Tovariš Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6! 1. Rokopisov ne vračamo. Nefranhiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmK^mmmmmmmmmammmmmm Učiteljski Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Preizkusimo svoie moči! Se'a šir'esa sosveta na Zidanem mostu- " (Konec.) (Ob ustanovitvi Učiteljske gospodarske poslovalnice.) Le šibk-o bitje jc vsak posameznik zase, a veliko moč si lahko pridobi, ko se zveže s svojimi sotovariši v močno celoto. Že v marsičem je pokazala naša učitelj* s v a 'organizacija koliko* zmore stan združen v celoto, stremečo za ciljem, ki je tudi cilj vsak. ga posameznika. Mnogo uspehov smo dosegli kot organizacija, ki bi jih posamez» niki me mogli nikdar doseči. — Preizkusili smo že svoje moči v skupni organizaciji, tudi na gospodarskem polju so se udejstvovale posamezne skupine stanovskih tovarišev, ni» smo pa do zadnjega časa mislili na ustanovi* tev gospodarske zadruge, ki bi bila popolno» ma naša in bi bili njeni člani vsi v poverjeni» štvu včlanjeni učitelji in učiteljice. Do zadnj, ga časa, sem rekel, se niso ma» redili slični poizkusi, a danes stojimo že pred izvrš.nim dejstvom. »Učiteljska gospodarska poslovalnica« je ustanovljena in njeni člani bodo po sklepu lanske pokrajinske skupščine vsi člani poverjeništva UJU. Takoj po deklaraciji, odraosno z uveljav» ljenjem nove smeri v naši organizaciji je za» čelo razmišljati poverj. ništvo tudi na gospo» darsko osamosvojitev slovenskega učitelj» stva. Bil je osnovan gospodarski svet in lam» ska pokrajinska skupščina je definitivno skle» nila ustanoviti »Učiteljsko gospodarsko po» slovalnico«. — Predpriprave so se zavlekle in sklep se je mogel realizirati šel na seji šir» jega sosveta na Zidanem mostu dno 26. maja. Pravila, ki so bila že objavljena v »Učit. Tovarišu«, so bila z malenkostnimi spremem» bami sprejeta na občnem zboru ki je teme» ljito razpravljal o bodočem delu in organiza» ciji poslovalnice. Govorilo se je tudi, kje naj bi bil s.dež poslovalnice, a do definitivnega sklepa v tem pogledu ni prišlo. Izvoljen je bil tudi začasni petčlanski pripravljalni od» bor (Skulj, Hrem, Kobal, Grum in Mlekuž), ki im.i predvsem namen oskrbeti potrditev pravil in sondirati teren, da bo mogla zadruga početi s svojim delovanjem takoj ko bodo pravila potrjena in pa sklicati redni občni /bor, katerega naloga bo izvoliti v upravni in nadzorni odbor strokovnjake, določiti defini» tivno s.dež zadruge ter začeti z delom, od katerega bo imelo korist vse slovensko uči» teljstvo. Č;sti dobiček je namenjen v enakih delih obema »Učiteljskima domovoma«, v Ljubljani in Mariboru, organizaciji in rezerv» nemu skledu. Zadruga je ustanovljena in sklep lanske ookraj:mske skupščin, je izvršen a s tem je storjen šele prvi korak k cilju. Še pred pri» četkom delovanja Učiteljske gospodarske loslovalnice pa je potrebno spregovoriti ne» kaj besed1, ki naj bodo naslovljene na vse slovensko učiteljstvo: D. lež, ki ga je določila že pokrajinska soupščina in ki znaša komaj 5 Din je tako minimalen, da ga zmore vsak učitelj(ica), a je bil določen namenoma tako nizko, da ne bo oporekanja od strani članstva proti obli» batnemu včlanjen ju pri zadrugi. — Zadružni» ki p£ morajo biti vsi člani povprjen'štva zato, da bo poslovalnica res učiteljska in last 9as vseh, iln ds se bo vsak ¡posameznik še signs» neie čutil vezanega podpirati ustaitiovo, ki je nemenjirna celotnemu stanu in s tem vsakemu posamezniku. Tudi vpisnina v višini 2 Din ne mor. ustvarjati nikakih pomislekov, kajti zavedati se pač moramo prevelike potrebe te ustanove. Učiteljska domova vedno apelirata na učiteljstvo za gmotne prispevke a dosedaj jc bil uspeh v dno le minimalen. Tudi orgamiza» ciji je potreba misliti na nove vire dohodkov, da bo lahko razmišljala o znižanju članarine. In vsemu temu bo ustr ženo, ne da bi bili naši žepi tangirani. Dobili bomo nove do» hodke, ki so prepotrebni, a računati bomc» smeli nanje 1? tedaj, če še bo učiteljstvo za= vedelo v zadostni meri svojih dolžnosti. Lep uspeh Mladimske Matice, ki je do» segla že prvo leto 12.000 naročnikov, a jih ima letos, t. j. v drugem letu, že 20.000, nam daje pogum in upati je, da bo vsak posame» zen član celote vedel kaj je njegova dolž» nost. Brez pomislekov in raznih predsodkov a:, moramo odločiti, že pred pričetkom pošlo» vanja naše gospodarske poslovalnice, da Jo bomo podpirali a vsemi močmi in ji (pripravili častno, za nsš stan primerno mesto med uči» teljskimi gospodarskimi ustanovami. Če po» mislimo kakšnemu namenu bo zadruga slu» žila nam tak sklep ne bo delal težkoč in če sklenemo to vsi, potem je uspeh ideji zago» tovljen in celota bo dosegla ona, česar posa» mezniki nc bi mogli nikdar doseči in postala bo ustanove, ki bo delala čast učiteljskemu stanu in mu bo donašala tudi velike materi» j a Ime koristi. V. M. Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i. t. d. izdeluje najceneje tvrdka FR.M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. Šolski zskon. Tovariš Iv. Dimnik je podal precej obširno in zanimivo poročilo o načrtu novega šolskega zakona in o državnem prosvetnem programu, o katerem bodo poročali društveni predsedniki na društvenih zborovanjih. De» bata o tem poročil1:* je odpadla. Pravila bodo razmnožena in razposlana na posamez» na društva, da dajo ista svoj. mnenje. Po» čakati pa bo potreba, da zavzame centrala UJU svoje stališče. Učiteljska Samopomoč. Tov. Kocjančlič temeljito poroča o Učiteljski samopomoči, njenem razvoju in sedanjem stanju. Danes ima Samopomoč 2320 članov in znaša posmrtnina 11.600 Din. Od 1. januarja 1929 je. vstopilo 66 novih čla» nov. Končno je podal še naslednje predloge o Učit. samopomoči sreskim učiteljskim društvom: A. V splošnem: 1. Vsaka stanovska or* ganizacija skrbi za dober gmotni položaj svo» jih članov. Tega izboljšujejo in kn.pe stanov* sko»gospodarska društva in ustanove. Dobro uspevajoče gospodarsko društvo je Učit. sa» mopomoč. 2. Zato naj bo na vsakem učiteljskem zborovanju stalna točka, Pogovor o Učit. sa» mopomoči. 3. Vsa učiteljska društva naj se po za» upnikih, nabiralcih članov U. S. zainteresirajo in podrobno seznanijo z U. S. 4. Učit. društva, ki zaupnikov (nabiralcev članov) U. S. še nimajo, naj te imenujejo na prvem 'bližnjem zborovanju; 'večja' društva z razsežnimi okraji naj izvolijo več zaupni» kov, nabiralcev. 