KAREL EWALD: Pripovedka o dvonožcu. Prosto priredil in z risbami opremil Dragotin Humek. 1. DOGODEK V GOZDU. §ilo je pred mnogo, mnogo leti. AH je preteklo od takrat desettisoč ali stotisoč 'ali še več let, ne vem povedati. Bilo je nekje na jugu. Tam sije solnce bolj toplo, in dež je bolj izdaten. Živali in rastline se razvijajo bolj veselo. i Zima nima tam ne veljave — ne oblasti. | Takrat je bil gozd ves poln življenja in kričanja. I Po zraku so švigale mušice. Vrabec jih je požiral, a kragulj je požrl vrabca. Cebele so srkale iz cvetja med. ~~— ~ Lev je rjovel, pa ptice so prepevale vsevprek. Potok je šumel in trava je poganjala visoko. Drevje je šuštelo in se je s koreninicami tesno prisesalo k ULvV^t!!' Mks majki zemlji. Cvetke so dehtele. Njih cvetovi so ^J^.-Jrr-^--- žareli v solncu. ^^va^ y~'V^-^-_—--'----s. Tedaj je stopil preko gozda molk. Vsi so n i j • \ ) poslušali. Selest drevja je zadremal. Vijolica se \l)A j • , ).' I je predramila iz sanjave zamišljenosti. Gledala je \M (,,, l^-^J §jt vsa začudena. Lev je okrenil mogočno glavo. /vs^H /x/ ^f Nogo je dvignil in obstal. Jelen je nehal trgati ~^sj> l? ^J^S sočno travo. Kragulj je počival visoko v zraku '¦' "jfijjf"} ~^lh^% z razpetimi perutmi. Miška je zvedavo pokukala ^, /J<'.' "~' 'M^ / iz luknje. I 'rf ^&s:^3,t ni In sta prikorakala skozi gozd. Nikomur nista , podobna. Nihče ju še ni videl doslej. Njiju hoja je pokončna in čelo visoko. Roko v roki korakata. Ozirata se, kakor bi ne vedela ne kod ne kam. ,,Kdo je to?" se začudi lev. 17 ,,Živali," se oglasi jelen. ,,Hoditi znata, a slabo. Zakaj hodita po dveh, ko imata pa štiri? Po štirih bi šla veliko hitreje."- ,,Ej» jaz sploh nimam nog, pa sem zadosti urna," se pohvali kača. ,,Jaz"pa mislim, da nista živali," pripomni slavček. ,,Saj še perja nimata, pa tudi dlake ne. Kaj bi tista malenkost na glavi." ,,Luskine bi bile prav tako na mestu," doda ščuka pa pogleda iz vode. ,,Mi moramo prebiti brez vsega," vzdihne deževnica prav ponižno. ,,In repa nimata," zacvili miška. ,,Kakšne ;živali so to — brez repa!" ,,Jaz ga tudi nimam, pa mislim, da sem Vse eno žival," zakvaka žaba. g ,,Glejte, glejte!" se začudi lev. ,,Eden je pobral •—" ^^~^r~~~~^A kamen. Tega jaz ne znam." v. \^J L^\i »Jaz Pa>" se pobaha opica. ,,To ni tolika umetnost! V\v\ \ Y^0ll Tudi radovednost vam lahko utešim. To sta res živali. rfiu VI vf '. ^°^ 'n zena> Kakor bi bila meni izdaleka v sorodstvu. 'J/--A \.'".', \& [Li Dvonožca sta." N# -"^TiV^S^-1, »Prav, prav," mrmra lev. BKaj pa, da nimata kožuha?" ,,Menda sta ga slekla," odvrne opica. ,,Zakaj ju pa ne pozdraviš? Reci jima dober dan ali karsibodi." ,,Cemu neki? Prav nič si ne želim občevanja z njima. Pravili so mi, da sta siromaka, obubožanca, propalici. Morebiti jima podarim kdaj poma-rančo. Odgovornosti si pa ne naprtim." ,,Prav slastna se mi vidita," zacmaka lev. ,,Kakšen neki imata okus? Ali bi ugriznil?" »Ugrizni! Ne branim ti. Velike časti ne delata naši družini. Gotovo pogineta v bedi in nesreči prej ali slej." Pa je stopil lev za dvonožcema. In ko jima je bil že blizu do skoka, mu je uplahnil pogum. Sam ni vedel, kako in zakaj. V gozdu ni bilo sicer nikogar, ki bi se ga bil lev dotlej bal. Ampak novinca sta gledala tako ponosno in njiju pogled je segal tako globoko, da