Leto XLVII - št. 60 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 2. avgusta 1994 Dogovor zarisal usodo opuščenega rudnika urana Žirovski vrh Vojska prevzema del objektov in delavcev S tem je "zgodba" o posebnih odpadkih v tem delu Poljanske doline končana. T odraz, 2. avgusta ■ V petek je bil za opuščeni rudnik urana Žirovski vrh, njegovih 150 delavcev in za vso Poljansko dolino pomemben dan. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, minister za obrambo Jelko Kacin in direktor Rudnika Žirovski vrh Marjan Uršič so podpisali dogovor, s katerim del rudnika prevzema obrambno ministrstvo za potrebe svojega tehničnega zavoda. Že jeseni naj bi v Todraž prenesli del proizvodnje šolskega streliva, tu bo servis in vzdrževanje vojaške opreme, zlasti pehotne, po sprostitvi embarga Sloveniji za uvoz vojaške opreme bodo rudniški objekti rabili tudi za namestitev in sevri-siranje protizračne obrambe ter za sistem zvez, opuščeni rovi pa bodo primerni tudi za usposabljanje posebnih rodov vojske (protijedrsko obrambo). Kot je po trojnem podpisu dogovora dejal dr. Pavle Gantar, je s tem zgodba o {>osebnih odpadkih v Po-janski dolini končana. Proces prestrukturiranja rudnika posrečeno sovpada z zapiranjem in ekološko sanacijo rudnika, nove dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta, pa so dobra osnova za gospodarski razvoj doline. Gre za varno in zanesljivo dejavnost, sprejemljivo za okolje, za katero je ministrstvo doseglo soglasje s škofjeloško občino in krajevnima skupnosti-ma Gorenja vas ter Poljane, ki bodo tudi v prihodnje povabljene k snovanju gospodarskega in tehnološkega razvoja. • H. Jelovčan, foto: L. Jeras Več o tem na 3. strani. Podpisniki sporazuma dr. Pavle Gantar, Jelko Kacin in Marjan Uršk Vroče, bolj vroče, še bolj vroče Konec tedna so kopalci od vsepovsod napolnili gorenjska turistična središča, pa tudi ob rekah in kopališčih je bilo povsod veliko gneče. Mladi, ki jim počitnic ne more pokvariti niti nuda pripeka, pa so razprostrli brisače in zaigrali Partijo kart. ....Vročina se bo menda nadaljevala še najmanj teden dni, po napovedih meteorologov Pa lahko upamo le na kakšno popoldansko osvežilno ploho. • V.Stanovnik Mladi plavalci tri dni na kranjskem bazenu Od petka do nedelje je na letnem bazenu v Kranju Potekalo letošnje državno Prvenstvo za dečke in deklice. Mladi so sicer dosegali dobre rezultate, novih državnih rekordov Pa tokrat ni bilo. Najbolj ftQ se izkazala domačina Polona Prosen in Jaka Kovač. Več o tekmovanju *W ostalih športnih dogodkih tega konca tedna pa je Zapisano v Stotinki. • V.Stanovnik, Foto: L Jeras Gorenjska^ Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom Poslanci v pasti lokalne samouprave Vlada bo reševala polomijo Pri uvajanju lokalne samouprave ni nič novega. Državni zbor je problematiko tako zapletel, da jo bo morala reševati vlada. Ljubljana, 2. avgusta - Pretirana politizacija uvajanja lokalne samouprave in oblikovanje novih občin po okusu posameznih strank brez upoštevanja domače stroke in tujih izkušenj ter nasvetov so se hudo maščevali. Pri lokalni samoupravi nismo bistveno dlje, kot smo bili spomladi. Referendumi so bili polomija, saj jih je bilo pozitivnih le 111 in še to večinoma v manjšin krajih, v vseh drugih 228 referendumskih območjih pa so predlagatelji pogoreli. Razen tega je z razveljavitvijo nekaterih členov zakona o lokalni samoupravi v problematiko poseglo tudi ustavno sodišče in tako se zgodba v bistvu začenja znova, odločitev, da se do konca leta država razdeli na nove občine in se v njih izvedejo lokalne volitve, pa je pod hudim vprašajem, četudi bi šlo septembra, ko bo spet zasedal državni zbor, vse gladko. Jasno je samo dvoje. Po odločitvi ustavnega sodišča bodo morala biti pri oblikovanju novih občin upoštevana merila, ki so v dosedanji razpravi popolnoma zvodenela, med drugim tudi to, da mora imeti nova občina najmanj 5000 prebivalcev. Prav tako