5. Za zaupnike, nabiralce naj se po mož» nosti oglase, ki so ž. člani U. S. al'i pa se izvoli take, ki bodo radi in z vnemo delali za porast U. S. 6. Na vsak občni zbor U. S. naj pride večje število čalnov vsakega društva. 7. Če to ni vselej mogoče, naj pošlje vsa» ko- sresko učiteljsko društvo vsaj enega stopnika ali pa pooblasti kakega čiana iz drugega okraja, da zastopa društvo na ob» čnem zboru. B. Posebej za občnri zbor v juliju 1929.: 1. Na zborovanju učit. društva, ki bo. še pred občnim zborom U. S. naj se pretresa pre» memba društvenih pravil, zlasti pa načrt o podporn.m skladu, katerega so društva pr,> jela v teh dneh. 2. Določi naj se govornike»debatt rje za ali' proti. 3. Izpreminjevalne pr.dloge k društvenim pravilom ali nove predloge (načrte) k načrtu o podpornem skladu pošljite U. S. v Ljub» ljano. 4. Vse predloge, premembe, kritik., pri» tožbe itd. naj pošljejo učit. društva ali posa» mezniki vsaj en teden pr. d občnim zborom Učit. samopomoči v Ljubljano. Kaj _xi- Svetovna fetf racija pedagoških društev? To ime nosi organizacija, ki združuje vzgojitelje vsega sveta in pospešuje med» sebojne stike pedagoških kapacitct vseh držav in narodov. Federacija ne stremi le po enotnosti pedagoške ideje v 63 suverenih državah, ampak hoče najti tudi splošne ele» mente vzgoje, ki bi mogli služiti vsem hkrati. Pomeni torej gibanje za grandijozno skupno delo na osnovi prepričanja, da je bodočnost odvisna od vzgoje mladine. Zgodovina Svetovne federacije. Ob koncu svetovne vojne so povsod čiu» tili potrebo, najti torišče, na katerem bi s. mogli narodi zbližati, torišče, kjer bi se n.e križali politični, gospodarski in konfesijonal» ni interesi. Iskalo se je sredstvo, da se izko» renini sovraštvo med narodi in da se nado» mesti z duhom sloge, dobrohotnosti in pra» vičnosti. Pedagoško udruženje v USA »National Education Association« je spoznalo v vzgoji tisto 'konstruktivno silo, ki more v prvi vrsti zagotoviti napredek civilizacije. Poverilo je svoj odbor, naj dobi stike z inozemstvom in izdela program za svetovni kongres v peda» goških vprašanjih. V mnogih državah je na» šla ta misel navdušen odziv in kongres, ki se je vršil julija 1923. v San Frančišku, je ob» iskalo okoli 600 delegatov iz 60 različnih de» žel. Celo nekatere vlade* so poslale svoje za» stopnike. Takrat se je sklenilo prirejati kon» grese vsako drugo leto; prvi se je vršil leta 1925. v Edinburgu, drugi I. 1927. v Torontu a tretji se bo vršil v Ženevi. 5. Občn.ga zbora naj se udeleži kolikor mogoče dosti članov; to bo lahko mogoče, ker bo zborovala v onih dneh tudi pokrajin» ska skupščina UJU — poverjeništvo Ljub» ljana. Pokrajinska skupščina. Tov. Skulj pojasni, da j. ožji sosvet že sklepal glede časa in kraja kjer naj bi se vršila pokrajinska skupščina in je bilo skle» njeno da se vrši 21. in 22. julija v Ljubljani. Ker poteče z letošnjim letom tudi funk» cijska doba ožjega sosveta in eVsekutive po» verjeništva, je razmišljal šir j i sosvet ali ne bi kazalo izvesti volitev po Kislingerjevem na» črtu. Razvila se je precej živahna debata in so oni predsedniki društev, kjer so ta način že preizkusili, bifT nekateri za izvedbo tega načina, nekateri pa proti. Najbolj pa se je povdarjalo materijalno stran, kajti izvedba tega načina volitev bi stala poverjeništvo po mnenju nekaterih članov prec-jšnjo vsoto. Način volitev. Tov. Kislingerja je zastopal na s.ji šir» jega sosveta tov. Vidmar, ki je v početku za» stopal stališče, naj bi se po Kislingerjev.m načinu izvolilo nove člane ožjega sosveta, a je po pripombi tov. Hočevarja, da bi volilni aparat stal 10.000 Din, predlagal sam, da naj preizkusijo Kislingerj.v način volitev vsa po» sam.zna društva pr.d svojimi občnimi zbori, a za ožji sosvet naj ostane stari način v o» lite v. Ta predlog je bil soglasno sprejet. De» bate o tem predlogu so se udeležili tov. Skulj Plavšak, Feinig, Hočevar, Mavric in Roš. Bilo je nato še sklenjeno, da s. vršijo volitve članov ožjega sosveta po okrožjih, ki naj jih določi poverjeništvo in jih razpošlje na vsa društva. Uredništvo organizačnih listov. Potrjen je bil s* gram Društva narodov): 8. vzgoja težko vzgojljivih otrok; 9. podeželsko (kmetsko) življenje in vzgoja; 10. vzgoja v predšolski dobi; 11. odnoš,aji med šolo in družbo; 12. vzgoja — novine — javnost; 13. mednarodni položaj knjiž.vnosti; 14. od šole do obrti (program Mednarod» nega urada dela). Delo posameznih sekcij bodo ilustrirale razstave. Skupni večerni sestanki bodo dali priliko slišati delegate raznih narodov. Na sporedu je tudi predvajanje šolskih filmov, prireditev švicarskih nacionalnih svečanosti in slavnostna pr. dstava organizirana po Jaauesu Dalcroze poset tajništva Društva narodov ter Mednarodnega urada dela, ki je sodeloval pri s.stavi programa za kongres. Udeležbo na kongresu je treba javiti gosp M. Goldbergu, Leipzig»Oetzsch, Im Lumbsch. Šolstvo v ljubljanski oblasti, (Nagovor prosvetnega inšpektorja dr. Drag. Lončarja ns nadzorniški konferenci dne 15. in 16. maja 1929.) Gospodje nadzorniki, ob pozdravu bi hotel obenem izpregovoriti nekaj besed o smernicah vzgoje in pouka na osnovnih šolah. Vsi smo šli zadnja leta skozi ogenj pre» izkušnje; upam, da smo jo prebili, ne da bi bili dobili nezaceljive duševne rane. Smer, ki smo jc začeli 1926. leta ni samo pravilna, marveč je naravnost odr.šilna za šolo in uči» teljstvo. Ker je pretrgala z dolgoletno na» vado. ki je zašla že v grdo razvado, je umev» no, da še ni popolnoma pr. vzela vsega uči» teljstva. Med zadnjimi stresljaji bolnega organiz» ma, ki mu preti neizogibna smrt. je n. pr. sklep kočevskega učiteljskega društva proti objavi moje »Poslanic.