AltOVI IN 1‘KINI‘BVKI
Dr Karel Ferluga daruje 3.000 Hi ža Dijaško Matico. Družina Umek daruje 200 lic za Dijaško Matico.
ItAZNA OHVMNTII.A J
Sestanek Slovenskega fotokluba
Danes, 10. t. m. redni sestanek ob
radovednežev v Ulici Della 20.30 v lil. Roma 15-11. z običaj-Guardia, ko so zapazili na l ritn dnevnim redom.
Valute
1	Milan	Rim
Zlati funt	5.875,—	6.100,—
Marerigo	4.500,—	4.700,—
Dolar . . .	622 —	62«.—
Fran« franc.	132.—	135.—
Frank Švicar.	144,—	146.—
Sterlin* . .	1.725,—	1.750.—
Dinar	72.7-	74,—
Stling ,	23.60	24 —
Zlato . . t .	70«.—	708 —
.lan. n. marka	148 —	149.—
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO CV prvem stolpcu so naj-višje cene, v drugem najnižje, v tretjem povprečne)
pomaranče 1. . . .	118	165	14.1
pomaranče II. , ,	59	76	65
limone 		88	118	106
mandarini I. ...	141	200	153
mandarini II. ...	71	129	94
kaki 		24	47	35
jabolka: »aobondanza« I. ,	41	53	47
»abbondanza« II. .	18	35	29
»delizia« I		82	118	94
«delizia» 11		35	59	47
«imperatori» I. . .	47	59	53
#imperator;» II.	29	41	29
»Kanada« I. . . . ]	5(9	71	59
»Kanada« II. ...	35	47	35
hruške »Kaiser« .	94	153	129
hruške «spadoni».	35	71	59
hruškice 		41	59	47
zelje 		29	71	35
cvetača z listi . . .	47	82	59
ohrovt		29	53	35
cikorija		29	53	35
čebula 		33	41	35
koromač 			18	53	41
razna solata . ; .	62	275	87
krompir		29	49	36
paradižnik 		88	153	118
radič 		187	562	212
zelena 		35	129	59
špinača •		 .	75	225	100
motovilec 		275	437	312
rdeči radič ....	119	350	162
Večina blaga se	prodaja		PO
»povprečni« ceni (3. stolpec) Potrošniki lahko kupujejo na trgu na debelo od 10. do 12, ter od 16. do 17. ure.
Slovensko narodno Gledališče s sodelovanjem Glasbene Matice
V soboto 13. decembra ob 21. uri in v nedeljo 14. decembra ob 17. uri v AVDITORIJU v TRSTU
Franz von Suppe
BOCCACCIO
opereta v treh dejanjih s prologom
Prolog, dramaturška predelava in prevod: ANTON KOREN Dirigent:
OSKAR KJUDER Režiser:
ANTON KOREN Korepetitor: ERMINIJ AMBROZET Scenograf; JOŽE CESAR Baletni mojster: ADRIJAN VILES Osebe: Boccaccio - Stane Starešinič; Pietro, parmski knez - Karel Boštjančič; Scalza, brivski mojster - Silvij Kobal; Beatrice, njegova žena - Nadja Pertotova; Lotteringhi, _ sodarski mojster - Jožko Lukeš; Isabella, njegova žena, Kitty Fordova - Bogdana Bratuževa; Lambertuc-cio, trgovec s poprom -Modest Sancin; Peronel-la, njegova žena - Justina Vugova; Fiametta -Elvira Piščanceva; Leo-netto - Edvard Martinuz-zi; Checco, berač - Danilo Turk; Prodajalec novel - Stane Raztresen; Minister dvora - Stane Raztresen; Purcinelli, dir. potujočega gledališča - Julij Guštin; To-fano, študent - Nora Jankovičeva; Lorenzo, študent - Zlata Rodoškova; Filipetta, služkinja - Ne-rina Drašičeva; Oretta, služkinja - Neva Čokova; Violanta, služkinja -Marija Kurentova; He-rold - Nadja Lebanova. Igralci Commedie d’Ar-te:	Colombina - Bog-
dana Bratuževa; Arle-chino - Modest Sancin; Pantalone - Jožko Lukeš: Narcissino - Silvij Kobal; Scappino - Savina Remčeva: Brighella-Nerina Drašičeva:	Pul-
cinella - Edvin Guštin. Meščani Florence, vojaki, berači in trgovci.
Sodeluje pevski zbor
■Slavko Škamperle* pod vodstvom Oskarja Kjudra Baletne točke izvajajo: Solisti: Leban Nadja in Viles Adrijan. Baletni zbor: Batič Majda, Mavec Danica, Pul-ger Sonja, Zaharija Miranda, Ferluga Lucijan, Žerjal Bruno, Živic Silvij.
Godi se v Florenci v dobi renesanse.
Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter v soboto od 20. do 21. in v nedeljo od 14.30 do 17. ure v Ul. Roma 15-11.
Levinja Uara: 14.35 Pojo taguayoa; 14.45 Radijska ski tečaj; 14.50 Segava klav ato^l 15.40 Novost na knjižn pouci F Bevk: Pisani svet; 16.00 cert po željah; 17JO Sestanek petih; 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije Hrvatskega Zagorja; 18.M r.a kronika; 18.15 Mariborski D struimentalni ansambel igra uu« Lllin®ton,a m Enrica Bossija. lK" Ludwig Uray: Variacije za vu>i no in klavir; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjlh, ,j0
Lunhvig van Beethoven:	Fwen.
opera v dveh dejanjih, 21.40 torino Respighi: Stari J2I5 napevi za lutnjo,	»ie
«Trium,p'n variete«; 23J0 Nat King »Cole« z ofke^rOT Nelson Rididile; 23.30 V P'® gj. ritmu igra orkester Hufoeff stamg.	.
TELEVIZIJA	16	25
14.00-15.10 Šolski Evrovizija: Prenos ceremonije ^ delitve Nobelove Spored 'za otroke;. 18 3®J^ vi<sn 18.45 Alberto Domni: »Kuka^ro. (ura), igra v 3 dej.; 2030	^
čila; 21.00 Caozonissima Evropski tiri; 22.30 c5^%a^skih lja; 23.00 »Izjava o čtovečara> pravicah)*; 23.15 Poroftila.
( OLEPAHSČA.
VERDI
V četrtek ob 20.30 abonma A za vse rede prva Prew-non Puccinijeve opere:	«»	J0
Lescaut«. Dirigent Oi.lV » De Fabritiis, zborovodja dolfo Fanfani, režija Aldo rabella Vassallo. V vlogah nastopajo:	Lig
Frazzoni, Giacinto Pran Afro Poli in Vito Susca.
Nadaljuje se prodaja v nic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri recital le Borboni: Riccardo Bac li: «Mineralna voda«, Aldo colay: «Emilia v miru m ni«, Dino Buzzatti: “Sama man, Carlo Terron: “MravlJ* Stefano Pirandello:	£ene:
dneva«. Abonma A.
1.000 lir, 600 lir in 300 Hr-
K I
Excelsior. 16.00: «Kararnazb“>8 Brynner, M. Schell ur scope. Technicolor. Mlad' povedano.	lenjc«.
Fenice. 16.00: «Cas za žiV‘Jf iin, E. M. Remarque, Jean
Naiionale.el15.00: «Eno	a!
Schell, C
M. Schell, C Merquard, Lual *i.	pri-
Arcobaleno. 15.30; «Polet'' i„a, povedke«, A. Sordi, S.. * Clne-L. De Luca, F. Fabrizi. yeje]a mascope, technicolor. mladost.	i(u6e-
Supeiclcema. 15.30. «Sl.r,2n|Ce “ zen in fantazija«. R1S technicolorju.	»noorn3
Filodrammatico. 16.00: * ^arY zemlja«, Peter Ftnoh in
Grattacleio. 16.00; “Nečakipjljina, bella«, Tina Pica, S. r*
P. De Filippo.	21.45:
Cristall \	15.45, zadnja^ Hci-
«Most na reki K\vay», den, A Guiness	„psec
Capitol. 16.00: »Benetke, m« gasiti«, A. Sordi, M. AllaS'0-mancolor.	divj*
Astra Roiano. 16.30: »TjJ* wyc«, leta«, J. Cagney, B. 51 reha»> Alabarda. 15.30: “Del<Ierahln.
Brigitte Bardot, Jean Pe" Aldebaran. 16.00: «Skr>v,T7 AH-tih prstov«, Robert Al direj King.	m-ineKrn'
Ariston. 16.00: »Pariške m*Dcsny-ke«, M. Robinson in r0jje»> urora. 16.00: «Zbogom unp gl-R Hudson, J. Jones, v.
Aurofa.
D e
l RADI O
SREDA, 1». decembra 1956 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-ebvezno, drobiž od vsepovsod ju.. Zena in dom, obzornik za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza: Gu-slavo Colonnetti: Pomenki o avtomatizaciji: (5) #9trokovna prekvalifikacija delavcev«; 18.10 Schumann; Koncert v a-molu za klavir in orkester, op.' 54; 18.45 Tržaški mandolinistični orkester;
19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija: 21.00 »Saj ni zares«, igra v treh dejanjih, ki jo je napisal Luigi Pirandello; nato Ritmi in popevke; 23.00 Nokturni; 23.30 Nočni ples.
RADIO TRST
11.30 Simfonična glasba; 12.10 Tretja stran; 16.30 Dino Dardi: »Srečanje z mladimi«: Ennio Emilij 16.40 Igra ansambel Franco Vallisrteri; 17.30 Karl Maria von \Veber: «Divji lovec«, opera v 3 dej.; 18.10 Basni; 18.25 Igra kvartet tržaškega krožka za jazz; 19 00 Valčki; 21.00 Koncert kvarteta Barylli; 22.30 Oddaja o Pucciniju.
II. PROGRAM
9.30 Orkester Pino Calvi; 13.00 Pojeta Gino' Latilla in Carla Boni; 16.00 Tretja stran; 17.00 Glasba In zanimivosti z vsega sve(a;
19.00 Ljudska univerza; 21.00 Csjkzonissima; 22.00 Balzac: »Vijoličasta soba«, radijska priredba.
RADIO KOPER Poročila v slov.:	/.30,	13.30,
15.00.
Poročila v Italijanščini: 12.30.