je bilo čudno. Tako brez skrbi sta korakala, da se je levu zdelo, kakor da je v dvonožcih skrivnostna sila, ki se ji ne more kaj. Njiju zobje niso bili posebno močni. O nohtih sploh ni bilo vredno govoriti. Lev je obstal in se je potuhnil. »Zakaj se ju pa nisi lotil?" ga je vprašala opica. ,,Nisem lačen," se je zlagal. Potem je legel v travo in se je delal, kakor bi ne bilo dvonožcev na svetu. In ker je bil gospod, so se ravnale druge živali ponjegovem zgledu. A njih misli so sledile dvonožcema, ki sta korakala dalje in vsebolj obču-dovala lepoto sveta. Prav nič se jima ni zdelo, da ju kdo opazuje. Drevje je pa v pritajenem šuštenju pripogibalo vrh k vrhu. Visoko nad gozdom 18 je spremljal ptičji zbor dvonožca. Vsak grmiček je skrival zvedavo ža-reče oči. ,,Tu ostaneva!" je zaklical mož dvonožec. In res je bilo lepo na tisti trati. Bilo je mehket rave in pisanih cvetk, in širok potok se je pretakal po strugi. ,,Ali pa tukaj!" je zavriskala žena dvonožka. V gozd je stekla, ki je bil poln sence in zelenega mahu. ,,Kako Iepo jima zveni glas," se je čudil slavček. ,,Se jaz nimam toliko glasov v grlu. Ko bi ne bila tako velika, bi si lahko spletla gnezdo v goščavi pri potoku. Soseda bi tni bila." Ona dva sta pa nadaljevala svoj pohod. Tako lepo je bilo vsepovsod, da se nista mogla odločiti ne za to, ne za ono mesto. Vsako se jima je videlo lepše od prejšnjega. Nasproti jima prišepa pes. Nogo si je bil ^>—»_____ znancema, a ranjena noga ni za skok. Dvonožec ^if \ ^\V ga prime in pokaže ženi bolno nogo: ,,Daj, po- V) /^Jšsl Nv^ mozi mu!" CtftjA^^ ,,Cakaj, sirota, pomorem ti. Sama sem se ^^^7'^ČSZu^^ že ranila. In to boli." Dvonožka je stopila v IVts '^H^Tm.*1 *K& grmovje. Kmalu se je vrnila z zdravilnimi zelišči. Dvonožec je v tem gladil psu mehko dlako. In govoril mu je prijazne besede. Dvonožka je položila zdravilno zel na rano. Z vitico je povezala bolno nogo: ,,Tako! Sedaj lahko poskočiš. Jutri bo noga zaceljena." Dvonožca sta šla dalje po gozdu. Pes se ni ganil; stal je kakor uklet na onem mestu. Izza grmičja so se druga za drugo tiho prikradle druge živali. Gledale so psa in njega obvezano nogo. Vsevprek so izpraševale: ,,Ali si govoril z njima?" ,,Kaj sta ti povedala?" ,,Kako je s tisto obvezo na nogi?" ,,Ali sta huda? Povej, povej!" ,,BoIjša sta od vas," je pripovedoval pes. »Ozdravila sta mi nogo. Gladila sta me. Nikoli ne pozabim tegal" ,,Nogo ozdravila! Pa gladilal Cujte!" Tako so se čudile živali. 2. UBIJMO JU! Vest so v hipu raznesli po gozdu. Poštarji martinčki so oznanjali novico vsepovsod. V drevju je šumelo. Cvetke so klonile glavice. Slavec je vso noč pel novo pesem o onih dveh. 1* Dvonožca sta do noči hodila po gozdu. A ko se je nagnil dan, sta utrujena sedla k studencu. Napila sta se in nasmehnila svoji podobi v srebrni vodi. Z drevja sta natrgala najsočnejšega sadja in sta večerjala. Solnce je bilo že zdavnaj utonilo v gozdu. Legla sta in ^~^n BUz\ v °^iemu zaspala. Takrat se je odnekod priplazil pes. \ >^lw v^ Njeni žarki so posvetili prav v lice kravi, ki je izdaleka vSur/^J%\ °Pazovala spečo dvojico. ^V^/ ^ ,,Muuuu . . ." se je oglasila krava. VI f ,,Mooo ... zijalo!" se ji je rogala luna. ,,Kaj pa gledaš pravzaprav?" ,,Gledam ta dva, ki spita. Ali ju poznaš?" ,,Zdi se mi, da je