« v »Učiteljskem To» varišu«. Ni moja krivda ako moji predniki niso delali tega, da bi bili,objavljali svoja načela, po k a terih so se hoteli ravnati; toda vsak gospodar, ki je pameten in vesten, si naredi načrt, da ga potem skuša uveljaviti, a jaz naj bi se dal voditi od dnevne slučajnosti? Danes imam v marsičem zadoščenje, ko £.m napovedoval bodočnost, ki prihaja, koli* ker s. ni prišla ž. med tem. Prelomil sem s tradicijo, da bi bil eksponffnt stranke za po« sameznike, ampak sem skušal biti eksponent naroda in države z? stpn. Žel sem deloma ne» hvaležnost, kar mi je bila pa tudi življenska "rdobitev "ker morem voditi svoj pose! pra» vilno samo tedaj, če. poznam ljudi takšne; kakršni so, a ne, kakršn. se delajo: psiholo» pij rodi pedagogi jo. Ni i/ključeno, da je med kočevskimi učiteljskimi »protestanti« tudi kdo, ki se ima zahvaliti za svoj sedanji položaj načelom moje »Poslanice« a nastopa sedaj, ko je nai varnem, proti tem načelom. Na drugi strani bi mi bilo pa všeč, ako bi se o tem ali onem vprašanju vnel razgovor, kar bi bilo getovo koristno. Toliko za uvod. Gospodje- nadzorniki, naša osnovna šola bodi nacionalna in socialna. Svoj naraščaj moramo vzgajati tako da mu širimo obzorje na podlagi domače zemlje, domačega jezika in domače zgodovine. Spoznavati je treba najprej sebe, t. j. Slovence v zvezi s Hrvati in Srbi: ne v raztresenih podrobnostih, am» pak v zaokroženi celoti. Naša šola je držpv» na, t. j. posvetna in ta njen značaj moramo braniti. Ne iščimo sicer po nepotrebnem spo» rov z zastopniki cerkve; toda morebitno po zakonu neosnovano vplivanje ali celo posku» sanje, da bi spravili šolo in učiteljstvo v ne» kakšno podrejenost, moramo zavračati. Vsak n.aš nastop na bodi izvršen v dostojni.obliki: stanovska skupnost in osebna pravilnost nam bodita merilo1. To ne velja samo za posvetno učiteljstvo, ampak tudi v enaki meri za du» hovnike — katehete. Naša osnovna šola bedi socialna, kar pomeni da mora biti v zvezi z življenjem in priprava za življenje. Skoro vsi —■ nekateri manj, drugi bolj — smo preveč šolarski. t. j. nreveč abstraktni in formalistični. Potrebu» ismo korenite rreforme v vsebini in njenem podajanju. Snovno se moramo okleniti tiste zemlje in tistega ljudstva, ki jima pripadamo: po mestih in trgih obrtno=trgovskega, po in» dustrijskih krajih delavskega in. po vaseh' Kongres svetovne federacije pedagoških društev (Od 25. julija do 4, avgusta 1929 v Ženevi.) (P o »Internada Pedagogía Re v u o«). kmečkega sloja, kakor bo določil tudi novi zakon o osnovnih šolah. Zato so tudi šolski vrtovi brezpogojno potrebni in učitelj»gospo» dar je brezpogojna zahteva po naših kmetih. Že svoj čas je izšel odlok velikega župana, da se bo gospodarsko delovanje učitelja upo* števalc pri njegovi kvalifikaciji. Isto velja s primerno izpremembo za učiteljice po naših kmetih. Korak v tej smeri bo v novem za* •konu za osnovne šole odprava posebnih uči* teljic za ženska ročna dela kakor je tudi podpiranje gospodinjskih tečajev. Metodično moramo pobijati neprimerno mehanično obremenjevanje spomina in gojiti v prvi vrsti razsodnost na podlagi lastnega doživljanja, mišljenja in čustvovanja; zato bomo učili po načelih delovne šole, kolikor in kjer je to mogoče. Gospodje nadzorniki, učiteljski poklic že ni lahek sam po sebi. a ga ponekod otež* kočujejo še posebne okolnosti: .oddaljenost od prometnih zvez, hribovitost bzemlja, ne* zdravi šolski prostori in nezdrava učiteljska stanovanja. Pravi pionirji omike so učitelji in učiteljice po malo znanih gorskih ali na* rodno ogroženih enorazrednicah in dvoraz» rednicah ako vrše svoj poklic vestno. Njim morata veljati vaša posebna ljubezen in. skrb. Vsak vaš obisk jim bodi praznik, ki naj jim prinaša bodisi odkrito pohvalo kot plačilo za težko delo, bodisi prijazno navo» dilo kot pobudo za nadaljnje vztrajanje. A to še ni dovolj. Po nekaj letih zlasti še, ako vrše poleg šolskega tudi kulturno in gospo* darsko delo izven šole, jim gre boljši služ» bcni kraj. To zahteva pravičnost, ki ni ena* kost, ampak sorazmernost dela in jela. Se* veda se ravna človeška narava rada po kav» kaškem pregovoru, ki pravi: »Kdo naj dela? Ti in jaz. — Kdo naj je? Jaz in ti.« Nadzor* niki morate imeti pred očmi posebno to uči» telistvo ter mi prilično poročati o njem, ozi* roma predlagati njegovo premestitev v bclj* še službene kraje. Doseči moramo polagoma to, da ne bodo po takšnih samotnih enoraz» rednicah in dvorazrednicah 'učiteljice*začet* niče, ki se lahko nravno in zdravstveno po* gubljajo, a po možnosti tudi ne učitelji*za» četniki. Velika pedagoška in socialna ovira, ki onemogočuje uresničenje te pravičnosti v šolski službi so one poročene učiteljice, ka= terih zakonski drugi niso učitelji. Prvi korak do izboljšanja teh razmer je storilo ministr* stvo prosvete s svojim letošnjim odlokom, po katerem naj skuša tudi mož*uradnik do* seči svojo premestitev tja, kjer učiteljuje njegova žena. Druga stvar, ki bi se je hotel dotakniti, je vedenje učiteljstva v šoli in izven nje. Množe se primeri nepravilnega poslovanja s tujim denar jem, pretepavanja šolske mladine in medsebojnega nagajanja. Disciplinsko po* verjeništvo v Ljubljani je zato sklenilo, da bomo v »Uradnem listu« brez imen objav* ljali pravomočne razsodbe, o katerih naj bi učiteljstvo razpravljalo na svojih rednih konferencah.* Ob tej priliki poudarjam, da bi moglo učiteljstvo veliko svojih pritožb po* ravnati samo, ako bi bilo dovolj stanovske skupnosti in osebne pravilnosti. Kjvr bi se pa to ne moglo zgoditi zasebno, preostaja še konferenca. Tam je uradna prilik i za med* sebojne razgovore v dostojni obliki,- ki jih more potem po potrebi končno rešiti pri* stojni nadzornik brez posredovanja discipli» namiga poverjeništva. Šolski upravitelj mo* ra biti nepristranski, da dopušča besedo vsa* komur, ki razpravlja stvarno o dnevnem redu, a učiteljstvo ne sme bežati pred raz* govorom in odgovornostjo. Konferenca, ki je izpolnjena s samimi formalnostmi, a se sicer njeni člani pritožujejo drug proti dru» gemu v načelnih in osebnih vprašanjih, ne daje prave slike delu in dusevnosti učitelj* stva. Toliko iz načelne strani; pri posameznih točkah dnevnega reda bom podal konkretne predloge. Konferenca nadzornikov j.e sklenila, naj bi se to objavljalo z okrožnicami sreskim po* glavarstvom, ki bi dalje naznanjali šolskim upraviteljstvom, da pride predmet pred uči* teljsko konferenco, kar je potem disciplin* sko poverjeništvo tudi sprejelo. SploSne vesti. — Nova ustanova UJU. Pod tem našlo* vom prinaša »Narodna Prosveta« z dne 23. maja uvodni članek posvečen blagoslovitvi temelja Jugoslov. Dačkega doma v Beogradu. — Z delom se je moglo pričeti le vsled vel'* kodušnosti beograjske mestne' občine, ki }e podarila UJU lep prostor, kjer bo stal dom, za katerega zbira središnji odbor UJU pri* spevke. že od kar obstoja UJU in to ni niti deset let. — Ob tej priliki se spomnimo Uči* telj^kih