17.15	19.15. 22.30
5.00-6.15 in 7,00-7.15 Prenos RL;
7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00-12.05 Prenos RL: 12.05 Opoldanski oocktail; 12.50 Operne arije;
13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Beneške narodne: 15 40-16.00 Prenos RL; 16.45 Ritmi In popevke;
17.30 Glasba za vse; 18.15 Za prijatelje Jazza; 19.00 Poje Yves Montani; 19.30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA 327.1 m. 262,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00	8,00
10.00,	13.00,	15,00.	17,00,	19,30,
22 00	22.05.
8.05 Odlomki iz Jugoslovanskih oper; 8.35 Igra orkester Frank l.hacksfield; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Po domače...; 940 5 minut za novo pesmico — Ciril Pregelj; Polžek in junaki; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Francoske šansone pojo Yvette Girand, Jean Šablon, Jac-queline Francols In Tino Rosi;
10.30 Blaž Arnič: Simfonija dela;
11.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 11.20 Pavel Slvic: U-ganke; Množična pesem; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Ivan Cankar: Iz moje samotne grenke mladosti; 12.05 Orglice v ritmu;
12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 15 minut s triom Slavka Avsenika;
12.40 Poje Slovenski oktiet; 13.30 iz solistične glasbe velikih moj-stiov Beethovna, Brahmsa In Bartoka; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Aivdre Demaiuon:
ca, cinemascope,	muške'
Garibaldi. 16.00. »Sinovi ■ urefH tirjev«, Cornel VVilde, n 0’Hara.	.
Ideale. 16.00: «Fraeulem», scope v barvah	oral'**'
Impero. 16.30:	»Prgiš«	v
G Cooper.	Su-
ltana. 15.30; «Dekle Krt'\n g't,te Bariot. Jean O*' jey Moderno. 16.00: Elvis Pr' cme' »Zločinec Rock’n r°lla '
S.mMarco.' 16.00: »™f Varšavi«. Ob	21. Tv
nlssima«.	d**	,
Savoma. 16.00: «Neuignana)adoiet-ta», Brigitte	Bardot,
nim prepovedano.	,4ral)a!l
Vial«. 16.00:	«Na ukaz “ ;e3rt
Fleonora Rossi Drag0' Marais Cinemascope- Mladi ’ Vittorio Venelo. 15.30:	clift.
vi«, Marlon Brando, ", na M’ Belvedere. 15.30: «Dvob01
sisipiju«. Technicolor, 45> jgflk Marconi. 15.30 17.30, 1 • pa, «Dol go vroče P° ^oo^Jn-Nevvman. Joanne y Fr3 Orson VVelles, Anthony
ciosa,	hot	m
Massimo 16.00:	»Rob«
r.ik«. Philip Abbot. , o« ’ Nevo cine. 16.00: “Gusa	,
R. Podesti, F. P<*le&*n Ntr Odeon 16.00: «Jokala »
Sušah Ha.vward. veSol)*tv^ Radio. 16.00: »Strah vLaSti.
Ted Cooper, Noreen
kino v Mtt-JA^ gafld.
Verdi: «Idol pesmi«, TO" Technicolor.
j MALI
MOTOGUZZI! Ekonomični 'J0(l£ ji avtomobili. Obrab|J‘“* ril% s predelanimi	iielloH®' to-
lago! Karburatorji D« ,t A« f
iavnica za poprav^ila.	rfrjt.
motodlesel. Crcmascoll.
Severo 18.
UMETNIŠKA 1LA
božična vosci
akad. slikarja L. &P «Začarano mes ^
«Večer na Krasu »Kraški borjač«.
»večer ob kaminu
vam nudi
TRŽAŠKA KNJIG 20 ih sv. Frančiška
Tltzason ** ■' Ul. sv. Frančiška
tel. 61-792
Izšel Je
Jadkandki
za .e« >*>9
nrilOŽ*"*
Koledarju so Pr for-
štiri knjige ž'p"Sreča^f mata, in sicer pu-z živalmi 5,e$.ijKa tK ščav», »Sin*, »Velijo la nredstava* 1®
OB OTVORITVI NOVEGA FRANCOSKEGA PARLAMENTA
Pierre Mendes-France:
Zakaj sem bil poražen?
Včeraj so se v bourbonsko Palačo zgrnili poslanci novega francoskega parlamenta. Redkokdaj je v zgodovini Francije po novih volitvah prišlo v bourbonsko palačo toliko novih in neznanih o-*eb kot tokrat in prav tako redkokdaj je pri volitvah »odletelo« toliko starih «imen» ir pariškega javnega življe-»ja. Med starimi francoskimi Parlamentarci in političnimi osebnostmi, ki so pri zadnjih francoskih volitvah bitko izgubili, je tudi bivši radikalski Prvak in bivši francoski pre-toier Pierre Mendes-France, figar ime se že 25 let vleče skozi življenje francoske republike Pariški tednik «Ex-Press« je pred dnevi objavil razgovor, ki ga je skupina Sjegovih 'urednikov imela z Mendes-Franceom. Ker je Mendes-France prav gotovo med najboljšimi poznavalci fran-eoekih razmer in je marsikdaj dokaj pogumno izrazil svoje
Mendes-France
ideje, bomo iz tega dolgega razgovora skušali na kratko Prikazati njegovo mnenje o rezultatih zadnjih volitev kot tudi o razmerah po zadnjem •najskem puču v Alžiru vse do tedaj, ko je De Gaulle prijel na oblast in ko je francoska levica doživela tolikšen Udarec, vtem ko je francoski desnici po krivdi vse leVice Uspelo prevzeti vajeti dežele v roke.
Vprašanje; — Cernu pripisujete svoj nepričakovani poraz? ~
Odgovor; — Dve vrsti vzrokov sta. V vsej Franciji je prišlo do preusmeritve, do izraza pa so prišle tudi okolno-sti, ki se tičejo mene posebej. Štiri leta sem bil predmet stalnih napadov in klevet, ki končno niso mogle ostati brez vpliva na volivce v departmaju Eure. V splošnem je zame zanimiva sledeča zadeva: srdito kampanjo so v vsej deželi vodili ljudje, ki so odgovorni za vso povojno politiko: to so najbolj vplivni po-borniki političnega preobrata — Bidault, Maurice, Soustel-le, Duchet, Mollet itd., ki niso prav nič novi ljudje.
Toda oni so se spretno prelevili v predstavnike ljudskega nezadovoljstva in se postavili na čelo kampanje za °no, kar sami imenujejo obnova. Razmahnili so vse svoje siie in svojo volilno kazen uperili na one, ki ves čas niso prenehali dvigati svojega glasu proti njihovim napakam in obsojati njih politiko. To igro je olajšalo še dejstVo, da so imeli na razpolago velikanska propagandna sredstva, krepko državno pomoč in državne informacijske organe.
In končno — kar pa ni najmanj važen moment — ti ljudje so dovolili, da jih je ponesel s seboj mogočni tok, ki je nastal ob referendumu, kjer se je pomešalo in glasovalo z «da.) toliko različnih in celo protislovnih idej. Pr^ ti onim, ki so smatrali, da ne morejo odobriti predloženega Ustavnega načrta, je bil postavljen učinkovit jez s tem, ker se je volivcem govorilo, da bodo sami sebi izpodkopali tla, če ne bodo soglašali z Ustavo in ne bodo dali zaupanja ljudem, ki hočejo rešiti vso problematiko.
Vprašanje: — Dobili smo »tis, da je v Franciji vendarle še živa želja po pomirje-*ju v Alžiru. Sedaj pa vidi-mo, kako se to odraža v zma-Bi pristašev vojne.
Odgovor: — Kar se tiče Al-Žira, Francozom stvari niso biti od daleč jasne. Naša dežela ni niti od daleč dobila vtisa, da se ji ponovno ponuja Priložnost, da odločno izbira med dvema politikama, med Politiko sile in preganjanja in hekakšno liberalno politično smerjo. Volivci se dejansko hiso izjasnili. Po letu 1956 ie Vrsta okoliščin javnosti zmetala pojme o tej izbiri in morda se je celo želelo, da ljudstvo na vse to pozabi...
Vlada Guva Molleta in La-®°sta je vodila politiko preganjanja in vojaške sile, pri tem pa — samo ob sebi se tazume — neprestano govorila o reformah in to Se veliko več kot »o o tem govorile Prejšnje vlade. Deželi je bi-1° treba veliko časa, da uvidi, jls politika, ki se vodi v Al-kiru, niti malo ne ustreza po-
litiki, ki so jo bili pred in ob našli z izključno pravnega eta-
volitvah obljubljali. Ta nesporazum je zelo dolgo trajal. Verjetno je še vedno mnogo iskrenih socialističnih aktivistov, ki menijo, da je Lacostova politika vsaj v določeni meri predvidevala preobrazbo in napredek, ki so ga v prejšnjih časih stalno odlašali.
Vlade, ki so prišle za njo, se glede tega niso ravnale drugače. Vojaški napori so stalno naraščali, do preosnov pa nikakor ni prišlo. Nasprotno, v marsikaterem važnem vprašanju je bil storjen celo korak nazaj. Dežela, Francija pa za to niti vedela ni.
Prihod De Gaulia na oblast pa ni prinesel nikakih jasnih pojmov. De Gaulle ni nikoli postavil pred javnost vprašanja izbire med dvema velikima možnima orientacijama. On je (ne da bi sam osebno v stvar posegel) dovolil začetek debate med pristaši integracije in njenimi nasprotniki. Sam zase se ni nikoli odkrito in izrecno izjasnil. Deželi celo ni dal niti možnosti, da bi bila obveščena o tem, kaj naj politika integracije predstavlja.
Ob dveh priložnostih, v novembru, je zavzel dobro stališče, toda njegovih besed iri-so spremljali ustrezni rezultati. Liberalizem generalovih besed je izkoristila levica, do-čim so desnica in ultrakolo-nialisti ostali mirni, ker se dejansko ni prav nič spremenilo.
Z druge strani pa dežela
računa, da bo De Gaulle sposoben najti kako rešitev. Francozi ne vedo, kaj De Gaulle z Alžirom namerava. Kljub temu mu zaupajo v prepričanju, da ima že pripravljeno idejo, kajti njegov patriotizem je gotov in dobra ideja bo sama od sebe prišla.
Vprašanje: — Kaj menite, ali bo *to De Gaullu in njegovi politiki koristilo?