pred mnogo, mnogo leti tudi po meni lazilo nekaj podobnega. Ne vem več, kako je to bilo. V zadnjih stotisoč letih se mi je spomin tako omračil, da komaj še najdem pot preko neba." ,,Jaz tudi ne mislim mnogo, ampak bojim se." ,,Koga se bojiš? Ali onih dveh? ,,Sama ne vem, kako je to. Kar videti ju ne morem." ,,Pa ju pohodi!" ,,Ne upam si. Sama že ne. Morebiti dobim pomočnika." ,,Kakor hočeš. Kaj mi je do tebe in do onih dveh." Pa je odplavala luna. Krava je pa prežvekovala in razmišljala. A izmislila ni ničesar. ,,Ali spita?" Poleg krave je -» stala ovca. In vseokrog je zašu- -^^fS^ilL štelo. Živali, ki so skrivoma sledile rN/r W^^^S^^m dvonožcema, so se zbirale na trav- S^^4. a * ^~^^^^^^Š& n>ku. Bilo je takih, ki jim je noč /v^^ Spliiii*- Ihfi ''^P^r l^ ^an» Pa *uc'' takih, ki ljubijo solnce. (/ ^\~ ^ji&lfll';/^/ ^ TvL^ Nihče se ni tedaj zmenil za svoje Tlf I, X. _ ^^Iwl^^lMT^ opravke in ne za počitek. Tudi bali J,^,/;]/' \, *\ T"Jb V-.v' '' v»q se niso ^rug drugega. Tako so stali jjj' ¦'(-^^'''il/'^4o.cL.v///' /'~T^*(/'iL>^ drug o^ drugem: lev in jelen, volk " ' "* "l ' ' "" in ovca, mačka in miš, pa konj in krava in še marsikdo. Kragulj je sedel prav v sredi med ptičjim drobižem. Opica je čepela na priležni veji in jedla pomarančo. Kura je stala poleg lisice. Gos in raca sta prisluško-vali na vodi. ,,Zbrali smo se, da se pbmenimo," je pričel lev. ,,Ali nisi lačen?" je vprašala krava. ,,Ne! Danes ne snem nikogar. Prijatelji bodimo." 20' ,,Potem svetujem, da takoj ubijemo dvonožca," je rekla krava. ,,Kaj ti pa je danes ?" se je začudil lev. ,,Sicer si pametna' in miro-ljubna. Paseš se in ne storiš nikomur nič žalega. Kako pa, da si danes tako lačna krvi?" ,,Ne vem. Res ne vem. Čutim pa, da mora kmalu biti konec dvonožcev. Hudobna sta. Prineseta nam nesrečo. Pokesate se še kdaj, da me niste slušali." Oglasil se je konj: ,,Prav pravi! Ubijte ju! Poteptajte ju! Cimprej — tem bolje. Ne odlašajte!" ,,Ubijmo ju! Ubijmo! Ubijmo!" Vsevprek so kričale koza in ovca in jelen, pa raca in gos in kokoš. ,,Cudno, čudno! Največji bojazljivci se oglašajo. Kaj jima hočete ? Cemu se ju bojite?" Tako je povpraševal lev. ,,Krava ne ve in jaz ne vem," je zarezgetal konj. ,,Nekaj mi pravi, da sta nam nevarna. V križu me tišči in po nogah me trga, če ju gledam." ,,Cutim, kakor bi mi slačil kdo kožo in kakor bi se zadirali zobje v moje meso," je mukaJa krava. ,,Mrazi me, kakor da bi strigel volno z mene," je tožila ovca. ,,Zdi se mi, da se pečem na ognju," je vreščala kokoš. ^nf^-r^C^^^gS---^.jr ,,Tudi meni se tako zdi! Tudi meni!" sta 1 ^/^b^^^^jTjL kričali raca in eos. ',/?,. '^^lžr^tiMj w jl- ,,Kakšni čudaki ste," se je začudil lev. " &>*"¦$L' .:;.-. *¦'.¦. ,,Nikdar še nisem čul kaj takega. Vaših ob- čutkov ne razumem. Kaj nam moreta tujca? Se oblečena nista. Jabolka jesta in pomaranče. Nič hudega ne storita. Po dveh stopicata. Vi imate pa štiri noge, da lahko zbežite. In roge imate in parklje in zobe. Bojazljivci!" ,,Kesal se še boš," je prerokovala krava. ,,Vse nas uničita tujca. Tudi tebe. Grozi ti pogin!" ,,Kaj mi je do nevarnosti," je ponosno odvrnil lev. ,,AH res ni nikogar, ki bi zagovarjal dvonožca?" ,,Bi že," se oglasi opica, ,,pa smo v soro.dstvu. In sorodnika zagovarjati ni prijetno in prikupljivo delo. Pustite