domov v Ljubljani in Mariboru, da bode'mo tudi mi lahko izapočeli z zidanjem in. s tem realizirali idejo slovenskega učitelj* stva, ki čaka že nad trideset let na svoje uresničenje. — Blagoslovitev temelja »Dačkog doma UJU« Udruženja Jugoslov. Učiteljstva v Beogradu se je vršila v četrtek 23. maja ob prisotnosti velikega števila beograjskega uči* teljstva in gostov izven Beograda. — Za pot v Poznanj. »Narodna Prosveta« poroča, da je dovoljen 50% popust na polj* skih železnicah udeležencem vseslovenskega učiteljskega kongresa v Poznanju. Ostala na* vodila in obvestila bodo .sledila naknadno. — Odhod na Dunaj. Učitelji in učiteljice, 30 po šte.vilu, ki so se udeležili na inicijativo izvršnega odbora -UJU ekskurzije na Dunaj od 1. do 10. junija, so odpotovali na Dunaj 31. maja. — Borba za vodstvo v beograjskem po* verjeništvo UJU. Beograjsko učiteljstvo je ZVEČER za á ZJUTRAJ za • i- i- * namakanje sSchichtova izktinavanje šchichtovo ŽENSKA HVALA TERPENT1N0V0 MILO * —-- i pa je pra nje gotovo ! 1 ms-m izdalo letak na aktivno učiteljstvo članstvo UJU, v katerem napada člane beograjskega poverjeništva, upokojence, ,in ¡jih naziva »nepoklicane voditelje«. V zadnji številki »Narodne Prosvete« pa konstatirajo ti v članku »Drugovima i prijateljima«, da so bili na skupščini soglasno izvoljeni in da ni v upravi poverjeništva prišlo nikoli do neso* glasja med aktivnim in upokojenim učitelj* stvom. — Ker se v letaku priporoča dru* štvom naj volijo za delegate le aktivne uči* telje(ice). priporočajo zopet po letaku priza* deti izvolitev delegatov, ki so se izkazali kot aktivni delavci za organizacijo, pa bili to aktivni ali upokojeni učitelji. V ni: deljo ob 3. uri popoldne ¡in ob 8. uri zvečer priredijo meščanske šole ljubljanske oblasti v proslavo lOletnice dve slavnostni akademiji v veliki dvorani hotela »Union«. Pri akademijah nastopijo dijaki in dijakinje s pevskimi, deklamacijskimi, rajalnimi in orkestralnimi točkami. Da Ise oddolžimo pridnosti dijakov meščanskih šol katere sle* dove občudujemo na velesejmski razstavi, storimo samo svojo dolžnost, če posetimo njihovo slavnostno akademijo. Predprcdaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene izredno znižane. Napravimo mladini veselje. — Vse publikacije Slov. Šolske Matice (razen nekaterih razprodanih knjig) se dobe za malenkostno ceno 200 Din. Večina teh knjig še učitelju zvlo dobro služi pri delu. Razen tega pa nudijo matične knjige jasno sliko o razvoju našega vzgojstva od 1. 1900. in imajo kot take trajno vrednost. Kdor se zanima za vzgojstvo, jih bo kot take zn.l ceniti. Končno se pa s tem koristi tudi Slov. Šolski Matici; jači ji blagajno, obenem ji pa manjša zalogo prejšnjih izdanj, ki bodo mo> raie napraviti prostor novim. Priporočamo tudi šolskim upraviteljem, da nabavijo te knjige za šok', ici jih še nimajo. — Poziv učiteljstvu. Pedagoška centrala snuje arhiv za celotno slove.nsko šolsko, sploh vzgojno literaturo. Na ta način hoče marsikak redek in zanimiv dokument rešiti pred izgubo obenem pa interesentom nuditi priliko, da lahko proučujejo razvoj sloven» skega vzgcjstva. Pedagoška centrala žal ni* ma sredstev, da bi vposlana dela plačala; zato prosi učiteljstvo, da jih odstopi brezplačno. Na svoječasen poziv v »Učit. Tovarišu« so poslali knjige že sledeči tovariši in tovarišice: M. Šorli, učiteljica v Mariboru (17 Pedagoških Letopisov in 13 drugih knjig), F. Kalan, uči* teljica v Besnici pri Kranju (ca. 70 številk »Učit. Tovariša« iz raznih letnikov), F. Ped* gornik, učitelj v Limbušu (3 slovenske učne knjige iz zasedenega Primorja). J. Najžar, šolski upravitelj v Središču ob Dravi *ca. 70 številk »Popotnika« iz raznih letnikov). Vsem tem se tem potom iskreno zahvaljujemo. Želimo pa, da najdejo mnogo posnemoval* cev. Gotovo se na vsakem šolskem pod* strešju nahaja nekaj takih knjig; tam jih po* časi uničuje čas in molji; zlezite za en popol* dan tja gor, pa boste opravili velekoristno delo! Mnogo se najde tudi pri starih učitelj* skih družinah; gotovo bo ta ali ona rada od* stopila knjige če jo opozorite na to. Nič ne de, če dobimo od kakšne knjige po več iz* vodov! Po potrebi jih bomo dali drugim in* stitucijam, -ei si snujejo arhive. Knjige poš» ljite poštnine prosto na naslov: Deška me* ščanslca šola v Mariboru. Ne pozabite nave* sti pri pošiljki Vašega imena! — Maturantinjam učiteljišča šolskih sester v Mariboru iz leta 1909.! Tovarišice! Kedaj in kje bomo praznovale 201etnico mature? Pričakujtm Vaših nasvetov! — Tilka StanetičsPrelogova v Murski Soboti. — Vsem tovarišem pevcem in tovarišicam pevkam. Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljub* Ijani namerava naštudirati program samih jugoslovanskih narodnih pesmi. Pevski tečaj Za ta program se bo vršil od 14. do 21. julija v Ljubljani. Prosimo vse one pevce in pevke, ki čutijo v sebi zmožnost in potrebo sodeio* vanja, da javijo svoj pristop zboru. — (Pev* ski zbor učit. UJU v Ljubljani, Učit. tiskarna.) — Tovariše in tovarišice, ki so študirali I. letnik učiteljišča v Velikovcu na Koroškem 1. 1919. prosim, da pošljejo svoje cenjene na* slove radi organiziranja skupnega sestanka, ki bi se naj letos vršil. Če ve kdo za naslov avstrijskih tovarišev(ic), naj ga tudi pošlje. Eventualni predlogi za kraj sestanka dobro* došli. — Kotnik Franc, učitelj Središče ob Dravi. in mm na m brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. — Dr. Ogrin Fran: »Državoznanstvo«. Knjiga je izšla (tisk tisakrne Maks Hro» vatin) in se dobi v knjigarnah (izjemoma pri pisatelju). Obsega 156 strani velikega for* mata (z vsebino in kazalom) in stane broši* ran izvod 50 Din, vezan (omejena naklada) 62 Din pri odvzemu od 10 komadov dalje primeren popust. Obsega splošne pojme o ureditvi država, oris naše državne organiza* cije, pregled zakonov pred in po 6. januarju 1929 ter poglavje »Misli o bodoči državni ureditvi«. Potrebna je vsakomur, zlasti pa kmetom, obrtnikom in trgovcem, župan* stvom, župnim uradom, knjižnicam, šolam pri predavanju-'-iz predmeta »državoznan* stve«. Dosedanjim naročnikom se je knjiga poslala po ceni 40 Din, in sicer potom župan* stev, ali pa naravnost iz tiskarne. Nihče je ni. prejme dvakrat, pa tudi ne brez nar.očila. — Tovarišicam maturantkam iz 1. 