je sedaj državni zbor, za katerega je bil projekt lokalne samouprave pretežka naloga, preložil breme na grbo vlade oziroma njegove službe za lokalno samoupravo, ki mora do jeseni pripraviti zakonske osnove za državnozborsko razpravo in odločanje. Med drugim se bo treba odločiti, kako in v kakšnih občinah bomo jeseni izvedli lokalne volitve. Ali bo država priznala izide referendumov, ki so uspeli, in je bila odločitev za nove občine jasna. Ali bodo tudi v teh primerih referendumi razveljavljeni, če nove občine ne izpolnjujejo meril, in če, kot meni ustavno sodišče, so bili referendumi le poizvedovalni, ne pa odločujoči. Ali bodo neuspešni referendumi ponovljeni ali pa bo nove občine določila kar država, brez novih referendumov. Bodo ljudje šli še drugič na volišča, ko je bila že prvič udeležba slaba. Za kakršnekoli večje spremembe bo potrebno spremeniti ustavni zakon, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, ta pa je težko uresničljiva. Predvsem pa je pomembna odločitev ustavnega sodišča, da mora biti lokalna samouprava izvedena hkrati v vsej državi Hkrati z novo lokalno samoupravo pa bo treba reorganizirati tudi državno upravo. • J.Košnjek stran 11,12,13, 14 V SOTOČJU KMEČKA TT DRUŽBA vestno in pošteno CERTIFIKATI MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN v petek, 5. avgusta 1994, v Gorenjskem glasu stran 18 Kosci v Novi Oselici RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT Torek, 2. avgusta 1994 STRANKARSKE NOVICE Lokalne volitve Sodelovanje trojice Za sodelovanje Narodnih demokratov in drugih desno usmerjenih strank pa so vrata sporazumevanja še naprej odprta. Ljubljana, 29. julija - Predsednik socialdemokratov Janez Janša je sredi preteklega tedna napovedal možnost sodelovanja treh strank, Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov, na lokalnih volitvah. To je v petek potrdil predsednik SKD Lojze Peterle in dejal, da tako sodelovanje terjajo predvsem regionalni odbori, marsikje na terenu pa so take sporazume že dosegli. Poseben sporazum naj bi bil jeseni podpisan, ne bo pa vplival na koalicijsko povezovanje na državni ravni. Vrata za sodelovanje pa ostajajo odprta tudi za Narodne demokrate in druge stranke s sorodnimi programi. Izidi lokalnih volitev bodo imeli posledice na državni ravni. Kakšne, v SKD niso povedali, dejali pa so, da ljudska in socialdemokratska stranka za zdaj ne kažeta prevelike vneme za sodelovanje v vladi. Predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle pa je povedal, da predčasne volitve niso v interesu njegove stranke, ki želo stabilne razmere in uresničitev programa, iz katerega so že marsikaj uresničili. SKD želi še naprej odgovorno sodelovati v vladi, liberalna demokracija pa se mora odločiti, s katerim partnerjem bo trdnejše sodelovala, je povedal Peterle. • J.K. Slovenska ljudska stranka Nezaupanje vladi Vodstvo Slovenske ljudske stranke je časnikarjem sporočilo, da želi z zbiranjem 40.000 podpisov državljanov za referendum z njim spremeniti privatizacijski zakon, doseči revizijo podeljenih državljanstev in razveljavitev zakona o Agenciji za plačilni promet in nadziranje. K ustavnemu zakonu je stranka predlagala sedem dopolnil, od katerih so bila štiri sprejeta. Stranka ne verjame vladi, da želi ta resnično zaščititi nacionalne interese, če bi bili ogroženi osebni interesi ah malverzacije. Ustavni zakon bi bil lahko izrabljen tudi za privatizacijo bank. Vseeno pa si stranka šteje v uspeh, da sta vlada in državni zbor sprejela nekatere njene predloge in ukrepe glede javnega dolga. Sprejeto pa ni bilo dopolnilo, da bi morala s člani upravnih odborov novih bank obvezno soglašati tudi opozicija. Socialdemokratska stranka Slovenije Pritožba na ustavno sodišče Socialdemokratska stranka Slovenijenapoveduje zbiranje 30 podpisov poslancev za predlog Ustavnemu sodišču, naj oceni ustavnost in zakonitost zakona o Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Niti