ju! Saj itak pogineta. Skodljiva tudi nista." Tedaj je izpregovoril pes: »Pohvaliti ju moram. Rana na moji nogi je že skoraj zaceljena. Bolj sta prebrisana kakor vi vsi. Nikoli jima ne pozabim dobrote." »Tako je prav! Možakar si in iz poštene rodovine. Tudi jaz mislim, da ta dva nista škodljiva. Nič jima ne storim. To se pravi — hm — če bi bil kdaj lačen, ju pojem, seveda. To je tako. Lakota je Iakota. Naša gospodarica. Ampak danes sem sit. Lahko noč!" 21 Nihče se ni več oglasil. Živali so se razkropile. Noč se je umikala dnevu, ki je stopal preko gor. Tedaj se pridrve preko travnika krava, konj, ovca in koza. Za njimi se v diru opotekajo gos in raca in kura. Naravnost proti spečima se zakadi krava. V hipu pa plane pes in divje zalaja. Dvonožca se prebudita in vstaneta. —------- In sta stala velika in pokončna, vsa bela in močnih ^^^^g/^^^k^^ °č'- V njih se je zrcalilo vzhajajoče solnce. Strah je ^^^w|plj|§§|l|l stisnil živali; pobegnile so jadrno. Lj\)r^j]§i3§ »Hvala, priiatelj!" je pobožal dvonožec psa. Zena r •' ^\P»®l$iifl 'e Pa P°g'edala ranjeno nogo m je govonla psu sladke /f /)' ' wwlMi$M Dvonožca sta se skopala v potoku. Nato je mož \lf i V iillPlr sP^eza' na jablano, da bi natrgal sebi in ženi sadja \ \ [\ r i za zaJtrk. Na drevesu je pa sedela opica in obgriza-i \ ! / / I vala sadje. -'«..J J[t([/. f_i L|i ,,Poberi se z drevesa!" je ukazal dvonožec. ,,To 4%>%> •zMv.l *'L* drevo je moje, da veš! Glej, da se mi ne dotakneš t^> -v"l'¦>¦•„*• -^ več tega sadja!" „1, s kom pa govoriš?" se je razjezila opica. ,,In kako? Ali sem te zato zagovarjala danes ponoči, ko so vaju hoteli ubiti?" ,,Poberi se, ti pravim!" Pa je ulomil dvonožec vejo in je z njo namahal opico, da je tuleč pobegnila v gozd. 3. OTROK. Dan je potekel za dnevom. V gozdu so vsi marljivo in vztrajno delali. Samice so sedele na jajcih ali so negovale mladiče. Samci so komaj za sproti nanosili hrane. Vsakdo je hodil svoja pota. Na soseda je mislil le tedaj, če ga je hotel požreti. Dvonožca sta si zgradila na ,7 otočiču sredi širokega potoka ko- *§Plr libo. To je bilo pa tako: A^tTvA Ji Srečal ju je nekega dne lev. Šj$jsf/, «W^^^ Izognil se jima je sicer, a njegov eSt I / ifflffim '* C*¦^^f^-^^2"Z^P. pogled je bil tak, da je ženo dvo-^^Mli h J^^Pi^E'1- '"-^- "^^^iŠd&is-^ nožko zazeblo pri srcu. ¦*Li*+isirrs-;č\is\v'^ --¦^%f$S^*LL ^^ "^anaJu^^aJpožre!"jevstrahu -^ ^fillfe^-V^^J?10^''^^^ ^. potožila. ,,Nič več ne grem spat na fl)-^^' ''^si- ~" __ ...jL&&!> Pa sta postavila na otočiču kolibo iz vej in trave. Podnevi sta 22 prebredla potok in sta si v gozdu nabrala sadja. Ponoči sta spala v kolibi. Druge živali niso več mnogo govorile o njiju, zakaj privadile so se jima. Le pes je vsako jutro glasno zalajal svoj pozdrav preko potoka. Pa opica ju je imela v mislih vselej, kadar ju je]"obrekovala pri^živalih. In to ni bilo redkokdaj. Neke noči se je rodil dvonožcema otrok. ,,Pri onih na otoku imajo mladino," je pripovedoval vrabec. Vso okolico je preletal in je vedel vse novice. ,,Tja zletirn in si ogledam otročička," je sklenila slavčica' in je vstala z gorkih jajčec. ,,V petih minutah se mi menda ne prehladite." ,,Tudi lisica je tam," je rekla raca. ,,Menda ne bo nesreče, če pustim svoje račke za trenutek same." Vse ženske so^zapustile svoje