1919.! Bi se sešle ob desetletnici? PogledaL si v obraze in sgele v roke? Da vsaj za par ur ožive stari spomini? Mnoge želijo. Sestanek bi bil v Mariboru, v starem gnezdu našem, in sicer 4. avgusta ob 10. uri. Opozorite po možnosti tudi one, ki so izstopile. Prosim, da se oglasite na naslov: Mira Kroflič=Tiran, uči* teljica, Ljub.čna pri Celju. — Maturanti 1. 1914. učiteljišča Maribor pošljite takej podpisanemu vaše naslove in event. predloge (tudi naslove onih tovarišev, ki niso več v učiteljski službi). Obhajali bo* mo 151etnico rn.nda v Mariboru (?) začetkom julija. Odzcvite se polncštevilno! Pridejo tudi tovariši iz Avstrije! — Edo Gniušek, Maribor Kr. kova ul. 5. — iPred državno komisijo v Ljubljani, v kateri so bili ravnatelj Dokler kot predsed'* nik in člani izpraševalci gg. vseučiliška pro* fesorja dr. Ramovš in dr. Šerko ter ravnatelj Grm. so napravile dne 23. maja t. 1. stro* kovni izpit za poučevanje gluhonvmcev te*le učne osebe iz Ljubljane: Pianecki Zora (z odliko), iz Zagreba Šafarič Ljudevit (/ cd* liko) in Kravec Andrija z dobrim uspehom. Čestitamo! — Zemljevid kranjskega okraja. Upravi* teljstva osnovnih šol, katera so naročila 19. decembra 1928 oziroma 4. maja 1929 (P. br. 1500/1928 in 409/1929 sr. pogl.) zgornji zem* ljevid, vljudno obveščam, da bo v prvi polo* vici t. m. dotiskan in kaširan na platno, na kar se nemudoma razpošlje. — Zadeva se je zaradi tehničnih težkoč pri tisku in knjigo» vezu neljubo zakasnila. Upam, da bodo do* bile šole učilo, kakršnega ne bo imel noben ekraj Slovenije. Prosim, naj upraviteljstva privabijo še nov. naročnike: županstva, žan* darmerijske stanice župne urade in obrtna podjetja, katerim bo stenski zemljevid pri poslovanju prav dober kažipot. S posebno dopisnico bodo vsi naročniki obveščeni, kje in kdaj prejmejo stenski in priročni zemlje* vid. Priročne izdaje tega zemljevida se je na* tisnilo več, da se lahko ustreže tudi naknad* nim naročilom v prihodnjem šolskem ieiU. Vsa plačila naj se izvrše po položnicah, ki sta priloženi računu, in sicer za veliki zem» ljevid posebej, za priročne zemljevide pose» bej. Naknadna naročila in vse reklamacije naj se naslovijo na podpisanca. — Fran Ma.< rolt. učitelj v pok., Ljubljana — Mestni trg »štev. 17, III. nadstr. — Zbirke pirhov. V zadnji številki na» šega lista smo objavili izkaz zbirke pirhov slovenske šolske mladine na korist Jugoslo* venske Matice, ki je bil zaključen 18. pr. m. s skupnim zneskom 51.995'95 Din. Danes ob» javljamo še naknadno dospele zneske, in si* cer: Puconci 25*50 Din, Sv. Križ pri Ljuto» meru 152*70 Din, Sostro 138*30 Din, Vuhred 33 Din, Stari kot 25 Din in Jesenice, deška osnovna šola 109 Din, skupaj 483*50 Din, s prejšnjimi 52.479*45 Din. — Popravek k prvemu izkazu: Stara cerkev 25 Din, Stara cesta —Din. — Jugoslovenska Matica. — Cerkveni koncert v Novem mestu. Novomeško pevsko društvo »Gorjanci« pri» redi v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ob YA. uri popoldne cerkven koncert v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Izvajale se bodo iz» kij učno nove cerkvene pesmi najboljših slo» venskih skladateljev - Premrla, Klemenčiča, Kimovca, Sattnerja, Hochreiterja, Dolinarja, Mlinar»Cigeleta, Tomca. Pri koncertu sode» luje ravnatelj stolnega kora v Ljubljani gosp. Stanko Premrl, ki slovi za najboljšega slo» venskega orgelskega umetnika. Zaigral bo tri orgelske koncertne skladbe in spremljal petje. Gotovo bo nudil koncert tak užitek, da ga bo vredno poslušati. Opozarjamo zlasti okolico Novega mesta, da ne zamudi ugod» nega trenutka. Vstopnice naj se naročajo ze po 2. juniju v Krajčevi trgovini v Novem me» stu, ker je na dan koncerta težko verjetno, da bi jih bilo še kaj neoddanih, zlasti sede» žev. Koncert vodi znani pevovodja g. Ludo» vik Puš, ki je s svojim zborom z velikim uspehom nastopil pred dvema mesecema v ljubljanskem radiu. Zbor se pripravlja tudi sedaj vztrajno in vestno. Posetite to izredno prireditev, gotovo vam ne bo žal! — Dopolnilni izpit ¡učiteljev, ki so prišli iz inozemstva. .Ministrstvo prosvete je izdalo naslednji odlok: Na vprašanje prosvetnega oddelka velikega župana v Mariboru glede polaganja izpitov onih učiteljev, ki so došli v učiteljsko službo iz inozemstva, sporočam sledeče: Učitelji, ki prihajajo z zrelostnim izpitom učiteljišč v inozemstvu, morajo po» lagati v naši državi dopolnilni izpit iz nacio» nalne skupine. Po 20 mesecih učiteljske služ» be lahko nato polagajo usposobljenostni iz» pit (O. N. br. 29.463 z dne 20. julija 1921.) — Učiteljem, ki so položili v inozemstvu zre» lcstni in usposobljenostni izpit zajedno, se smatrata ta izpita le za zrelostni izpit, ker je polaganj'., obeh izpitov zajedno po naših predpisih nemogoče (§ 38. drž. zak. o osnov« nih šolah z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, odnesno 2. maja 1883, drž. zak. št. 53; čl. 29. zakona o narodnih šolah iz 1. 1904. in čl. 14. urad. zak.). V teh slučajih je istotako pošto» pati po gornjem odloku. — Učitelji ki so napravili v inozemstvu zrelostni in usposob* ljenostni izpit ločeno v razdobju dveh let. polagajo v naši državi samo dodatni uspo» sobljencstni izpit iz nacionalne skupine. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka* ve. temveč jim kuha redno ZIKO. Ve. da je ZIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo* veka. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Pevski zbor UJU učiteljstva. Pri seji artističnega odbora, dne 2. junija je bilo na predlog p'evovodje Sr. Kumra skle» njeno sledeče: Pevski tečaj v juniju odpade radi zapo» slenosti članov na šolah ob sklepu šolskega leta. V juliju, od 14. do 21., se bo vršil počit* niški tečaj. Vadili bomo program sestavljen iz samih jugoslovanskih narodnih pesmi. S tem programom nastopimo ob priliki pokra» jiniske skupščine v Ljubljani. V prvi polovici avgusta se vrši državna skupščina v Zagrebu, kjer moramo nastopiti na željo tamkajšnjega in slovenskega učiteljstva. Odbor prosi član» stvo naj mu vsak posamezinik sporoči: a) A!i bo sodeloval pri počitniškem te» čaju v Ljubljani. b) Ali bo sodeloval pri koncertu v Za» grebu, kjer bi se mudili tri dni. Pričakujemo, da bodo tovarišice članice in tovariši člani uvideli važnost napovedanih prireditev in se polnoštevilno odzvali vabilu odbora. Prosimo, da nam vse članice in -vsi člani sporočijo počitniški naslov, kamor jim bomo lahKo