Odgovor; — Ne vem, kaj je De Gaulle hotel. Verjetno se je De Gaulle razlagi svojih načrtov izognil, da bi združil razkropljene Francoze. Ker ni hotel prepirov, je jasno besedo žrtvoval. Hkrati pa je nekim političnim elementom dovolil razviti mogočno kampanjo vprav na račun svpje-ga velikega imena. Se več. Zagotovil jim je pomembne politične svoboščine, in to takoj ko je ministrstvo informacij zaupal Soustellu, takoj ko je v novo ustavo vrinil nekaj zelo žaljivih odredb in ko je nagradil nekaj ljudi, ki so v maju pri državnem udaru i-meli odločilno besedo.
Vprašanje: — Kako pa bi ga mogla zbornica paralizirati?
Odgovor: — Odgovora bi ne
lišča. Poleg pravnega dejstvo-
vanja ustave ne smemo pozabiti na vplive, ki bi se mogli roditi v sami novoizvoljeni skupščini. De Gaullu se je mnogo očitalo, da je predložil ustavo, kjer bodo spori med izvršno in zakonodajno oblastjo nujni. On ne bo mogel voditi računa o tem, kar predstavlja skupščina v trenutku, ko bo določal o predsedniku vlade in ko bodo sklepali o Alžiriji. 9. oktobra na pr. je dal navodila za organiziranje alžirskih volitev. Ce bi o tem odločala skupščina, kakršno imamo sedaj, bi ta prav gotovo ne dala takšnih navodil, pač pa navodila, ki bi bila zelo blizu duhu ul-trakolonialistov. Potemtakem smo daleč od tega, da bi mogel De Gaulle uresničiti namere, ki mu jih pripisujejo, kajti skupščina ga bo v tem ovirala in mu to preprečila.
OB ČERNIGOJEVI ŠESTDESETLETNICI
MnipM
Arh. Franjo Kosovel govori v Društvu slovenskih umetnikov prliožn ostni govor.
KAKŠNE NAČRTE IMA SIN BIVŠEGA AVSTRIJSKEGA CESARJA?
Oton Habsburški se želi spet naseliti v Avstriji
Pravici do prestola bi se odpovedal, če bi mu vrnili bivšo posest
(Poseben dopis)
DUNAJ, decembra. — Komunike avstrijske zvezne pisarne je potrdil vest, ki sta jo vrgli v svet neka ameriška in neka angleška agencija, na temelju katere naj bi se Oton Habsburški želel vrniti v Avstrijo. V tem smislu je zadnji -dedič družine, ki je skoraj 1000 let vladala v Avstriji ,poslal pismo kanclerju Raabu. S svoje strani pa je kancler Raab potrdil, da se bo Oton Habsburški «moral seveda odpovedati svojim pravicam do prestola, ker je ta odpoved predvidena v avstrijski ustavi in v državni mirov-ni pogodbi.« O tem vprašanju bodo morali sedaj razpravljati v okviru vladne koalicije...
Za to besedo »sedaj« se skrivajo prejšnji koraki, ki jih je v teh poslednjih letih na-
pravil zadnji Habsburžan. V nedavni preteklosti je prišlo namreč do zelo pogostih stikov med osebnostmi avstrijske vlade in Otonom Habsburškim. Kancler sam se je že dvakrat-sestal s sinom zadnjega avstrijskega cesarja ob priliki dveh svojih potovanj v, inozemstvo.
V svojem pismu, ki ga je nedavno poslal, Oton Habsburški izjavlja, da je pripravljen odpovedati se formalno vsakršni pravici do prestola svojih prednikov In tako so se začeli napovedani razgovori med kanclerjem Raabom in predstavniki socialistične stranke. Socialisti sedaj proučujejo pravno plat »primera Oton Habsburški« in sp že dali vedeti, da se bo Oton Habsburški moral formalno odpovedati pravicam do avstrijskega prestola pred parlamentar-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiitiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitriiiitniiiiiiiiiiiiiiMiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZGODBA MLADEGA INŽENIRJA V ZAOSTALI BOSNI
Začeli smo s tridesetimi rudarji
Iz skupine pokvečenih barak je v desetih letih nastalo mestece
Vsi smo že slišali bajke o človeku, ki je iz posode za mleko napravil električni motor. Mladi človek, ki mu to pripisujejo, pa za to ni bil kriv. Ne mislim, da b. bilo pametno pisati tako tudi o inženirju Seherju in trditi, da je iz zaboja za premog napravil rudnik.
Seher je pravi, pravcati Slovenec, ali vsaj to, kar si o Slovencih mislimo. To sem u-gotovil v njegovi pisarni cb enem samem podatku: vse je bilo na svojem mestu. Ko bo zvedel, da sem po polurnem razgovoru z njim o njem pisal, se bo razhudil. To vem že vnaprej zaradi njegovih u-rejenih polic in kartoteke, iz katere vam more že v nekaj sekundah potegniti katerokoli poročilo, katerokoli analizo, vsak račun, ki ga pač od njega zahtevate. Razjezil se bo, morda tudi več, toda nato bo ves vesel, da je nekdo nekaj napisal o njegovem rudniku.
Ne mislim, da je to kak lepotec, ki bi bil sposoben o-svajati, hkrati pa tudi ne morem verjeti, da bi imel kak piškav in neplombiran zob Ne bi mogel verjeti, da je ko-
iiiiiiiiiniiiiMiiiiHiiiiiiiiimiiiiniiiniiiiimiiimiiMHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinimiiimiii
Fižolčki ®
Spisal in narisal Milko *Bambič
'v v;.\	f
■>; iV	V *	vV'
k v' ■>	. v* ; * - .V.V?;
V' ' •;	_	•'	.	.	L	-.-v	’
Vsem so se oči solzile- Kaj je moral prestati ubogi Fežolčck! No, sedaj pa je vse dobro. Fižolčki so se objeli in zaplesali: «Cinga-ciingaraja!» Ko so konča li, so zlezli v košek spančkat. Zaspal je divjaček Fežolčck in se prebudil kot gospod. Čakala ga je že oblekica in klobuček 9 perescem. Dišeča kavica pa je vabila z zelene mizice. To pa to!‘Zbogom črna škatla!
M
ln spel si se priplazil do mov, ne da bi si bil osnažil roke.m
murkoli dolžan, hkrati pa za gotovo vem, da ni nikomur posojal. Morda niti ni obdarjen s preveliko dozo fantazir je, vsaj s tolikšno ne, kot i-ma smisla za administracijo. Ko sem ga vprašal, kako je začel graditi rudnik, mi ni rekel; «Imeli smo star zaboj za premog in i.z njega smo napravili rudnik, seveda s požrtvovalnostjo vsega kolektiva.« Ne. On bo odprl omaro, iz nje bo potegnil snopič, iz njega nekaj pozorno natipkanih strani in rekel;
— V začetku smo začeli s 30 rudarji. Prvi na seznamu je bil Mastilovič Risto z delavsko knjižico štev. 3648. Poleg teh je bilo še 20 nemških vojnih ujetnikov. Tu si oglejte njihova imena. Prvi na seznamu je Kurt Kraus, štev.. Najvišjo plačo je dobil v znesku 3456 dinarjev...«
Ob tem bi bil skoraj verjel, da inž. Seher ve tudi za številko čevljev, ki so jih prvi rudarji nosili. Kajti Seher je pravi Slovenec ali vsaj ono, kar si o Slovencih zamišljamo. Slovenci, menimo, radi žive in delajo v Sloveniji ,in če jih ne prisili kaka višja sila, se redkokdaj odločijo iti iz Slovenije. Slovenci t-majo radi Slovenijo in to ni nobena novost. Toda vse to, kar govorimo o Seherju, se je zgodilo v vzhodni Bosni v vasi Miljevina, tam nekje bogu za hrbtom...
Kakšna je bila vas Miljevina pred desetimi leti?
Seherjeve roke so takoj segle po škatlici s fotografijami: ta stara lesenjača, ki jo vidite tu, je bil naj «Na-Ma», naša trgovina. Ta pokvečena baraka je bilo naše upravno poslopje in ta čudni stvor, ta hudičeva lopa pa naša ambulanta. V teh dveh pritličnih bajtah smo imeli stanovanja za samce, v oni drugi tam pa menzo in dom kulture. Kaj ni bilo žalostno? In tudi smešno! Pa oglejte si te fotografije! Te so iz nekega slovenskega rudnika, tam kjer sem se rodil Iz Senovega v Sloveniji-
Tu so lepe, velike zgradbe,
kopalnice, zeleni drevoredi, stanovanjska kolonTja. In ob tem inž. Seher doda: »Vse to sem dokumentiral s fotografijami.«
Američani bi o tej temi napravili film o pionirjih. Vse bi se dogajalo okoli točilnice in vsi moški, ki bi se tod kre-tali, bi imeli grobe, preveč moške fiziognomije ih vsi bi se vrteli okoli točilne mize. in Seherja bi v filmu prikazali kot junaka s klobukom globoko potisnjenim v zatil-nik, kako ležerno stopa v točilnico s pištolo v roki in že z vrat kriči: #En brizganec, prosim — in roke gor!«... Nato bi prišlo do pretepa...
Kak sovjetski režiser pa bi inž. Seherju dal izredno močne mišice, iz njegovih ust bi frčale same patetične parole, tri sto priučenih kampanjskih gesel. Spustil bi ga v jamo, da vsakega posameznega rudarja potreplja po plečih. Nadel bi mu severnjaški kožuh in nekakšno polhovko ter seveda deltele in visoke škornje in — odlikovanje.
Toda inž, Seher je prav navaden na videz rekoliko pre-mražen človek s prav nič junaškim obrazom, brez pištole in brez odlikovanja, pač pa z računalom v žepu in določeno dozo revmatizma, v katerem se skriva partizanščina ali kaj podobnega. Da, v njegovih rokah je vedno računalo! To je čudovit Seherjev pripomoček in hkrati čudovi-
to orožje. Posebno tu, kjer so odprli rudnik, pa čeprav ljudi dejansko skoro ni bilo. Da bi potrebne ljudi sklicali z okoliških hribov, so jih pozivali z rogom in če bi se bili vsi odzvali, bi jih ne bilo več kot sto.
Pregledovanje ljudi in določanje dela se je vrš;,o kar pod vedrim nebom in v vsem rudniku ni bilo niti enega stroja niti enega motorja, celo niti ene žarnice. Čudovita snov za film divjega zahoda. Prava legenda.