gospodinjstvo, da bi pogledale, kako je mladi materi. A ta je sedela na tleh pred kolibo. Dojenček je zajtrkoval. Dvonožec se je bil izleknil v travo in je grizel pomarančo. ,,Mož je, kakršni so možje sploh," je izpregovorila košuta. ,,E]» koliko je bolj slabih!" je potožila krtica. ,,Ko bi jaz tako skrbno ne čuvala mladičev, bi mi jih moj krt sproti pohrustal." ,,Možje so ničvredne šeme," je trdila pajka. ,,Jaz sem svojega kar požrla." ll-^ivA^"________~/ ,,Ne pripoveduj takih okrutnosti," jo je (¦^%^/^\^~~-~-~-/\\ pokarala slavčica. ,,Zakaj neki dvonožec ne '//V^f^^y^^~~^\\ \ zapoje svoji ženi? Moj mož mi poje vso noč. . ~ \'fU.'//X8&Sl\\ \ Otroče je prav ljubko." ^ VAl l Th^^^^M ,,Ubogo dete," je razlagala košuta. ,,Se /h/vic\\^^^^7//~~ stati ne more. Pa pravi vrabec, da je prišlo Jf\ \\YytE~l2^// včeraj zvečer na svet. Moj mladič je eno uro ~Z——— po rojstvu že razposajeno poskakoval po trati." ,,In oči ima odprte," je pripomnila lisica. ,,Moji mladiči ne izpregledajo devet dni." ,,Sirc>makom se ob takih prilikah ne godi dobro," je zabavljala opica. ,,Kaj jima je treba tega?" ,,Saj je otroče prav čedno," je ugovarjala slavčica. ,,Cuješ, dvonožka, pitaj ga s črvi, pa bo lepo rejeno." ,,In ponoči sedi nanj, da bo lepo na toplem," je učila raca. ,,Ne poslušaj jih," je rekla košuta. ,,Mleko je najboljša hrana za otroka. Le mleka mu daj! Pa v travo ga postavi, da bo tekal. Nauči ga takoj izpočetka samostojnosti." Dvonožka ni slišala nobenega nasveta. Vsa je bila srečna. Gledala je samo svojega otroka. Ta se je bil že napil, pa je vriskal in brcal. Dvonožec ga je dvignil visoko v zrak. In nasmehnil se je svojemu otroku. 23 ,,Res, prav srčkano otroče," je rekla slavčica. ,,Zato sta pa stara dva odurna," se je jezila košuta. »Nič nas ne pogledata-" ,,Dvonožka," je~zopet zaklicala košuta, ,,le «l. J|š na mleko ne pozabi. Ce ti poide, pridi k meni OT. ^M&slSsi Ponie' ^ada in lahko pomorem. Imela sem dva \\ y\ ||j||l|j|ii rnladiča, pa mi je eden poginil." '( 0-f^^d?^ ^PPlili Potem so odšle ženske na svoje domove. P^s^jjjC^l hrZ^dr J**>* Možje niso smeli vedeti, kje so čenčale tako ff). ^^^-^^^f^^^-^ ,,Pojdem in natrgam pomararič1 ali kaj dru- gega," je rekel dvonožec. ,,Tukaj v obližju sva potrgala že vse sadje." ,,Pojdi, pa se vrni hitro," je rnaročala dvonožka. ,,V tem času nisem rada sama doma." Prebredel je vodo in je izginil v gozdu. Dolgo se ni vrnil. In ko je stopil iz gozda, je imel v roki dva skromna sadeža. Jezen je bil, in tudi žena ni bila dobre volje, zakaj bila je lačna. Sedela sta in se posvetovala, kako bi potolažila želodec. Večer je gledal iz gozda. In ponoči nista hotela zapustiti varne kolibe na otoku. ,,Včeraj sem videl, kako je vidra ujela ščuko in jo je snedla," je pri-povedoval dvonožec. ,,Morda bi se tudi meni posrečilo, da ujamem ribo." ,,Daj, poizkusi!" je veselo pritrdila žena dvonožka. ,,Jesti moram na vsak način." Mož je stopil v potok. Prav ob nogah je zazrl veliko ščuko. Nič se ga ni bala. In čemu naj bi se bala? Dvonožec je že stokrat prebredel potok, pa se ni nič zmenil za ribe. A v tistem °^iiyil ^Š&ažs, hipu jo je zgrabil oberoč in jo je vrgel daleč na a|||§8§^™*il|L|fe breg. Tam se je premetavala in globoko požirala šlls ?w \w§? Jh$s "J°j"' P°maga\te' Morilci!" ^^ ^^N^5'(C?