poslali natančne sporede počitniških prireditev. Odbor. —k Fran Roš: Medved rjavček. Povesti za mladino. Celje 1929. Tiskala tiskarna brata Rode & Martinčič. Založništvo isto. Ze na oko in sam prvi pogled prikupna knjižica, ki je je naša deca lahko vesela. Štiri priproste povesti, vse mehke in tople, in dišeče po naši zemlji. In obenem po- tisti Deveti deželi ki je tako daleč... — Medved rjavček! Ti za svoj svetli idealizem ogoljufani Rjavček — Bog ti daj sreče v solnčni zeleni goščavi — in Bog jo daj še nam, da se rešimo tudi mi zveri» njaka in človeka s svetlimi kroglicami na obleki, ki izprašuje in zapisuje., in da se ga rešimo predno bo 25 let in prepozno ... Po» zdravljen in med ljudi ne hodi več! In ti stric Volaj — ravno pravi čas si se še spokoril. Prav je, da si se. Edina škoda, da si se samo ti. Zakaj še premnogo je Volajev med nami... Kdaj doraste Zeknec njim? Da bo Pravica in Ljubezen tudi v naših bednih srcih... In Tomažek, ki si sedaj gotovo že gospodar na Ajdovem — še znaš skuhati tako dobre gobe? Bi nas ne povabil enkrat? Še marsikaj bi ¡se pomenili; clolga in huda je bila zgodba tvoja, pa se je k. obrnila tako, da je bilo nazadnje dobro in prav. Še imaš svetinjico? Srečen ti» sti, ki je ne izgubi! Zaklad najde in dobro mu ie že na tem svetu. — Rošev Medved Rjavček nosi vse znake dobre mladinske knji» ge. Zgrajen je iz elementov, ki zbude otro» kovo zanimanje, snov j. .podana v živem kon» kretnem dejanju, in jezik je samobitno lep in fino presejan. Naše mladinsko slovstvo je z njim obogatelo za delo nadpovprečne' kva* litete. Založnica je knjigo opremila v primeri s ceno naravnost razkošno. — Ernest Tiran. It i * K I m' n l 3 i m li d O O v N 0 1 A< 1 D N o * 3 BI M< 5 Stanovska organizacija UJU ff 0©CV3** Vabila: = UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO« ROGAŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 15. junija 1929 ob 10. uri v Rogaški Slatini s sle« dečim dnevnim redom: 1. Učiteljska samo« pomoč, referat podpredsednika Miloša Verka. 2. Šolska reforma na Dunaju: a) Preobrazba šolskih razredov v socialne zajednice, poroča tovariš J. Rupnik. b) Didaktika dunajskih šol, poroča tov. Ljudmila Glinškova. 3. Radio v šoli, predava tov. Zdravko Sotošek. 4. Ostale točke običajnega dnevnega reda. Pol ure po« prej odborova seja istotam. = SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 15. junija 1929 ob 10. uri na osnovni šoli pri Sv. Juriju v Slov. goricah po običajnem dnev« nem r,„du. O seji širjega sosveta pov. UJU Ljubljana na Zidanem mostu dne 26. maja 1929 bo poročal tov. Velnar. Tovariš Golež bo nadaljeval svoj referat »Pedagoška eks« kurzija na Dunaju«. = UČIT. DRUŠTVO ZA ŠOŠTANJSKI OKRAJ zboruje v četrtek 13. junija ob !410. uri v Šoštanju. Poleg običajnih točk dnevnega reda j. tudi volitev delegatov za skupščine in zgodovinski razvoj posameznih šol v okra« ju. Tovariši upravitelji naj prinesejo s seboj tozadevne referate. Na dnevnem redu je tudi poročilo o seji širjega sosveta! Ker je to za d« nje zborovanje v tem šolskem letu, prosim polnoštevilne udeležbe! = ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA LJUBLJANA OKOLICA — ZAHODNI DEL bo v soboto 8. junija v II. mestni (ne na 1. mestni kot zadnjič objavljeno) osnovni šoli v Ljubljani ob X>9. uri dopoldne. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje 8. t. m. radi nepričakovanih ovir v Kamniku in ne 'kakor je bilo prvotno določeno v Kamniški Bistrici. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA= ŠKI OKRAJ zboruje v soboto 15. t. m. ob 8. uri v Laškem skupno s celjskim. Interne društvene zadeve bomo reševali1 separatno (1. letna poročila društvenih funkcijonarjev, 2. volitve, 3. slučajnosti), predavanje tovariša Vranca o delovni šoli pa bo sikupno v dvo« rani Zdraviliškega doma. Istotam bomo tudi slkupno obedovali (12—15 Din). = GORNJEGRAJSKO UČIT. DRU« ŠTVO zboruje dne 15. junija t. 1. na Ljubnem ob 10 uri. Dnevni red: 1. Situacijsko poro« čilo. 2. Poročilo o seji širjega sosveta. 3. Učit. samopomoč in podporni sklad. 4. Proračun UJU poverj. Ljubljana 5. Nova pravila. 6. Volitev delegatov za obe slkupščini. 7. Pre« davanje o vzgoji otroka. 8. Slučajnosti. — Vsled obširnega dnevnega reda, se prične zborovanje točno ter bo trajalo dokler dnev« ni red ne bo izčrpan. Poročilil: + KONJIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVQ je zborovalo dne 4. maja 1929 v Kc« njicah. Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju je 66, članstva 62, navzočih 48, t, j. 77%. Tov. predsednik pozdravi navzoče, po« sebno novo vstopivšo članico Božo Muc iz Špitaliča, čestita tovarišicama Stopar in Šuc iz Čadrama na Imenovanju ter se spomni pre« minulega velikega vojskovodje vojvode Šte« panoviča. V znak počaščenja vstanejo vsi raz sedežev ter mu zakličejo trikrat slava. Samoizobrazba. Učitiljstvo deluj« v kul« turnih in gospodarskih društvih in organiza« cijah. Šolska reforma. Tov. Jarc je podavai o zrakoplovstvu. Podavanje je bilo zanimivo poljudno. O Samopomoči poroča tov. Božidar Gse!« man. Daje pojasnila in vzpodbuja k pristopu one tovariše(ice), ki še niso pristopili, po« sebno mladino. Predlog. Ker ima društveni odbor vedno težave pri sestavljanju vzporeda naših zbo» rovanj vsled pomanjkanja raznih aktualnih referatov in poročil, se vabi vse p. n. član» stvo za intenzivnejše sodelovanje. Članstva ima društvo nad 60. ako bi vsak vsako, p. to leto imel le >eno predavanje, bi jih imeli letno vsaj dvanajst na razpolago. Od odbora se zahteva vse, a članstvo po večini sploh ne sodeluje. Rešila so se, nekatera vprršanja ¡z vpra« šalne skrinjice. + UČIT. DRUŠTVO ZA SREZ GOR« NJI GRAD je zborovalo dne 13. aprila 1929 v Bočni. I. Statistika: Učiteljstva z upokojenci vred je v srezu 48. Brez samostanske šole v Nazarju in šole v Šmartnem ob Paki (ki je včlanjena deloma v Šoštanj, deloma V Celje), je> včlanjenih 38, navzočih je bilo 24 (63%). II. Situacijsko poročilo: Došli dopisi se prečitajo in odobre. Sprejme se kot član v naše društvo tov. Avg. Rosman iz Šmartnega ob Paki, kateri je bil dosedaj včlanjen pri učiteljskem društvu v Šoštanju želja pa je, da bi pristopilo našemu društvu vse učitelj« stvo navedene šole. Vsak šolski upravitelj mora pravočasno, en teden pred zborovanjem javiti sreskemu poglavarju število udeležen« cev