v starih časih Služba družbenega knjigovodstva ni bila pod takšnim nadzorom izvršne oblasti, kot je danes Agencija. Sporno je tudi kadrovanje v svet agencije. Za socialdemokrate in njihovega predsednika Janeza Janšo niti orožarska afera niti zadeva Smolnikar nista končani, Igor Bavčar pa ne bi smel biti predsednik preiskovalne komisije za četverico zaradi tega, ker je član vladajoče koalicije. Predsednik preiskovalne komisije bi moral biti iz opozicije. Obžalujejo odstop generalnega direktorja RTV Žarka Petana, predvsem pa jih moti ravnodušnost članov sveta, vendar za ravnodušnost sedaj ni časa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA ©©IEISEJoSJSIO GLAS ZA VAŠ STIK Z OOREMJSKIM TRGOM Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki druiini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni telka: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdruiinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, C. j, bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Državni zbor je tretjino dnevnega reda preložil na jesen Občine in stranke čakajo Državni zbor ni uspel razrešiti zapleta okrog lokalne samouprave, prav tako pa s seje na sejo prelaga zakona o političnih strankah in volilni kampanji. Ljubljana, 29. julija - Državni zbor na zadnji predpočitniški seji ni uspel obdelati 50 točk dnevnega reda. Kar tretjino jih je preložil na jesen. Medtem ko je prvi teden tokratnega zasedanja potekal dokaj hitro in so poslanci obdelali 27 točk dnevnega reda, pa se je zadnji teden julija zapletlo in na jesenske seje gre 17 točk dnevnega reda, med njimi tudi celoten kompleks lokalne samouprave, zakona o političnih strankah in volilni kampanji, pa predlog, da bi Banka Slovenije postala večinski lastnik Papirnice v Radečah. Zakon o političnih strankah je že nekaj Časa v parlamentu. Prvič so o njem razpravljali že pred volitvami leta 1992, sedaj pa je pred drugo obravnavo. V predlogu zakona je kar precej spornih točk. Po novem je postavljen visok prag za ustanovitev stranke (najmanj 1000 overovljenih podpisov), mnenja se krešejo okrog virov financiranja strank in registracije (sedanjim parlamentarnim strankam bi to omogočili avtomatično), vroče pa je tudi pri delitvi premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij oziroma njihovih naslednic. Lokalna samouprava je tam, S" 'er je bila po referendumih, obena stranka ni pripravljena priznati, da se je z lokalno samoupravo preveč politiziralo in zapletalo. V sprejem so Meja na Mirni Slovenska nacionalna desnica je iz zanesljivih virov zvedela, poroča agencija Morel, da so pogajanja o meji med Slovenijo in Hrvaško končana in da naj bo meja med državama na reki Mirni. Stranka je tak izhod pogajanj predvidevala in prva zahtevala, naj bo meja na Mirni. O tem dogovoru naj čim prej razpravlja vlada, septembra pa naj gre na sejo državnega zbora in na odbor za mednarodne odnose. predlagane štiri rešitve, vendar nobena nima večine. Parlamentarci so se odločili, naj se v projekt aktivneje vključi vlada in pripravi do jeseni svoje predloge. • J.Košnjek Slovenska vlada je zasedala Kdo je dobil državna stanovanja Vlada je uskladila oziroma povišala tudi preživnine, pristala na podražitev bencina in dodelila bivšo vojašnico na Metelkovi v Ljubljani ministrstvu za kulturo. Ljubljana, 2. avgusta - Kaže, da je zaplet z dodelitvijo bivše jugoslovanske vojašnice na Metelkovi v Ljubljani končan. Vlada je pretekli teden odločila, da jo dobi ministrstvo za kulturo, to pa bo z njo reševalo predvsem prostorske probleme Slovenskega etnografskega muzeja in Mreže za Metelkovo. Vlada je tudi izjemno priznala in odmerila starostne pokojnine priznanim kulturnim delavcem Alenki Bartl, Boženi Glavak, Alenki Goljevšček - Kermau-ner, Mirču Kragliu, Antonu Petjetu in Rudiju Šeligu. Delitev državnih stanovanj {'e kar stalna tema. Ob posoji-ih, ki so jih prejeli nekateri poslanci in državni uradniki (zaradi tega je že odstopil pravosodni minister Miha Kozinc, predvsem opozicija pa terja tudi glave drugih članov stanovanjske komisije, tudi finančnega ministra Mitja Gasparija) je dobila vlada na mizo poročili o uporabi in delitvi stanovanj notranjega in obrambnega ministrstva. Nanju so kar dolgo čakali, med drugim pa je v poročilu obrambnega ministrstva napisano, da so v času ministrovanja Janeza Janše dodelili nekaj stanovanj pripadnikom Morisa brez dokumentov o dodelitvi. Janša se je že oglasil in povedal, da so jih dobili v najem za eno leto. Poročilo bo romalo v državni zbor. Vlada je podražila bencin za dva odstotka. Pri nas bo gorivo še naprej poceni v primerjavi z drugimi državami in plačami v teh državah. Glede na slovenske plače pa je gorivo dokaj drago. Ker je za tujce pri nas bencin poceni, je na naših obmejnih črpalkah vedno več voznikov iz Italije, Avstrije in zadnje čase tudi iz Madžarske in Hrvaške. Vlada je uskladila preživnine. Tako so se preživnine, ki so bile valorizirane s 1. aprilom, in preživnine, ki so bile določene februarja, z včerajšnjim dnem povišale za 6,4 odstotka, marca določene preživnine za 5,1 odstotek, aprila določene preživnine za 3,5 odstotka, preživnine, določene maja, pa za 1,1 odstotek. * Počasno delo državnega zbora Peršak graja namerno zavlačevanje Poslanec državnega zbora in predsednik Demokratske stranke Tone Peršak je po zadnjem zasedanju državnega zbora pretekli teden pred počitnicami s posebriim pismom predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku grajal nedopustno zavlačevanje dela državnega zbora. Po njegovem nekatere stranke in poslanci namerno zavlačujejo seje in terjajo prekinitve. Zaradi takšnih ravnanj je državni zbor pretekli teden obravnaval le štiri točke dnevnega reda. Tone Peršak graja prehajanje z rednih na izredne Predsednik Demokratske stranke in poslanec Tone Peršak. seje, zavlačevanje z zakoni O političnih strankah in volilni kampanji, predlaganje neživl-jenjskih dopolnil k posameznim zakonom ter maratonske razprave, kot je bil primer garancija za posojila železarnam. Nekatere stranke, na primer krščanski demokrati, so pri lokalni samoupravi pripravljeni obiti tudi določbe ustave. Poslanec Peršak upa, da bosta vsaj zakon o strankah in volilni kampanji sprejeta jeseni, pred lokalnimi volitvami, je zapisal v pismu predsedniku Rigelniku. • J.K. - Slika G. Sinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Poskusi netenja novih afer V Združeni listi socialnih demokratovupajo, da bo v državnem zboru vendarle doseženo soglasje glede lokalne samouprave in da bo šel normalno skozi proceduro tudi zakon o političnih strankah. Poleti smo lahko po mnenju predsednika Združene liste Janeza Kociančiča priča poskusom netenja novih afer, vendar bo stranica namenjala največ pozornosti zadržanju sedanje gospodarske rasti. Stiriodstotna gospodarska rast, rast izvoza in deviznih rezerv ter zmanjševanje nezaposlenosti so obetavni rezultati, ki bi jih bila vesela vsaka država. Nevarna pa je prekomerna ponudba deviz na domačem trgu. Samo Hrvati pustijo mesečno v Sloveniji nekaj sto milijonov mark. Tolar se krepi, izvozniki pa so v slabšem položaju. Ti dobijo za izvoz vedno manj in to lahko ogrozi njihov položaj. Vlada in Banka Slovenije bi morah ukrepati. • Zbral J. Košnjek Izjava ob 1. avgustu - prazniku občine Jesenice Predsedstvo Združene liste socialnih demokratov Jesenice je ob občinskem prazniku javnosti poslalo naslednjo izjavo: "1. avgust je praznik občine Jesenice kot spomin na boj partizanov in domačinov z Nemci na Obranci. Ob prazniku občine bi morah podeliti priznanja posameznikom ali skupim tistih, ki so dosegli uspehe na področju dela. Vendar se vseskozi pri demokratičnih volitvah od leta 1990 zapleta na področju praznovanja občinskega praznika kot tudi pri podelitvi občinskih priznanj. Tako tudi letos niso bila podeljena občinska priznanja. Vzrok je v tem, da so