Slišal sem bil, da Slovenci ne morejo brez WC, brez tople vode in b-anilne knjižice. Tako pravijo naši ljudje o njih. Toda vsega tega tu v Miljevini v vzhodni Bosni ni bilo in inž. Seher je kvečjemu imel svojo hranilno knjižico. Teh podrobnosti bi kak »svet za scenarije« na Vzhodu ne odobril, jaz pa sem jih, kajti inž. Seher je dejanski, življenjski, realen lik. On je navdušene*, ki stalno godrnja. In kako bi ne godrnjal! Tam v Senovem je šlo vse po vrstnem redu: najprej stano vanja, nato' elektrika, nato u; pravno poslopje in končno, prosim, še premog. On pa je tudi nestrpnež, ki pa potrpežljivo živi tu že deset let, vtem ko je skozi Miljevino šlo — devet direktorjev.
Ko tu še &i bilo niti žarnice, ni moglo biti niti zdravnika niti avtobusa in kadar se je inž. Seher hotei malo poveseliti in pozabavati je odhajal v Fočo. Kaj pa je ta — 30 km tja in nazaj! No, glede tega je tudi tu doku-
mentacija; stanoval je v oni umazani baraki in že stokrat rekel, da pojde stran. In vsakokrat je ostal. Pa tudi sedaj pravi, da bo odšel. Cernu bi le ostal!
Stopili smo k oknu:
V dolini se odražajo bela, rdečkasta in sinja pročelja novega mesta Tu in tam, povsod okrog se dvigajo ogrodja, kjer grade nove hiše. Od rudnika sem teče električni tok, ki ga proizvajajo motorji. Polni va gončki rude pa se prehitevajo ali drvijo drug za drugim. Ulice novega mesta so razko-pane, ker se vanje vlagajo vodovodne cevi in kabli. Od
majhnega skupka pokvečenih barak; je zraslo mesto. Od zaboja za premog (no, dovolite mi, da ostanem pri tem primeru!) je zrastel rudnik.
Kako in zakaj, to ve Seher. Toda iz njega ne boste ,zvle-ki, niti ene same samcate patetične besede, niti enega iz-guljenega gesla. Vse vam bo pojasnil z dokumenti in analizami, nato pa bo z računalom razložil tudi vso tajnost Toda preden stopite v njegov urad, potrkajte in si odrgmte čevlje, kajti tam v onem delu Bosne, tam bogu za hrbtom je to danes postalo pravilo Z1VKO MILIC
flfiiitMiiiHiiiiiiiiiiititiimiiilnmiiiimiiiiiiniiHiiiiMiiiiiiiiiiithilniiMHiiirrliniimimitMltiil
HOROSKOP
 JLA DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
- Mika vas potovanje za razvedrilo, toda stroški zanj se vam bodo poznali.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Neki nepredviden dogodek vam bo prekrižal načrte.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. fi.) — Skušajte se prilagoditi okoliščinam in brzdajte svojo razdražljivost.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Prevzeli boste moralno obveznost, ki bo omejila vašo dosedanjo svobodo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Neki nesporazum bi utegnil vplivati negativno na vaše odnose z neko osebo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
— Ne zaupajte prvemu vtisu
•n skušajte presojati objektivno.
'TEHTNICA (od 23. 9. do 23.. 10.) — Skušajte biti bolj popustljivi in ne iščite dlake v jajcu.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Ne dopustite, da vaši prijatelji vnašajo prepir med vas in osebo, ki jo ljubite.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Ne mislite aa preteklost in pozabite na nelepe spomine.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — V čustvenem življenju boste doživeli razočaranje; pe bodite preveč idealisti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)	- Posvetne obveznosti
vas oddaljujejo preveč od vaših najbližjih.
RIBE (od 20. 9. do 20. 3.) — Okoliščine so za vas ugodne, ne odlagajte izpolnitve prevzetih obveznosti.
lilliiiiiiifiiiiHiiiiiliiiiiiiiiitiiiminmiiiiiiiiiiimiHHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiuniiiiiiiiiiiiDnufiiiiii
Ameriške avtomobilske tovarne skrbi evropska konkurenca
Pred osmimi leti so bili evropski avtomobili v ZDA le kurioziteta, danes pa povpraševanje po majhnih avtomobilih evropske proizvodnje že skrbi proizvajalce V Detroitu. Leta 1955, ko so dosegli rekordno prodajo avtomobilov (7.200.000), so v ZDA uvozili 58.546 avtomobilov ali C.81 odst. kupljenih avtomobilov. Toda od takrat je u-voz začel hitro rasti; leta 1956 98.190: lansko leto 206.830, v osmih mesecih letošnjega leta pa že 226.406, tako da bodo letošnje leto zaključili z uvozom okrog 400.000 avtomobilov tuje, pretežno nemške proizvodnje.
Ameriški producenti se v začetku niso mnogo brigali z* ta pojav. Posest evropskih majhnih avtomobilov se je smatrala za znak ekscentrično, sti in napačnega snobizma. Direktorji velikih tovarn v Detroitu so bili prepričani, da bo porast življenjske ravni vplival na Američane tako, da bodo kupovali vedno Širše in udobnejše avtomobile, da bi se tako izkazali pred prijatelji, pa tudi v svojem poslovnem okolju. Tako gledanje je prevladovalo tudi pri »Fordu«, «Plymouthu» in »Chevro-letu«, proizvajalcih znanih av. tomobilov, ki so v vedno večji meri opuščali produkcijo svojih cenenih tipov .Toda predvidevanja se niso uresničila:
to so avtomobilski magnati spremenili mnenje glede psihologije kupcev.
Kakšni so torej izgledi za prodor majhnega evropskega avtomobila na ameriški trg? Računajo, da bodo Američani letos kupili okrog 4 in pol milijona avtomobilov, prihodnje leto — če predvidevanja niso preveč optimistična — 5,5, leta 1960 celo 6 milijonov avtomobilov. Toda vprašanje je ali bo tržišče še nadalje ibsorbiralo klasični ameriški tip avtomobiir mastodontskih dimenzij ali bo vedno večje povpraševanje po manjših avtomobilih. Na osnovi nekaterih elementov se vendarle 7. gotovostjo zaključuje, da se bo tržišče orientiralo po ceni in se zato predvidevajo vedno večje možnosti za plasma evropske proizvodnje.
Spričo tega so detroitski tovarnarji ime.i v načrtu proizvodnjo novega tipa avtomobila, ki bi vskladil ameriški o-kus s praktičnostjo in žepom potrošnika. Toda za lansira-nje nekega povsem novega tipa je treba vložiti 200 milijonov dolarjev (okrog 120 milijard lir). Medtem ko se na avtomobilskih razstavah razkazujejo modeli 1959, ki so še daljši in luksuznejši od dosedanjih, pa bodo tri največje ameriške tovarne avtomobilov vrgle leta 1960 na trg modele skromnejših dimenzij.
nastopila je recesija, pojavile j »General Motors«, »Ford« in so se drugačne potrebe in za- j «Chrysler» so že začele s pro-
izvodnjo »reduciranega« avtomobila. Kakor tudi evropski »družinski« avtomobil, bo tudi ta mogel sprejeti 5 potnikov s prtljago, motor s 6 vodoravnimi cilindri, nameščen v zad. njem delu avtomobila, bo razvijal 100 HP. Avtomobili »Rambler« in «Lark», ki jih proizvajata tovarna «Stude-backer«, se že približujejo evropskemu tipu. «Lark» je dolg 4.5 metra (t. j. za meter krajši od srednjih ameriških avtomobilov), stane pa 2.000 dč-larjev (okrog 1,200.000 lir).
V bodoče bo ameriška avtomobilska industrija proizvajala tri vrste avtomobilov: luksuzne, kot so «Cadillac», «Lincoln», »Imperial«; avtomo. bile velike kubature, toda srednje cene od 2.000 do 3.500 dolarjev, kot so »Ford«, «Ply-mouth« in «Chevrolet» in končno »majhni avtomobil« novega tipa, katerega cena bo manj kot 2.000 dolarjev. Kar zadeva uvoz iz Ev.ope pa strokovnjaki računajo s 300 — 350.000 avtomobilov letno. S tem sicer ne bo ogrožena domača ponudba, toda obstaja bojazen, da reklama, ki ne bo izostala ob priliki lansiranja novih «reduciranih» ameriških avtomobilov, ne bi prispevala k temu, da bi se okus ameriških potrošnikov ne začel u-smerjati na evropske tipe. Pri tem pa seveda ne smemo zanemarjati nihanja ekonomije in standarda, ki imata tu glavno besedo.
no komisijo, tako da bodo na to odpoved vezane vse stranke avstrijskega parlamenta.
Tako se skuša preprečiti, da bi se Oton Habsburški vrnil v domovino skoro skrivaj, kar bi konservativne stranke mogle izkoristiti ob priliki bližnjih političnih volitev. Tudi rr.ed konservativnimi strankami, tako med klerikalci kot med liberalci, seveda ni e-notnega stališča glede vrnitve zadnjega Habsburžana in marsikdo se je že pritožil zaradi «ošabnega tona«, v katerem je napisano pismo, poslano kanclerju Raabu.
Ponovni posegi Otona Habsburškega v vprašanja, ki zadevajo Avstrijo — tudi če sp bili ti posegi dvoumni in skrajno posplošeni — so vzbudili precejšnje zamere -v deželi, kjer imajo prav gotovo važnejše in bolj pereče probleme kot je vrnitev v domovino glavnega dediča pravic bivše kraljevske hiše, Oton Habsburški je svojo formalno odpoved na prestol podredil vrnitvi določene posesti njegove družine, toda na to zahtevo bodo težko pristali, če pomislimo, da vojni oškodovanci in žrtve nacizma in bombardiranja še vedno potrpežljivo čakajo, da bi se jih nekdo spomnil, Oton Habsburški, ki ima sedaj 46 let in pet hčera, živi v neki vili v Poeckingu ob jezeru Starn-berg, glavni vir dohodkov pa so njegove knjige, njegove konference in nekatera posestva v Španiji.