zborovanja radi pouka prostega dneva. Letošnji „Dečvin vzorec" „Nagelj - Roženkravt - Rožmarin" Zahtevajte ga pri vseh trgovcih! Bombaž meter 18 Din, svila meter 35 Din. Vzgojitelji našega naroda! Širite med našo mladino ljubezen do našega domačega oblačila „Nageljna, Roženkravta in Rožmarina", cvetja naših vrtov. Propaganda „ DEČVE" - Jugoslovenska Matica III. Semoizobrazba: Na predsednikovo opozorilo zakaj se krožki n., sestajajo, pri« pcmni večina članov, da se krožki radi pre« .velike oddaljenosti šole od šole — posebno v naš.m hribovitem srezu — n; morejo se« stajati in da naj se tozadevno gradivo obrav« nava pri domačih učiteljskih konferencah. IV. Šolska reforma: Predlogov glede no« vega šolskega zakona se ni stavilo, ker je za« ken itak v razpravi in pred rešitvijo. Priporoča se, da bi društvo pristopilo k Narodni odbrani. V. Slučajnosti: Tovariš Ant. Ermenc pc« da v daljšem, temeljito in pregledno sestav« ljenem referatu svoje vtise o šolsko?refor» mnem gibanju in hospitacijah na Dunaju o priliki pedagoške ekskurzije, organizirane po Pedagoški centrali v Mariboru. Tov. preft« sednik se iskreno zahvali predavatelju za velezanimivi referat. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA= ŠKI OKRAJ je zborovalo v sredo 8. maja t. 1. ob 9. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani skupno s kranjskim, kamniškim in litijskim društvom. Predhodno smo prisostve« vali občnemu zboru »Učiteljskega doma«. Ob H12. uri smo se ločili od tovariških društev in zborovali separatno v fizikalni dvorani državnega moškega učiteljišča. Vsi. d vednih ovir in zaprek naše društvo ni zboro« valo že od 20. dec. preteklega leta in se je nabralo precej nujnega društvenega gradiva. V pozdravnem nagovoru se spominja tov. predsednik J. Kislinger umrlega druga A. Maslu=ja, ki j; koncem aprila dokončal svojo bridko pot kraškega izgnanca«trpina. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo dru« štvo z odposlanci iz Trbovelj in Hrastnika. Tov. tajnik pa mu je napisal v »Tovarišu« par toplih besed v slovo. Nanovo so pristopili k društvu tovariši in tovarišice: Mlakarjeva, Gregorioeva, Rak, Mahkota, Vilharjeva, Mrlakova, Stražišarje» va in Kramar. Iskreno pozdravljeni v naši sredi. Statistika: Vsega članstva 118, navzoč;h 57, t. j. 48%. Situacijsko poročilo sta podala že pri skupnem zborovanju tov.. Lapajne in Dim« nik — zato je nadaljnje razmotrivanje od« padlo. Tov. blagajnik opominja tovariše k red« ne,mu plačevanju društvenih prispevkov in kupile najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. Miroslava Leitgeb / Ljubljana, Jurčičev frg M 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in pred tisk. navede točne vsote, katere treba posamezni« kom poravnati do konca društvenega leta. —• Blagajna premore čistih 1566 Din 54 p. Na predlog tov. Torija daruje društvo 100 Din za Učit. dom v Ljubljani, namesto venca na grob umrlemu tov. Masluju. Predlogi in sklepi. Tov. Plavšak predla« ga, da oživotvorimo svoječasni sklep, da pri» rede šole po možnosti nekaj v korist Učit. domu. Predlog se sprejme z večino glasov. Tov. D. Vidmar prebere in kratko komentira sledeči predlog: Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj takoj, ukrene da preide »Zvonček« v roke Mladin« ske Matice, kot najbolj kompetentne organi« zacijv za širjenje sodobne mladinske litera« ture. Predlog podrobno utemeljuje. Pr.dlogu je priložena obširna utemeij!« tev, ki se bo obravnavala po predlogu tov. Plavšaka z enakimi predlogi na pokrajinski skupščini. Nova pravila. Ker so bila dosedanja dru« štvena pravila zastarela, nas je politična ob« last opozorila, da sestavimo čimprej nova, ki bodo odgovarjala duhu časa v državi. Tov. Plavšak je preskrbel od poverjeništva vzorno sestavljena pravila, katera je društveni od« bor podrobno pretresal in prikrojil na svoji seji 30. aprila t. 1. Ker nam primanjkuje časa, si soglasno usvojimo predlog tov. predsednika, da sprej« memo pravila v oni stilizaciji kakor jih je sprejel odbor. — Sklenemo, da zborujemo prihodnjič meseca junija skupno. s celjskim društvom v Laškem. Istočasno se vrši naš občni zbor. Skupno nam bo pa zborovanje. Podrobno izvedbo poveri članstvo odboru. Slučajnosti. Tov. predsednik priporoča članstvu naročitev »Našega Glasa«, ki je osrednje glasilo državnih nameščencev. — Tov. D. Vidmar vabi članstvo naj pristopi k »Umetniški Matici«. Zglasili naj bi se poveir» jeniki za posamezne šole, ki bi propagirali lepo sliko med narodom. ; + SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 27. aprila 1929 na Polzeli. I. Situacijsko poročilo: Od vpisanih čla« nov 34 je bilo navzočih 27, t. j. 79%. II. Tovariš predsednik pozdravi vse na« vzoče, zlasti sreskega šolskega referenta tov. A. Pestevška ter predavatelja tovariša E. Vranca iz Studencev pri Mariboru. Spomni se v lepih b.sedah manifesta Nj. Vel. kralja. III. Po prečitanju došlih dopisov sta po» dala sklicatelja pedagoških krožkov za okra» ja Vransko in Braslovče svoje poročilo. IV. Tovariš E. Vrane iz Studencev pri Mariboru predava nato v lepem, globoko za« mišljenem iin temperamentnem govoru: »Moji vtisi iz mednarodnega učiteljskega kongresa v Berlinu, združeni s poučnim izletom v Ber« linu, Leipzigu in Dunaju«. Predavanje je pre« davatelj podprl z učnilmi slikami iz posamez« nih razredov v Berlinu in Leipzigu, razkazal učne pripomočke in pismene izdelke imeno* vanih delovnih šol. — Tovariš predsednik se je prisrčno zahvalil tovarišu za jako zani« mivo predavanje. Tem potom priporočamo tovariša Vranca! V. Radi nedovoljnega časa so odpadle slučajnosti in predlogi. VI. Prihodnje zborovanje se bo vršilo na Vrarskem v začetku junija; datum bo objav« ljen. — Tajnik. + ŠMARSKO = ROGAŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je zborovalo 8. maja t. 1. v Rogatcu. 1. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra« ju 97, včlanjenih 94 navzočih 64, t. j. 67%. Tovarišica predsednica pozdravi navzoče članstvo,, prav posebno še novoprijavljer.e tovariše(ice): Hudales Zoran iz Rogatca. Hor« vat Bela iz Kostrivnice, Zidar Milovan s so» progo iz Lemberga, Kovač Franja iz Sladke gore, Humar Franjo iz Dobja. Predsednica stavi vprašanje, ali se naj čitajo zapisniki. Tov. Glinšek je mnenja, da se lahko to opusti, ako se krije vsebina s po» ročili v »Tovarišu«. Blagajnik tov. Fink zejf hteva čitanje zadnjega zapisnika, ker je on osebno prizadet. Dal je nato natančno situ« acijsko poročilo o blagajničnem stanju in po« jasnil, zakaj je upravništvo nekaterim čia« nom ustavilo liste. Točno in redno plačevanje članarine odstrani vso nevoljo. II. Dopisi: 1. Glede »Šolskega lista« }*e poročala tov. predsednica, da ne moremo biti zaenkrat z,a posebni šolski list zlasti na po« deželskih šolah ne iz gmotnih ozirov — kar društvo naknadno odobri. 