^~ Pomagalo ni nič. Sčuka je poginila, in dvo- "M m^M &iXj^^^. nožca sta jo povečerjalala z veliko slastjo. l^--jF"2^^_ _Z njutri hočem zopet ribo!" jeodločila dvonožka. ^K^ j| >" ^^IZ^TŽ.|fl) »Sadja imam že dovolj." . Zato je šei dvonožec drugi dan zopet v potok po hrane. Kmalu je zagledal tolsto ribo. A ko je baš hotel, da jo zgrabi, je planila nanjo vidra, pa mu jo je odnesla prav pred nosom. „0, ti sodrga tatinska!" se je raztogotil dvonožec in je zamahnil po vidri. ,,Kako tatinska," je siknila vidra, ,,ali nisem lovila v tem potoku, ko še ni bilo tebe v teh krajih?" 24 Dvonožec je pa skočil na^breg, pobral debel kamen in ga je vrgel vidri v glavo. Zadel jo je na nos, da se je pocedila rdeča kri. Vidra je pobegnila v svoje zakotje, dvonožec je pa ujel drugo ribo in jo je nesel ženi. In ko je prilezla vidra ponoči iz dupline, je sedela ob potoku opica. ,,Vse sem videla," je rekla. ,,Na drevesu sem sedela in gledala, kako te je zadel kamen. Kri je tekla in pordečila vodo v potoku. Tudi mene je že namlatil. Bilo je zaradi jabolk, ki je trdil o njih, da so njegova. Pa v rodu mi je." ,,Da ga Ie dobim v čeljusti," je škripala vidra. ,,Ampak premajhna sem." »Sčasoma uredimo tudi to," jo-je tolažila opica. ,,Tudi njega še ukrotimo." 4. KRI! Jarko je pripekalo solnce. Zemlja je bila vsa suha in izmučena. Usehlo drevje in grmovje je povešalo Iistje. Trava je bila kakor požgana. Goved je dobila Ie še tu pa tam skromen šop. Voda v velikem potoku je bila tako plitva, da so ribe drsale po tleh. Od manjših potokov so se videle le še prazne struge. Živali so šle za senco. Pohajal jim je dih. Smrt je grozila njim in cveticam. Tudi dvonožca sta trpela. Le kača se je iztegnila na . najbolj prisolnčnem kraju. Bilo 'IŽm^L ' '" ''"^__=. -.-^-^-^. - ji je dobro in všeč. - ^/!^^^^x^5«^^^ ~^fi? '/ ,,Kar pripekaj," je rekla ^S^ ''""^Njj^jk&^^'^? solncu. ,,Sedaj živim." ^' Pa je prišumel nekega dne dež. A to ni bil dež, da bi se mu človek ubranil z dežnikom ali pa da bi se mu za trenutek umaknil pod kozelc. Curelo je izpod neba, kakor da bi sodu izbil dno. Brez konca in kraja, dan za dnem. Po suhem listju je prasketalo in^bobnelo, da bi se ne bila čula beseda. Potoki so zopet pri-tekli iz zemlje in so veselo peli svojo pesem kakor nikoli poprej. In zemlja je pila, pila. Skoraj si ni mogla zadosti ugasiti žeje. Povsod je bilo polno veselja. Drevje je zopet krepko iztezalo svoje veje. Pognalo je novo brstje. Trava je zelenela. Cvetice so imele v povojih novega cvetja. Daleč je odme-valo žabje regljanje. Ribe so švigale po vodi kakor bliski. Dvonožca sta bila vesela z veselimi. A deževalo je in deževalo. Potok je vsebolj plezal na breg proti kolibi. In skozi luknjasto streho je curljalo. V kolibi je bila luža ob luži. ,,Otroka zebe," je tožila dvonožka. Kaj, ko bi potok priplezal v kolibo!'1 25 Tedaj sta dvonožca sklenila, da se umakneta z otočiča. Pa to ni bilo lahko. Skoraj bi bila ostala v vodi. Tudi travnik onstran potoka je bil ves preplavljen. Bredla sta in nosila otroka drug za drugim. Prišla sta do drevesa, ki se jima je zdelo prikladno za novo j|j|f|j/|^ dvonožec. Mislil je, da potolaži ženo. U- . f^^ v^vV/^"* ,,Ampak streha ne drži," je javkala žena. \\\ I J*Ji« ,,Pa otroka zebe in tebe in mene." / jSP^lPiliiji^ Opica se je pa rogala: ,,Tako-le je, ko M§ ~\- ^^^^^^^^^ nimata kožuha. Saj sem rekla, da ne bo po-^fi J ^^^^^^1 štenega konca. Težko vama!" 5 &r '^^'^^^^M ,,Otroka bi bila pitala s črvi in z bubami," $1 Tl\ JLJČJŠ&i^^ ^3 ie re^a slavčica. ,,Hitreje bi bil rastel. Moji 4Ač/ "/jl ?^^^ ^ otroče se je drlo ^^Wj^r^i]^\^'ij na ^revesu, ovca se je pa pasla v sočni travi. ¦ ¦• •, ^" .^^^=JJ-'!fw>h% V hipu vstane dvonožec, pobere oster kamen lEJ.^Sbii^ii ¦¦¦-,~ "'»Nnjv..! ;n Oprezno stopi proti ovci. Da bi se le ne splašila. Se en korak. Nato drzen skok. 26 ,,Bee-e! Pomagajte! Ubijalci!-------Umiram!" Dvonožec jo je udaril s kamenom po glavi. In ker še ni bila popol-noma mrtva, jo je zadavil z rokami, pa jo je odnesel do drevesa. Tam ji je preparal z ostrim kamenom kožo. Z nohti je razširil zev. Tudi žena je prišla z drevesa, da bi pomagala. Ker z rokami ni šlo zadosti hitro, sta poprijela z zobmi. Med hlastnim delom sta za hipec prenehala in ošinila drug drugega z žarečim pogledom. V očeh se jima je videlo zaČudenje in neznana naslada. ,,Oj, kakšen okus!" je šepnil mož. ,,Nad vse prijeten," je pritrdila žena. ,,Čakaj, najprej zavijem otroka v kožuh, potem bova jedla dalje." Dvonožec je pa srkal gorko kri in trgal z zobmi velike založke. ,,Tako močen in silen sem, kakor še nikdar. Ko bi prišel sedaj-le lev, bi mu pokazal." Zavila sta otroka v ovčji kožuh. Prijetna toplota je objela prezeblo dete. Zaspalo je. Ostanke mesa sta spravila na drevo in sta se gostila še dolgo- Vsebolj sta čutila, da sta zdrava in krepka. Pozabila sta]na mraz in na dež. Bodočnost se jima je videla vsa jasna in lepa. ,,Tudi meni bi bil všeč tak kožuh," se je domislila dvonožka. ,,Dobiš ga," je obljubil mož. »Morebiti ubijem žival, ki ;ima še bolj mehko in bolj toplo dlako. Tudi jaz moram imeti kožuh. Pa tu pod luknjasto streho bi bilo dobro razpeti kaj, da ^^Jš2P\ bi ne lilo na glavo. Jutri ubijem še nekaj ovac." ^-vFt 'lV ,,Potem jih pojeva," se je razveselila žena. vlil|iV7 ,,Tako je," ji je pritrdil mož. wVsak dan si bova privoščhc )^W mesa. O, izvrsten domislek je bil to. Ribe se mi že umikajo." / J ^\\ ,,Glej, da te ne zaloti nesreča," je zaprosila žena. iL V^VH »Oprezen bom. Jutri pojdem k potoku in poiščem še ^^[^T( kakšen prav oster kamen. Ko bi se oni-le izgubil, veš. In ^^^\'V\ pomisli: tak kamen navežem z vitico na konec dolge palice. z§g^[\ K B Tako lahko zadenem ovco izdaleka, iz zasede. To je potrebno, T^7^1%^j zakaj ovce se me bodo kmalu bale. V tem so se bile živali zbrale na travniku, prav tako, kakor one noči, ko sta dvonožca prvikratjspala v tem kraju. ,,Dvonožec je ubil ovcol" je čivkal vrabec in prenašal to vest na vse kraje, čeprav mu je bilo perje od vetra in dežja vse razkozmano. ,,Ubil je ovco in kozo in kravo," se je drla vrana. ,,Kako ubil, ko sem pa tukaj," se je oglasila krava. ,,Dvonožec je ubil vse živali," je šelestel biček v močvirju. ,,Sedaj ravno žre Ieva." 27 * fl In so bezljale vse živali na travnik, da bi videle, kako in kaj žre dvo-nožec. Sredi gruče je pa ponosn^ stal lev: ,,Mir! Kakšen trušč je to!" ,,Prosim za besedo," je kričala opica, pa je visoko j/s^\S jF» molila kazalec desne roke. ,,Na palmi sem sedela in /\\§.iJ'\lf\ )( videla vse. Grozno je bilo." m vvS^i 7 j »Sicer nisi mnogo prida," je rekel lev. ,,Svoj rod j\ 'v^~x^ ¦y*L» °brekuješ." iLnjhu v Y// iWP "^' na^e sor°dstvo Je tako oddaljeno, da se ne Siiitv V^i?