Mirne duše moremo trditi, da je treba nagib, ki je Otona Habsburškega navedel na to, da je zaprosil za povratek v domovino, iskati prav v u-panju, da mu bo uspelo ponovno pridobiti posestva njegove družine, ki so postala državna last ob proglasitvi republike leta 1918. Položaj sinu zadnjega avstrijskega cesarja ni rožnat, in meceni, ki izhajajo iz krogov starega avstrijskega plemstva in iz določenih industrijskih krogov bi ga radi imeli v Avstriji tudi iz razlogov varčevanja. Ne pričakujejo, seveda, da bi se Oton Habsburški, tudi če b: njegove zahteve sprejeli, orne. jil na to, da bi se pečal z u-pravljanjem svoje posesti; gotovo je, da ima politične ambicije, in še leta 1945, tik pred proglasitvijo ustave nove avstrijske republike, je Oton Habsburški skušal uveljaviti poznanstva, ki si jih je pridobil za časa svojega bivanja v Ameriki in pri sodelovanju z Rooseveltom. Toda z Rooseveltovo smrtjo — ki je nekoč izjavil, da pozna samo dva izvedenca za evropska vprašanja: papeža in Otona Habsburškega — mu je odrekel svojo podporo tudi njegov glavni pristaš onstran Atlantika. Politični dogodki so šli mimo zadnjega Habsburžana in ga pustili v položaju teoretika, ki ga niso niti mnogo u-poštevali. Večkrat je zavzel svoje stališče glede avstrij skih vprašanj in zdi se, da se je zameril tudi kanclerju Raabu, ko je izjavil, da ima neke zasluge pri sklenitvi d žavne mirovne pogodbe Največ, kar mu more prinest njegova vrnitev v aktivno politično življenje, bi bilo vsekakor mesto poslanca klerikalne stranke. Monarhistov ki so v Avstriji sedaj aktivni, je premalo, da bi ustanovili svojo stranko; če pa bi bil njihov namen tak, bi se to zgodilo samo na škodo klerikalne stranke, ki bi se uprla z vsemi svojimi silami pojavi učinkovitega konkurenta ki bi jo mogel oslabiti pred Socialistično stranko.
Po drugi plati pa ustava izrecno izključuje možnost, da bi neki Habsburžan mogel po sta*i predsednik vlade. Čeravno nekateri sanjajo, da bi O-ton Habsburški mogel postati De Gaulle v novem avstrijskem položaju, razmere v avstrijski republiki niso take, da bi mogli smatrati možnost avtoritarnega ali monarhističnega puča za uresničljivo perspektivo.
Kljub temu, da bi morebitni povratek Otona Habsburškega mogel ganiti ali razočarati stare pristaše monarhije, ki se ne bodo mogli zlahka sprijazniti z odpovedjo na prestol, in kljub temu, da bi mogli nekateri še vedno gojiti upanje v obnovo kraljevine, bi bil, s političnega vidika, povratek Otona Habsburškega brez posebnega pomena. Štirideset let življenja in utrditve republike je Avstrijo močno tisto lepilo, ki bi bilo zmožno zlepiti v isto telo močno tisto lepivo, ki bi bilo v stanju zlepiti v isto telo avstrijsko republiko in dediča cesarske hiše.
DRAGO LEPUSIC
Pripravljajo
Suppejevega
«Boccactia»
KJUDER
Dirigent in glasbeni vodja tr» iaške izvedbe Suppejevega »Boccaccia«. Neutrudni pro-pagator glasbenega življenja slovenski glasbeno-prosvet-ni dejavnosti na Tržaškem. Stalni prof. na Glasbeni Matici in pevovodja raznih pevskih zborov. Štejemo ga lahko za iniciatorja tovrstne gledališke dejavnosti pri nas. ,
KOREN
Tokratni režiser naše operete je začel svojo gledališko pot, kot operni tenor. Pot ga j* rodila iz Zagreba, kjer je debatiral, preko Ljubljane, Splita in Reke v Beograd, kjer je sedaj nastavljen kot stolni operni in operetni režiser. Pre, dolgo bi bilo naštevati vse njegove gledališke uspehe, ne smemo pa zamolčati režije sBoccaccias. ki žanje veliko uspeha.
AMBROZET
Nevšečna naloga korepetitorja je letos padla nanj. Mladi pianist je lani s solističnim klavirskim koncertom v ljubljan. ski Filharmoniji absolviral A-kademijo za glasbo. Koncertiral je že po Sloveniji in učil na Glasbeni šoli v Ljubljani. Letos je nastavljen pri Glasbeni Matici.
LESAR
Ker vpliva gledališko delo na gledalca zvočno in vidno, je scenografova naloga zelo važna. Predstaviti stalnega scenografa SNG bralcem je nepotrebno. V svojih scenografijah skuša Cesar spremeniti vsakdanjo realnost t) poetično nerealnost, v poezijo, pri čemer pa skrbno pazi, da je slehernemu dojemljiva.
|
Nfllt
 	'iri-im
jf ‘t
V-i
VILES
S svojo pedagoško Zavzetostjo skrbi naš koreokraf za razvoj in vzgojo te lepe umetnosti. S skromnimi možnostmit ki so mu na razpolago, je na javnih produkcijah baletne šole SNG pokazal, kaj se da z nadarjenimi otroki napraviti. Viies se zaveda, da ja treba v tržaški publiki vzbuditi zanimanje in željo po baletnem kodru.
mm
TURK
Prav je, da se publika Sežnm ni tudi s tistim čloiiekom, ki obrede vse mogoče ceste, naveže nemogoče stike samo zato, da se predstav a »ploh l«h-ko vrši. Malokdg se »pomiri tihega organizatorja in malo kdo pripisuje uspeh predstave iudi njemu. Spomnili smo se ga torej mi. in ga predstavili našim bralcem.
— .4 —
10. decembra 1958
Goriško-benešfei dnevnik
Drevi seja goriškega občinskega sveta
Ali bo podjetje Bozzini in Gionchetti prihodnje leto še pobiralo trošarino?
Občinski odbor predlaga sklenitev pogodbe s poldriavnim podjetjem INGIC - Zelo negotov položaj zaradi možnosti «prostih strelcev» v KD
Danes popoldne ob 18. uri bo seja goriškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o predlogu občinskega •dbora, naj se pobiranje tro-iarine zaupa z letom 1959 poldržavni ustanovi INGIC. Kakor je znano pobira podjetje Bozzini in Gionchetti trošarino v Gorici še okoli 35 let'. V goriSki pokrajini so poleg goriške občine menda še Krmin, Kapriva ter Sovodnje in Steverjan, fci imajo s to družbo pogodbo za pobiranje trošarine. Ker je torej Gorica najvažnejši klient Bozzini-ja, je povsem razumljivo, da Bozziniju ni vseeno, kakšen sklep bodo nocoj sprejeli občinski svetovalci.
Pobiranje trošarine je možno na tri načine;
1. »Muntcipalizacija« te službe, kar pomeni, da bi občinska uprava sama pobirala trošarino;
2. sklenitev pogodbe z zasebnim podjetjem, kakršno je v našem primeru Bozzini in Gionchetti, ki si določeni odstotek izterjane trošarine vzame kot zaslužek;
3. sklenitev pogodbe z IN GlC. to je s poldržavnim podjetjem, ki ne zahteva nobenega zaslužka, ampak samo neznaten odstotek od izterjane trošarine, ki naj služi kot jamstvo za vložen kapital.
Obstaja vprašanje, katero pot bo izbral občinski svet, kajti prav od občinskih svetovalcev bo v veliki meri odvisno, kdo bo vnaprej v Gorici pobiral trošarino.
Kolikor nam je znano, predlaga občinski odbor sklenitev štiriletne pogodbe z INGIC, da bi županstvo izvedelo, koliko bi morala občina potrošiti za pobiranje trošarine. Zanimivo je namreč, da družba Bozzini in Gionchetti, kakor se govori, v 35 letih sploh ni točno povedala, koliko stane pobiranje trošarine; ker so v občinskem odboru močne struje proti podaljšanju pogodbe z Bozzinijetn, je prišlo do formulacije predloga samega, povsem negotova pa je njegova usoda, ki ga čaka na današnji seji, ker so v samem odboru kakor tudi med svetovalci večine številni svetovalci naklonjeni dosedanjemu sistemu pobiranja trošarine.
Ze sedaj lahko rečemo, da bo vsa desnica glasovala za obnovo pogodbč z Bozzinijem, temu bodo naklonjeni tudi nekateri demokristjanski svetovalci, ki se ne bodo strinjali z uradnim stališčem občinskega odbora. Kolikor nam je znano, bodo socialni demokrati načelno zagovarjali «muni-cipalizacijo« pobiranja trošarine, ker pa občinski odbor na to ne bo pristal, dokler ne bo potekla štiriletna poskusna doba z INGIC, bo PSDI zelo verjetno glasovala za prejšnji režim, toliko bolj, ker ima PSDI v Bozziniju svojega strankarskega tovariša.
Ce število »prostih strelcev« v krščanski demokraciji ne bo preveliko (povemo naj, da bodo »prosti strelci« ljudje, ki ao z družbo Bozzini v sorodstvenih in poslovnih stikih), tedaj bi imeli s prihodnjim letom novega izterjevalca trošarine, ki bi nam po 35 letih lahko povedal, koliko stane u-pravljanje te službe, ohenem pa dal dragocene podatke županstvu, da bi se po štirih letih samo lotilo pobiranja trošarine, kar bi bilo najbolj v
skladu s potrebami občine in željami občanov.
Predavanje z naslovom «Kubizem in futurizem*
Danes zvečer ob 18.30 in v petek zvečer ob isti uri bo imel prof. Carlo Mutinelli dva predavanji o modernem slikarstvu v dvorani bivšega trgovskega doma. Današnje predavanje nosi naslov »Kubizem in futurizem«, petkovo pa bo posvečeno slikarju Mo-diglianiju in bo služilo kot u-vod izletu združenim z obiskom milanske razstave slikarja Modiglianija, ki ga u-stanova za kulturno delovanje v Gorici organizira v soboto in nedeljo. Prijave za ta izlet sprejemajo v turističnem uradu Appiani na Korzu Italia.
Avtobus v Trst k opereti Boccaccio
ZSPD organizira 14. decem bra avtobus v Trst na premiero operete «Boccaccio» Avditoriju. Odhod ob 14. uri izpred Bratuša. Vpisovanje na ZSPD in v kavarni Bratuš Voznina in vstopnina 1.100 lir
tane vd. Grasso, 75-letna gospodinja Aida Vergani vdova Speronello.
POROČILI SO SE: delavec Giacomo Madussi in tkalka Albina Gulin; mehanik Ciril Benčina in gospodinja Vilma Bregant; delavec Dino Romano in gospodinja Francesca Bonazza; študent Luigi Santo-ro in gospodinja Carmen Nemi.