2. Poverjeništvo. priporoča medsebojno sodelovanje med sosednjimi društvi i to glede sprejema tov. Humra in tovarišev iz Kozjan« skega okraja. Tov. Sotošek zahteva pojasnila zakaj prestopa iz kozjanskega v naše dru« štvo, tov. Verk pojasni da po društvenih pra« vilih sprejema člane odbor, tov. Šumer pri« poroča sprejem zaradi oddaljenosti k onemu društvu. V* v« v- ¡i.» h V;j ^ t. v^ - -s V ? Kadar oče preveč dela poslužite ga dnevno z 1—2 skodelicama Ovo« maltina. Ovomaltin vsebuje kot okrepčujoči prc'zvod lastnosti, katere nam v raznih ttž« kih življenskih prilikah mnogo, koristijo. tvori izvor naše telesne energije in povečuje odpornost našega telesa. Hrani in krepi mi« šičevje in živce marljivega delavca in zabra« njuje telesnim silam, da se v preveliki meri ne izrabijo. Koristen je predvsem onim, ki s:o nerazpoleženi za delo in nervozni ter s tem, da krepi telo, obuja telesno moč, veselje do življenja ter samozaupanjv. Ovomaltine bi moral uživati vsak. ki opravlja težko telesno, delo (in od katerega se zahteva velika telesna odpornost). Mnogi sv. tovnoznani športniki in učenjaki uživajo redno Ovomaltine. Dobiva se povsod. Cena zavoju 18'50 Din. Zahtevajte povsod brezplačen vzorec, sklicujoč se na ta list od Dr. A.WANDER d. d. ZAGREB. 3. Delegati, za skupščine so bili voljeni na občnem zboru. III. Reforma šole: Tov. H. Šumer j.e pre» daval o ekskurziji slovenskih učiteljev na Dunaj. 2ivo nam je popisal sprejem, razvoj in naglo napredovanje, tamošnjega šolstva in drastično primerjal tamošnje razmere z na» šimi. Posebno pažnjo še polaga nova struja na otroška zavetišča, higijensko vzgoje., zob« ne klinike, obrtno«nadaljevalno šolstvo itd. Podčrtaval je v drugem delu predavanja bi« stvo šolske reforme. Velezanimivo predava» nje je članstvo nagradilo z živahnim aplav« zem. Soudeleženec tov. Rupnik je dodal ne« kaj reminiscenc na slovo od Dunaja. Po« udarjal j^, da tam gori šola ni pastorka, ker votirajo velikanske, vsote za šolo — a nikdo ne godrnja, ker vidijo uspehe in vrline. Tov. Verk Miloš je predaval o kmetij« sko«nadaljevalni šoli. Z njemu prirojenimi krepkimi potezami je markantno narisal po« trebo, bistvo in namen kmetijsko«na dalje val« ne šole, v drugem delu predavanja pa govo« r;l o metodi pouka. Predsednica mu je iz« rekla zahvalo in pripomnila, da je dalo pre» davanje veliko pobude tistim, ki so poslušali in se zanimajo .za to stroko. Predlogov ni bilo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Postavljeni so članki: Vidovičev pokret. Počitniška kolonija učit. — To pa ni nič! — Naš radio. — Teh dopisov zgolj zaradi pro« stornih težkoč ne moremo uvrstiti takoj v list. Pridejo pa na vrsto! — Društvena poro« čila so vsa postavljena, kolikor jih j.e prejelo uredništvo od poverjeništva. Bila bi že uvr* ščena, če bi uredništvo smelo dati listu pri« !ogo. Iz proračunskih ozirov je pa to nemo« goče,' zato jih mora uvrščati kolikor dopušča prostor. Društva naj upoštevajo, da ostali dopisniki, ki pošiljajo informativne dopise in členke tudi zahtevajo objavo njihovih do« pisov. Člankov in notic, ki so vezani na ter« min ali izgube popolno aktualnost s prepozno obj avo, uredništvo ne more odložiti. So tež« koče, ki se jih od zunaj ne more videti in nc presojati. Gospodinjski tečaj za učiteljice na Dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani od 15.julija do 15. avgusta 1929. Plačati je za ves tečaj 1200 Din. Priglase sprejema vodstvo do 7. julija 1.1. Hotel,TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe Klavirji in harmoniji RUDOLF REIS1NGER WIEN VI., MARIAHILFERSTRASSE Nr.39 Prvovrstno in ceneje kot povsod Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in po$ojilni dom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z neom. zav. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 + Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 60/0jPri trimesečni odpovedi po 7'/2 7°> brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din. JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. - Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja-POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 V2 ¡n od 3-4 'M, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—1272. m Vedno na višhu! Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira Rips Ottoman za plašče Crêpe de Chine modne barve Ch an tu ng modne barve Rips doublé za plašče Crêpe de Chine imprime Chantung surov Satin on dé za plašče Crêpe Georgette modne barve Veloutine za plašče Crêpe Mongol Crêpe Georgette imprimé Taffetas Crêpe Riviera japon modne barve. Crêpe Marocain japon imprimé Voile de laine imprimé , Ljubljana ★ L MIKUŠ LJUB LJ AN A MESTNI TRG št. 16 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Tovarna pohištva f.l. Naglas, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj.. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c.2. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din ¡í Mestni trg Z6 ^ Stritarjeva ulica 3 Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin II priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer: Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I— IX., v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, f I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I -X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.— II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno ve:, (subskrip.) Din 200. 3 3 a s a a s B a Bi 3 3 Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, sifone, g lote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana e e é £ E £ al blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. C ^/H/w/w/w/w/n/H/n/n/n/w/n/n/w/n/H/n/n/H/nJT^/n/H^/w/n/n/ivH/n/K Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist „Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani