Ifeoda pcijomliorniHov. Vest o izginutju danskega petjamborDika (jadrnica s petimi jambori) »Kobnhavn«, katerega so videli zadnjič 1.2. decembra 1928 na potu Iz Buenos Airesa (južna Amerika) v Melbouerne (v Avstraliji) in jo je proglasila Lloydova zavarovalnica kot izgubljeno, je obrnila nase pozornost celega sveta. Omenjena lepa ladja je bila dogotovtjena še lc pred devetimi leti na Anglej_kem, ]e posedala tudi pomožni motor ia premikanje brez jader, brezžični J_rzojav in je biVk zasedena od 60 mož, jned temi 45 gojeneev. Bila ]e to Se ediBi petjambornik na celem svetu. Ladja |e bila dolga 100 m In je imela 30 jader. fVse velike jambornike, ki so znani, je Tsakega preganjala usoda in Je Izginil jr morskih globinah na najskrivnosthejši način. Oglejmo si nekoliko življensko pot Uh. največjtb ln najbolj ponosnih prekooceanskili jadrnic. Ravno pred 30 leti Je zgradila Fran- jska prvi petjambornik »France«, s 784 tonami in 110 m dolgosti. Ladja napravila nekaj potovanj na zapadao obal južne Amerike, potem so izginile vse vesti o njej. Potopila se je Eeznano kje. Francija je zgradila pozjheje Se drugo »France«, tudi s petimi jambori. Izginila je pred leti ob obali Kove Kaledonije. Leta 1892 nastopi Nemčija 8 petjamfcornico »Maria Rickmers«. Najboljša jfadrnica iz jekla. Ladja je imela poinožni parni stroj 8 750 konjskimi silatni. Odjadra Iz luke Bremen v Indijo, ivozi nazaj, natovorjena z rižem, a Izfcine na nepojasnjen način 24. o""ulija 1892. Zgorajno jadrnico je nasledila slavjio znana »Potosi«, hamburška liitro (fadrnica, s katero si je pridobila Nem€ija svetovno slavo gJede jadranja. Ta pctjambornik je bil dograjen leta 1895 in |e dosegel starost nad 20 let, kar je eelo malo za solidno ladjo. »Potosi« Je fcašla med vojno kot »Flora« pod tiijo fcastavo, se je med vožnjo užgala, poiadka Jo je zapustila in ogrodje je pojtopila južnoameriška bojna ladja s to|>ovskimi streli. Častnejša, dasiravno tudl žalostna usoda ]e bila prisojena sestrl pravkar omenjene jadrnlce leta 1902 v TeklenŁ>orgu zgrajeni peterojadrnlci »PrusiJa«. Ladja je bila najhltrejša Jadrnica !n predana trgovskemu prometu. V krasno ladjo je zadel začetkom novembra 1910 v Angleškem kanalu pogtni parnlk. Jadrnica je morala radi poškodb spustiti sldra, a vihar Jo je odtrgal, pognal ob skalovje pri Dovru, 'da se je razbila. Kapitan ln moštvo »Prusije« je vztrajalo do uadnjega na ©groženi ladji in se je komaj reSilo. Štiri leta pred Izgubo »Pmsije« Je bll »puščen v morje v Helgen petjambornik »R. C. Rickmers«. Jadrnlca je poBedala pomožni parni stroj s 1000 konj6kimi silami, je blla dolga 125 metrov, B548 ton in je spadala med brzojadrnic© svetovne prekomorske trgovine. Nemška »R. C. Rickmers« je zašla med .vojno v sovražne roke, je jadrala pod lujo -.astavo in jo ie potopila natovor- jeno s sladkorjem iz Mavricija (Indijski Ocean) v Angleškem kanalu nemška podmornica . . . Leta 1921 je zgradila Danska najbrž zadnji petjambornik, o kojega usodi smo zgoraj slišali.