OKLICI: tehnik Renato Bat-tistutti in gospodinja Iole Bla-rasin; podoficir orožnikov Sal-vatore Magri in gospodinja Lucia De Luca; učitelj Mladen Uršič in učiteljica Dora Maraž; podoficir orožnikov Franeesco Piovanelli in gospodinja Maria Luisa Peressutti; geometer Turiddu Bittesnich in bolniška sestra Elia Zobbi.
Poluradna vest o županovi ostavki
«IL Piccolo«, ki je zelo blizu županstva, objavlja v včerajšnji številki članek, v katerem obravnava vprašanje o-stavKe župana dr. Bernardisa. Vprašanje je prvič stopilo v o-spredje pri zadnjih občinskih volitvah, pozneje pa med diskusijo o dokladi za župansko funkcijo. Koliko je resnice v tem pisanju, bomo videli morda že nocoj med razpravo o pobiranju trošarine.
X7
Meddeželno nogometno prvenstvo
Globe v novembru
V novembru 1958 so mestni stražniki, prisodili sledeče globe:
kršiteljem pravilnika o mestnem prometu 98 glob, pravilnika mestne policije 18, pra vilnika poljskih stražnikov 15 pravilnika o higieni 2, pravilnika o psih 2, pravilnika o delovnem času trgovin na drobno eno globo, v novembru je psoderec zajel 14 psov brez nagobčnikov.
Audate prvič por po zaslugah	dobr
Bočen na drugem, Pro Gorizia pa na tretjem mestu v lestvici
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču -zabeležili naj višjo temperaturo 3,8 stopinje ob 13.30, najnižjo pa ,—5,6 stopinje ob 1. uri.
ll (iiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii,),midiii,m,mm,,mini,mn,iiiiiiiiim
Važno
za revne živinorejce
Postopek za dosego brezplačne živinozdravniške oskrbe v Gorici
Padla je v stanovanju
Včeraj popoldne ob 15.30 je 74-letna gospodinja Giuseppi-na Comel, bivajoča v Raštelu št. 19, nerodno padla v svojem stanovanju. Sorodniki so takoj poklicali Zeleni križ in z rešilnim avtomobilom so jo peljali v bolnišnico Brigata Pavia, .kjer so jo sprejeli ker ima močan udarec na glavi Ozdravela bo v treh dneh.
Z vrelo vodo se je polila
Ko se je 53-letna Grizzo Anna por. Mio iz Ul. Cocevia 23 sinoči odpravljala spat, si je kot vsak večer pripravila termovko z vrelo vodo; včeraj pa se ji je pri tem pripetila nesreča: posoda ji je počila, vrela voda pa jo je oblila po rokah, nogah in po čelu ter ji povzročila opekline druge stopnje. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jp pridržali na zdravljenju. Zdraviti se bo morala 30 dni.
 «»-------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je v tednu od 30. novembra do 6. decembra t. 1. rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb, poroke pa so bile štiri.
RODILI SO SE; Massimo Tofful, Roberto MeJeot, Gian na Petean, Paolo Urizzi, Massimo Marini, Ernestino Lan-dolfi, Marčela Cavdek.
UMRLI SO; gospodinja Maria Mohr, 49-letni kmetovalec Antonio Vecchiet, 62-letni upokojenec Antonio Brisco, 92-letni upokojenec Giovanni Černe, 71-letni gozdar Luigi Bončina, 82-ietni upokojenec Luigi Dandini de Silva, 78-let-na gospodinja Pierina Culot,
7 dni stara Elena Bevagna, 48-letna gospodinja Zora Kogoj por. Tortoioli, 73-letni duhovnik Giovanni Manzocco, 71-letna gospodinja Angela Pa-
Prošnje sprejemajo na protokolnem uradu do 29. decembra
Županstvo poziva vse tiste r blagajni. Člani ENAL imajo občane, ki menijo, da imajo 150-odstotni popust, pravico do brezplačne živino-
zdravniške pomoči, naj do vštevši 29. decembra 1958 vložijo na protokolnem uradu v Gorici prošnjo na navadnem papirju s sledečimi dokumenti:
1. potrdilo, da nimajo nepremičnin in da nimajo v najemu ali naspol zemljišča, ki meri več kot 75 arov; namesto tega potrdila more prosilec predložiti izjavo kakšne organizacije kmetov, v katero je vpisan, če pa niso vpisani v nobeno od takih organizacij, tedaj naj predloži notorični akt, ki ga napra-vi pred županom;
2. dokument o družinskem stanju, ki ga izda občinski a-nagrafski urad;
3. potrdilo o vpisu v seznam občinskih davkov, višino davkov, v nasprotnem primeru pa potrdilo, da sploh ni vpisan v seznam. V prošnji mora prosilec navesti svoje osebne podatke ter število in vrsto živali. Živinozdravniške oskrbe ne plačajo:
a) lastniki največ šest ovac ki po zakonu ne plačujejo davkov;
b) lastniki enega prašiča, ki ga redijo za družinske potrebe;
c) lastniki enega goveda, konja ,osla ali mezga, ki ga redijo za delo.
Prošnjo bo pregledala in o njej odločala komisija. Kdor ne bi bil vpisan v seznam, ima pravico do priziva v 30 dneh na občinski svet, ki bo izrekel končno sodbo. Ce pa bo prošnja sprejeta, bo županstvo prosilcu izdalo izkaznico, veljavno za eno leto.
Nocoj gledališka predstava v Verdiju
Danes zvečer ob 21.15 bo gledališka skupina Cesca Ba-seggia predvajala v Verdijevem gledališču komedijo En-za Duseja »Sinja kri«, ki jo je režiral sam avtor.
Vstopnice po 1.000 in 700 lir
Kino v Gorici
VERDI. 21.15: «Sinja kri«, gledališka predstava.
CORSO. 17.00:	«Rafali nad
mestom«, C. Vanel in B. Dakvi. Mladoletnim prepovedan vstop.
VITTORIA. 17.15: »Z gotovostjo!«, E. Costantine.
CENTRALE. 17.00: »Mož s samokresom iz Utaha«, R. Cal* houm in S. Cummings.
MODERNO. 17.00: »Zaljubljenci«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 106, telefon 31-51.
Po devetih uspešnih nedeljah se je sedaj zrušil mit nepremagljivosti do sedaj vodeče enajsterice v meddeželnem prvenstvu: Audace iz Verone je šla v goste v Tržič s trdno voljo, da si odnese domov vsaj eno točko. Toda igralci GRDA so bili v nedeljo kot prerojeni. Z avtoriteto in brez kompleksa manjvrednosti ter brez strahu pred močnejšimi nasprotniki so Tržičani igrali tako, da so jim gledalci večkrat ploskali.
Glavna zasluga za zmago i-ma Cergoli, ki je odlično organiziral napade. In prav dejstvo, da so igralci Audace pustili Cergolija brez varuha, je treba pripisati poraz. Gostje so igrali po WM sistemu in njihova igra je bila hitra ter prijetna za oči. Toda žal so se njihovi napadi čestokrat že razbijali ob zid domačih srednjih krilcev. Ob koncu igre pa so se gostje spoznali, da ni bilo mogoče z ničemer prisiliti domačine k razdelitvi točk. Igralci CRDA so namreč ob koncu tekme zapustili igrišče kot zmagovalci ter so poslali domov goste z dvema goloma pasiva.
Ta poraz prve v lestvici je pripomogel enajstorici iz Bočna, da se je nevarno približala Audaceju. Igralci iz Južne Tirolske so z lahkoto odpravili Belluno in s tem povišali število točk na 14, ta je ravno toliko, kolikor jih ima Audace
Tudi Pro Gorizia je v nedeljo dosegla pomemben uspeh: v gosteh pri Schiu je dosegla; pa čeprav je bila prisiljena i-grati z desetimi ljudmi, neodločen izid, s čimer se je zasidrala na tretje mesto v lestvici s točko manj kot vodeči e-kipi.
V ostalem ni bilo nobenih presenečenj, razen da so nekatere enajstorice šle po zmago na tuja igrišča. Tako je Vitto-rio Veneto premagal Porto-gurato s 3:1, Rovereto pa je šel v goste k Dolu in se je vrnil domov z zmago, ki jasno dokazuje, kakšna je bila premoč na igrišču.
REZULTATI •CRDA - Audace	2:0
‘Bolzano	- Belluno	2:0
Rovereto	- ‘Dolo	5:1
•Edera - Merano	4:2
•Miranese-Falck Vobarno 1:1 Vitt. Veneto-*Portogruaro 3:1 •Pro Mogliano - Bassano 0:0 •Schio -	Pro Gorizia	2:2
Trento -	Pellizzari	0:0
LESTVICA
Audace	10	5	4	1	13	6	14
Bolzano	10	7	0	3	20	11	14
Pro Gorizia	10	5	3	2	15	8	13
Pellizzari	10	3	5	2	6	5	11
Miranese	1-0	3	5	2	14	12	11
Portogruaro	10	3	5	2	14	16	11
CRDA	10	3	4	3	14	11	10
Falck Vob.	10	3	4	3	15	12	10
Schio	10	2	6	2	11	9	10
Bassano	10	3	4	3	10	9	10
Vitt. Veneto	10	4	2	4	15	16	10
Belluno	10	3	4	3	12	14	10
Rovereto	10	2	5	3	12	11	9
P. Mogliano	10	3	3	4	8	13	9
Edera	10	3	2	5	13	18	8
Dolo	10	2	3	5	12	21	7
Merano	10	3	1	6	12	19	7
Trento	10	1	4	5	9	13	6
Tekme 14.12.1958
Audace - Trento, Bassano -Dolo, Belluno - Edera, Merano - Pro Mogliano, Pellizzari-Bolzano, Pro Gorizia - Falck Vobarno, Rovereto Portogrua-
ro, Schio - CRDA, Vittorio Veneto - Miranese.
NOGOMET
Izžrebani pari za «Evropski pokal»
MADRID, 9 — Na sestanku Evropske nogometne unije so izžrebali pare za četrtfinalno tekmovanje za »Evropski po kal«.
Izid žrebanja je sledeč: Standard (Liege . Francija
- Stade (Reims - Francija); Wiener Šport Klub (Avstrija) - Real Madrid (Španija);
Zmagovalec tekme med Real Madridom in ODNA iz Sofije (Bolgarija) proti Shalke 04 (Zap. Nemčija);
Young Boys (Bern . Švica
- Wismut (Karl Marx Stadt -Vzh. Nemčija).
Nekaj* vtisov o srečanj'u v basketu Italija - Jugoslavija
Jugoslovanska ekipa je mlada in zato brez izkušenj
Italijani so bili prepričani v zmago: zato so slabo igrali
»Ali je Jugoslavija močnej ša kot je bilo predvideno ali so Italijani slabo igrali« se sprašuje «Gazze,tta dello Šport« uvodoma v članku, ki govori o tekmi v basketu med reprezentancama Italije in Jugoslavije.
Danev član Jug. reprezentance
Diletantsko nogometno prvenstvo
Muggesana še vedno neporažena na prvem mestu pred Ponziano
(IIII lllllll lllll IIIIII llllll III lili lili 1111111111II llirHlllllllllllllllll II llllllllllllllllll llllll IIIIMIIIIIII mil
Sklep disciplinske komisije boksarske zveze
Scortichini in Garbelli
kaznovana 8 600.000 lirami globe
Ni elementov za trditev, da je šlo za predhodni sporazum med boksarjema
RIM, 9. — Danes popoldne se je sestala sodniška in disciplinska komisija boksarske zveze, ki je proučila uradna poročila o prekinitvi boksarskega dvoboja za naslov italijanskega prvaka med Scorti-chinijem in Garbellijem. Kakor je znano, je sodnik prekinil v 'deseti rundi dvoboj zaradi suma o predhodnem sporazumu med nasprotnikoma.
Ob koncu sestanka je komisija izdala poročilo, v katerem pravi, da ni dokazov o predhodnem sporazumu med boksarjema ali njihovima prokuratorjema. Ker pa se Scortichini in Garbelli nista držala profesionističnih dolžnosti in ker njuna borba ni bila na višini srečanja za naslov državnega prvaka, je komisija sklenila kaznovati oba boksar-
BOKS
so v prodaji pri gledališki ja s 600.000 lirami globe.
S. FRANCISCO, 9. — Italijanski welter Paolo Rossi je že drugič premagal mladega Američana Bobbyja Scanlona. Srečanje se je končalo z zmago po točkah v deseti rundi. Rossi je ze oktobra premagal Scanlona in sicer s k. o. v tretji rundi.
* * #
DE HOUSTON (Texas), 9. — Organizator Don Milhein je predlagal prokuratorju Cus
D’Amatu, da je pripravljen položiti 150.000 dolarjev (95 milijonov lir) kavcije pod pogojem, da svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson sprejme dvoboj, ki bi moral biti veljaven za naslov prvaka, s Clevelandom William-som.
<rDerby» med Muggesano in Fortitudo se je končal neodločeno, med Sv. Ivanom in Libertasom pa z jasno zmago prvih
Muggesana je v nedeljo izgubila priliko, da poveča razliko med njo in Ponziano, ki ji sledi v lestvici. Sicer je treba tudi pripomniti, da se lahko zadovolji tudi z delitvijo točk, ker je malo manjkalo, da ni okusila poraza po zaslugah igralcev druge milj-ske Fortitudo.
Lepo vreme je v nedeljo privabilo v Milje precejšnje število ljubiteljev nogometa. Na sporedu je bil namreč der-by med obema miljskima ekipama
Kot po navadi je Fortitudo v začetku začel diktirati tempo. Ta ofenziva se je zaključila z golom, ki ga je z glavo zabil Bazzara. Po tem u-spehu Fortitudo ni hotelo spustiti vajeti iz rok v upanju, da se ji bo vendar posrečilo odpraviti s porazom vodečo enajstorico. Toda vratar Mug-gesane je bil vedno na mestu in tako žoga ni mogla najti poti v mrežo. V 44’ pa je morala enajstorica Forti-tuda kloniti: Stigliani je pre-driblal nekaj nasprotnikov in ker sam ni mogel izpeljati akcije do konca je dvignil žogo v loku proti golu. Tu je bil pripravljen Michelini, ki je v voleju poslal žogo v mrežo in izenačil. Vsekakor točen rezultat tekme.
Od ostalih rezultatov preseneča predvsem poraz Ronchija na domačih tleh. Tokrat je tej enajstorici, ki si je v zadnjem času nabrala precej porazov, odnesla dve točki nič manj kot zadnja ekipa v lestvici, to je Aiello. Ostale tekme so se končale kakor se je predvidevalo.
V ponedeljek pa so odigrali tržaški «derby» med ekipo Sv. Ivana in Libertasom. Zmagali so prvi z razliko treh golov. Istega dne je morala Ponzia-na iti v goste k Turriacu in tudi tu niso imeli Tržačani sreče: domačini so namreč premagali goste z dvema goloma proti nič.
REZULTATI Muggesana - Fortitudo Aiello - *Ronchi •Gradese - Cervignano Fiumicello - *Aquileia •Cava Romana - CRDA •Istria - Pieris Cremcaffč je počival Pmziana - ‘Turriaco
1:1 1:0 2:1 5:4 3:2 2:1
t Azzanese 0:2 I Sangottardo San Giovanni - Libertas 3:01 Juventina
LESTVICA
Muggesana	10 7	3 0 24			11	17
Ponziana	11 7	2	2	20	9	16
Libertas	11 7	0	4	21	15	14
Fiumicello	10 4	3	3	24	14	11
Cremcaffe	10 4	3 3		14	9	11
Pieris	10 4	3	3	13	13	11
Fortitudo	10 3	5	2	17	16	11
Gradese	10 4	3	3	19	17	11
C. Romana	11 5	1	5	26	26	11
S. Giovanni	10 4 3 4			17	17	11
Turriaco	10 3	4	3.	10	12	10
CRDA	11 3	3	5	13	19	9
Cervignano	10 3	2	5	22	20	8
Ronchi	10 3	1	6	11	23	7
Aquileia	10 2	2	6	18	28	6
Istria	10 2 2		6	6	16	6
Aiello	11 2	2	7	10 21		6
NOGOMET
Tekme 14.12.1958
Cremcaffe - Gradese, Pieris - Ronchi, Muggesana - Istria Turriaco - Cava Romana, Cervignano - Ponziana, CRDA Fiumicello, Libertas - Fortitu do, Aiello - Aquileia. Počiva San Giovanni.
* * *
V A skupini diletantskega prvenstva pa je položaj na čelu lestvice nespremenjen. Še vedno vodi Mossa, ki je morala v nedeljo prepustiti San-giorgini kar obe točki. Njej sledi z istim številom točk ze lo nevarna Sangiorgina, ki ima najbolje namene, da sama zasede prvo mesto v lestvici.
REZULTATI •Maniago - »Tarcentina 4:0 *Saici - Casarsa	4:0
•Tricesimo - Cormonese 0:0 Mariano - ‘Juventina 3:1 'Trivignano - Cividalese 2:2 •Azzanese - Spilimbergo 3:1 •Itala - Sangottardo	6;2
Sangiorgina - *Mossa 1:0 •Pro Romans - Sguerzi 1:1
LESTVICA
Mossa
Sangiorgina Saici
Tricesimo Casarsa Cormonese Trivig Tano Mariano Spilimbergo Cividalese Maniago Sguerzi Itala
Tarčen,tina
11	7	2	2	21	10	16
11	7	2	2	19	9	16
11	5	4	2	22	10	14
11	6	2	3	10	10	14
11	7	0	4	23	15	14
11	5	4	2	14	12	14
11	4	4	3	17	16	12
11	5	1	5	22	23	11
11	3	4	4	10	12	10
11	3	4	4	15	15	10
11	4	2	5	18	17	10
11	4	2	5	18	22	10
11	3	3	5	18	20	9
11	3	3	5	11	16	9
11	2	5	4	10	16	9
11	2	4	5	15 25		H
11	2	2	7	15 29		6
11	2	2	7	22	34	6
r
PO ČUDE
VLADIMIR BARTOL
VIPA VSKI DOLINI
IN NA
s.
Prehodila in prelovila sva celo pobočje Nanosa, počivala tu in tam, rajši sva odložila, da sva se spravila na intenzivnejši in vztrajnejši lov. Dan se je že nagibal proti večeru, ko sva se začela mimo cerkvice sv. Jeronima bližati vrhu Nanosa in Vojkovi koči. Kdo bi še mislil na kače, ko sva ob kamenitem cestnem nasipu zagledala letati ob zahajajočem ■onou prve Erebije melas, krasne, žametno orne rujavčke z malimi belomodrimi očesci na robu gornjega krila, ki jih najdeš v vsej Sloveniji edino samo okrog vrha Nanosa in baje še na nekem hribu v Istri.
V Vojkovo kočo sva prišla z bogatim plenom. Gostov ni Mio, razen oskrbnika in njegovih in nekaj mladeničev, ki upravljajo na Nanosu televizijsko anteno. Ko sva začela zlagati metulje iz kozarcev s strupenimi hlapi v škatle med plasti bombaža, se Je zlasti eden od mladeničev od televizije pozanimal za najino početje. Vprašal je po tem in onem in kmalu sem opazil, da ima vrojen smisel za prirodoslovne zadeve. Začudil sem se, on pa mi je pojasnil:
«2e od otroških let se zanimam za živali in prav posebej še aa kače. Doma sem iz Kranjske gore na Gorenjskem in ko sem tam pasel ovce, me je star pastir — mož je bil brez ene roke — naučil, kako se lovijo gadje in modrasi. Tu imam dovolj časa in dolgčas bi mi bilo, da nimam tega veselja s kačami.«
♦Ali so na Nanosu kače?«
♦Seveda. Vsepovsod jih je, predvsem modrasov. Gadje
so redki. Toda modrasov nalovim tu okrog vsako poletje tudi do štirideset. Zal je pri nas še slabo organizirano, da bi se izkoristil njihov strup za serum. Tako jih moram joviti le v svojo osebno zabavo. Nekaj sem jih oddal, imam jih pa še tri in če hočete, vam jih bom jutri zjutraj pokazal.«
Povem mu, kakšne izkušnje je imel moj ajdovski prijatelj glede kač na Nanosu. Posmejal se je.