*4 izplača govoriti o niem. Rekla sem že, da nisem odgo- ^^^Ly-\\^:.r^ t, vorna za ta dva. Samo sramoto mi delata. Pravim, m Sm" m' t^fe-ž&Tif sem sede^a na drevesu m sem videla, kako je dvonožec zadavil ovco. Videla sem tudi, kako sta jo z ženo odrla in se najedla gorkega mesa." ,,In to se ti zdi tako strašno?" se je začudil lev. ,,Meni je sicer jelenina posebno všeč, a če ni te, snem tudi ovco. Zakaj bi si torej dvonožec ne p voščil mesa?" ,,Dovoli, da ugovarjam," se je oglasila krava. ,,Ko smo bili one noči zbrani tu na travniku, sem rekla, da nas spravita dvonožca v nesrečo. Lahko je tebi. Silen si in brez strahu. A tudi tebi bo dvonožec v nepriliko. Njegova družina se bo razpasla. Požrla bo vse ovce . . ." ,,Goved bo pa le še ostala," se je grozljivo zarežal lev. Izpod brk so se mu zablisnili beli čekani. Krava se je oprezno umaknila: »Res, res, tudi mi pridemo na vrsto. Strašno požrešen se mi zdi dvonožec. In tudi drugih je dosti, ki jim diši naše meso." ,,Tisto je že menda prav in res," \J/Si l^^A V | je odgovoril lev. ,,Ampak preveč mi >Sff^3 \,j\ i ie strahopetstva. Dajte, pojdimo k ^^ i dvonožcu, pa se pogovorimo z njim!" ^^ i\ In so šli za opico, ki je kazala pot. P. I ^ ¦ Lev se je ustavil pod drevesom, ^*Mg, j na katerem sta bivala dvonožca. V yy*p>v^V~, j i j širnem krogu so ga obdajale živali. ~Jn\M" (it*-'MP~I I' & Posluhnile so. / f 7 i l\\Cffia^^ $ ledaj se je bahasko razčepenl ^^J i&r--\l ^ilj^^^^r /l ! l "ev in Je zanovel» da je gromko od-^"f l/df/^~"HJU/nP *wSm 11% mevalo po gozdu in da je ugriznil •¦~~° riArlhT/ >i' l\l( m-U' dvonožec!« Lev je mahal z repom in strmel v drevo. A nič se ni genilo in ne oglasilo. 28 Se močneje je zaklical lev. Nič! ,,To je drzovitost," je rekla opica. ,,Preveč ovčjega mesa sta snedla, pa sta umrla," je ugibal slavec. ,,Od preveč bi ne poginila, od premalo pa že," je dostavila svinja. Tretjič je zarjul lev tako silno, da je padel kraljiček z vejice, pa na-ravnost v žrelo kači, ki je bila pod drevesom. Kača je zaprla žrelo in debelo požrla. Rekla ni nič. Tudi kraljiček ni rekel nič. Zato ni nihče za-pazil te dogodbe. Na drevesu se je prikazal dvonožec. Po bogatem obedu je bil zaspal. Neljubo motenje ga je raztogotilo. ,,Kdo me moti v spanju," je zakričal. ,,Jaz — lev." ,,Lev, naš kralj," so spoštljivo pristavile živali. ,,Kakšen kralj," je vpil dvonožec. ,,Tu na svojem domu sem sam kralj! Poberi se! Spati hočem!" ,,Cujte, čujte! Levu grozi. Ob pamet je, po njem je. Cujte!" Tako so v strahu šepetale živali. Dvonožec je pa zgrabil največjo kost, ki mu je ostala pri obedu. Dobro je pomeril in jo je z vso silo zalučal v leva. Zadel ga je sredi čela. Kakor bi pihnil, so zbežale živali. Pisana tolpa je drla preko travnika. Sredi med njo Iev — kralj. In rjovel je, rjovel brez konca in kraja. Dvonožec je Jft&legel in mirno zaspal do solnca. s^. Ko se je prebudil, je vstal in splezal z dre- ^ttj)| vesa. Na tleh je ležal pes in glodal tisto kost, / \ ki je zadela leva. Dvonožec mu je dal še a | K\ eno kost. / / \\ ,,Bodi mi služabnik in prijatelj," mu je /a - tk ftif ,,Bom," je odvrnil pes. ,,Bolj močan si od ffi»*pK ^^^P drugin rn bolj prebnsan. ?