»Seveda, iskal jih je najbrž po golem skalovju. Ali ste videli, koliko ujed leta nad Nanosom, kanj in skobcev?«
»Videla sva jih, saj so naju ves čas obkrožale njihove sence, ko sva hodila po pobočju proti koči. Ujed je zares tu gori neverjetno veliko.«
»Za nekatere ujede so kače slaščica. Zato so se modrasi zatekli v gozdnati del, kjer jih boste videli ob parobkih gozda ali pa sredi njega na jasah.«
»S čim jih lovite? V precep?«
»Ne, ne, kar z roko. Ce sem obut, najprej razdražim kačo s tem, da ji krožim z roko nad glavo. V pravem trenutku ji potem s čevljem narahlo pritisnem na glavo in jo primem za vrat. Tako sem se naučil od starega pastirja. Serum pa le imam za vsak primer s seboj.«
Naslednje jutro sva z Borutom po izdatnem lovu zlasti na. Pr®1 epe Erebije melas poiskala našega novega znanca, prijatelja kač. Peljal naju je preko kratke strme stene do police, kjer je imel velik, s steklom pokrit zaboj. V njem so bili trije lepi primerki nanoških modrasov, dva sivkasta in en rdečkast. (Pozneje so ti trije in še četrti modras končali v Ljubljani na Biološkem inštitutu.)
no zaključen SP°r’ 50 °a Nanosu m°drasi, pritrjeval-
Z Borutom sva tisto popoldne odšla na Razdrto in se od tam popeljala z avtobusom do ceste v Manče in se po stari poti vrnila v Goče.
NEPRIČAKOVANO SREČANJE — ALI SKORAJ
Preden sva z Borutom odšla na Nanos, sem povedal Petroviču, da imam v Šmarjah starega prijatelja iz Trsta, ki da me je preko igralke Nade in njenega moža Ernesta povabil, da ga, če pojdem na Vipavsko, obiščem na njegovem domu.
♦Kakor nalašč,« je dejal vrli kapelnik. «Jutn dobim gvoj
motorček in z njim ne bo do Šmarij delj kot pol ure. Obiskal ga bom in mu povedal, da ste tu pri nas na Gočah.«
Mislim, da ne bo v Trstu zlepa Slovenca, ki bi ne poznal našega vrlega Maksa, ki je imal do pred nekaj leti gostilno v Ulici Crispi. Med vojno je bila pri njem partizanska javka m ko so po vojni snemali film «Trst», za katerega je napisal scenarij France Bevk, so v Maksovem lokalu posneli nekaj tipičnih prizorov za film. Pri njem so se shajali in hranili v prvem desetletju po vojni številni slovenski igralci, umetniki, pisatelji in novinarji m Maks je s svojo dobroto in s svojim razumevanjem prekosil celo klasične umetnikom naklonjene gostilničarje. Saj ni dajal boemski srenji samo hrane in pijače na kredit, marveč je, če je bil kdo od prijateljev — gostov v stiski, priskočil celo s posojilom na pomoč in znal tudi potrpežljivo čakati na povračilo _ denarja.
Ko sva se z Borutom tisti večer vrnila'v Goče, Petroviča se m bilo doma. Jamškovi so nama povedali, da je končno zares dobil svoj motor in se z njim na vrat na nos odpeljal k Maksu v Šmarje.
J* sk°raj tema, ko sva se z Borutom napotila v metinfi P/.»aw	\n	se spotoma ogledava za nočnimi
A okrog žarnic- Sredi	vasi zaslišiva
postopoma naraščajoč ropot motornega kolesa — in glei že pridrvi na svojem motorčku naš vrli Petrovič, tak, kakršnega sem opisal na začetku tega poročila. Z Borutom sva ga pozdravila s ploskanjem, a glej, ko se je ustavil, še ni prenehal ropot motorja: za njim se .je privozil na drugem motorju še nekdo, rjavo zagorel v obraz, velik in širokoplec. Zavozil je mimo mene in ko je zaustavil motor in stopil z nleira sem
brotmk^urnetnišk* M&k?’ IT°j -8tari tržaški prijatelj in do-u™tr}lške	srenje tržaških Slovencev.	Nisem mogel
drugače, padel sem mu okrog vratu in ga obiel Sal »e že
Tret On Ao«^rJildfla^0ba SVf bila skoraj istočasno zapustila Trst. On gospodari zdaj v Šmarjah, jaz pa se ubadam z
^ v Ljubljani. Povabl1 je sina in mene za naslednji popoldan v Šmarje k svoji družini in naju želel imeti vsaj	za	dan ali dva	v gosteh. Ker je bilo že temno in klanci
z Goe	nizdol strmi	in hudi, se je, ko smo se	o vsem dogo-
vorili, poslovil in zajahal svojega ropotajočega konja.
(nadaljevanje sledi).
Ital. reprezentanti prispeli v Nervi
GENOVA, 9. — Danes zvečer so prispeli na postajo Genova - Brignole člani italijanske nogometne reprezentance, ki se bodo v soboto srečali s ČSR, Takoj po izstopu iz vlaka so se nogometaši odpeljali z avtobusom v Nervi. kjer se bodo zadržali do sobote. Predvidevajo, da bodo že danes imeli trening tekmo v Chiavariju. Možno je tudi, da ne bo tekme, pač pa samo lahkoatletske in telovadne vaje.
Danes v Milanu Inter - Oiimpic
MILAN, 9. — Jutri bo na igrišču v Areni srečanje med Interjem in Olimpicom iz Lyo-na (Francija). Srečanje velja za pokal velesejemskih mest. Francoska enajstorica je popoldne prispela v Milan, kamor je prispel tudi sodnik. Madžar Harnady. Enajstorica Interja bo igrala v sledeči postavi: Nobili, Fongaro, Guar-nieri, Masiero, Tagiiavini. Bol-chi, Rovatti, Firmani, Angelil-lo, Lindskog in Corso.
ZA «KR ALJEV POKAL«
12., 13. in 14. dec. Švedska - Danska
STOCKHOLM, 9. — Švedska teniška zveza je javila, da bo finalno tekmovanje za »Kraljev pokal« med Švedsko in Dansko 12., 13. in 14. decembra v Stockholmu.
Švedsko ekipo bodo sestavljali isti igralci, ki so premagali Italijo.
Prijave samo še danes in jutri
V nedeljo v Škednju ženski namiznoteniški turnir
Prosvetno društvo v škednju organizira v nedeljo 14. decembra
ZENSKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
Prijave sprejema odbor vsak večer od 20.30 do 21.30 do vključno četrtka 10. t. m. v društvenih prostorih, kjer lahko udeleženci dobe pojasnila. Prijavnina za vsakega udeleženca je 50 lir.
Italija ni igrala slabo, vendar je gotovo, da lahko igra-' ci veliko bolje igrajo, pravi novinar Franco Campochiaro, ki nadaljuje s trditvijo, da je jugoslovanska reprezentanc* še mlada in zato tudi brez izkušenj, vendar da zna razviti igro.	.	. .
Če bi jugoslovanski igralci izrabili vseh prilik in ne bi
bili netočni pri streljanju n koš, bi si že v prvem polčasu nabrali precej točk m s* bi šli na odmor z izenačenim rezultatom. Ta prednost j> jim lahko koristila v drugem delu igre, ko so se R"1!8" «znašli» in sprožili akcijo z akcijo, ki so jim dovolile, d so prešli v vodstvo, kater so obdržali do konca.
Po mnenju istega časopis so bili med Italijani najbolj3, Lucev, Pieri in De Carli. Me Jugoslovani se je Korač 1Z~' zal kot prvorazredni igrale-On »zavoha« koš, ima šesti čut, je hiter in J?ceyj On je bil os ekipe, okoli katere se je posebno dobro «vrtel» tudi Minja. SkratK je ekipa, ki jo je treba spo-štovati in ki zna «zapreti» P? košem ter preprečiti akcb tudi takim igralcem kot s «azzurri». Ni pa dovolj m00® v streljanju na koš: malo J poskusov in še manj d°sez^ nih košev. Vseeno pa je lePa ekipa.	.
»Jugoslovanski trener Nikolič pa je takoj po ponedeljkovi tekmi izjavil, da je nj ^ gova ekipa sestavljena iz s*»" mih novincev. Prav zato, Kf so vsi stari 20 ali 21 le‘ 1 ker je bila tekma za njih P ‘ vo res resno srečanje, se Jf
pri njih poznala razburjen?® • Če bi bili manj razburlji , bi bili na igrišču veliko mo " nejši. Italijanska ekipa Pa 8 igrala kot se je pričakoval j Italijani so močni in latT. nastopijo proti katerikoli e*J* pi evropske vrednosti. proti nam«, je pripomnil JUa. slovanski trener, «so šli na " grišče gotovi zmage in Pra zato je bila igra slabša.* Mladi Korač, ki je bil Ja: nak dneva, je izjavil, da tako dobro igral kot se 8°v ri. »Med prvenstvom v vini sem boljši v igri in m pri realizacij košev«. ^ ie ie nato pripomnil, da se J najbolj bal Calebotte. .	„
atlet ni bil tak kot se Je niem govorilo. Tudi od Lu « va je pričakoval veliko v
Priprave za sestavo
diletantske reprezentance
FLORENCA, 9.	— Dane®
zjutraj so se začele na igri" ščih zveznega tehničnega cea| tra v Florenci priprave za s stavo državne diletantske n gometne reprezentance. Tr... nerju Galluzziju so P.°V^L nalogo, da izbere najbolj* igralce za sestavo repreze " tance «p!avih», ki se bo sr čala 19. marca prihodnjega Ie' ta v Rimu . s Holandsko 1 26. aprila v Chamberyju Francijo.
Za juniorsko reprezentanc >
ki bo nastopila tudi na tu nirju Mednarodne nogometn zveze, so določili srečanje Avstrijo, ki bi moralo biti f ' februarja v Italiii. Ni izkl.1 čeno, da bo prišlo tudi d dvoboja s Španiio. Tudi za J * niorje bodo priprave pote* le v Florenci.
Odgovorni uredntK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
. Trst
KIHO PROSEK-KONTOVg.
predvaja danes 10- m' ob 19.30 film:
Kontinenti v plamenih
(Continenti in fiamme)
' Vsa vojna v enem f'lm?; Od zasedbe Poljske o° predaje Japonske
Tilne na O
predvaja danes 10. t- b*-z začetkom ob 1®- ur' Columbia barvni film-
Miss
DANIEL
GELIN
brigitte
BARDOT
ROBERT HIRSCU OARRV COWL NADINE TALLlEft