si posamezniki - funkcionarji - vzeli pravico, da se občinska priznanja ne razpišejo, kot da se bojijo, da priznanj ne bi dobili občani, ki niso ustreznih političnih barv. Če skupščina lahko deluje na osnovi statuta iz leta 1982, bi bilo lahko tudi praznovanje občinskega praznika primerno obeleženo - ne pa, da se skliče 29. julija slavnostna seja skupščine občine in se občinski praznik tako poskuša razvrednotiti, kot da pozabljamo, da brez upora in zmage nad fašizmom ne bi bilo današnje svobodne Slovenije. Kljub nepodelitvi priznanj izrekamo priznanja vsem posameznikom, podjetjem in društvom, ki ob 1. avgustu, prazniku občine Jesenice, organizirajo kulturna, športna in družabna srečanja Pred nami so lokalne volitve in upamo, da bodo volilci znal' ločiti zrno od plev..." Slovenska nacionalna desnica Kje je varnost Slovencev Slovenska nacionalna desnica v izjavi za javnost, ki jo ]e podpisal predsednik Sašo Lap, protestira zoper neodločnost pristojnih organov v zvezi z dogodki v Šoštanju, ko je padla žrte* podivjanega Slovenca. Vlada naj tako zadevo razišče in kaznuj* odgovorne za ta dogodek. Vlada mora zagotoviti varno«' Slovencev. Če predpisi tega ne zagotavljajo, naj jih dopolni i" predloži septembra državnemu zboru. Preuči naj socialn« podpore Neslovencem. Nesprejemljivo je, da dobivajo stane vanja takšne družine kot je družina Franulovič, medtem k? veliko Slovencev nima stanovanj. Vlada naj z ukrepi seznafli slovensko javnost. • J.K. ■)' iFRJTT©! r" f~*l A 6 Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Mark' - «Tx«U £>J SSJ l Vjrl-(/Yk5 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotni* T Ictanovit^li in irHaiatdi- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava u tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, LjubljaO' ustanovitelj in uudjdieij. / jjredni|tv0j Barofnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223 444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ur* Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaia ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: f „_ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ v Opuščeni rudnik urana za potrebe obrambnega ministrstva Vojska prevzema del objektov in delavcev rudnika Že jeseni naj bi v opuščene rudniške prostore in naprave v Todražu prenesli servis za pehotno oborožitev in proizvodnjo šolske municije. Tod raž, 2. avgusta - Pred dobrimi štirimi leti so v rudniku urana Žirovski vrh nehali izkoriščati in predelovati uranovo rudo. Rudnik se je zaprl tako rekoč čez noč, številni problemi pa so ostali nerešeni do danes; strokovno zapiranje rudnika, ekološka sanacija okolja in prestrukturiranje. S petkovim podpisom dogovora o prenosu nekaterih objektov in naprav v uporabo obrambnemu ministrstvu se dejansko začenja vse troje, nova dejavnost pa bo tudi bistveno znižala stroške zapiranja in sanacije rudnika. Istega dne je namreč ministrstvo za okolje in prostor objavilo razpis za zapiranje rudnika, medtem ko je dan [>rej vlada s sprejetjem reba-ansa prižgala zeleno luč za ekološko sanacijo jalovišč, žar-| išč radioaktivnega sevanja. * Studije so še v izdelavi. Jalo-v višče Jazbec bodo po vsej a verjetnosti prekrili, nekaj jalo-e vine z Boršta pa bodo gotovo tudi odpeljali, morda celo vrnili v jame. Dr. Gantar ie ob prevzemu ministrstva oo-a ljubil, da bo sanacija okolja t rudnika ena od njegovih b prvenstvenih nalog, besedo drži. Za prekritje jalovišč bi po nekih ocenah morah v Todraž pripeljati okrog 60.000 ton ilovice. Ob tem je predsednik škofjeloške vlade Vincencij Demšar spomnil ministra Gantarja na dolg države Škofji Loki, to je na t.i. poljansko obvoznico. Dr. Gantar je dejal, da ima obvoznica v republiških planih prednost, da pa je na potezi najprej občina, ki mora poskrbeti za dokumentacijo, potrebno za začetek gradnje. Odločilno pri tehtanju, ah posebni odpadki v Todraž ah ne, je bilo po besedah ministra Gantarja to, da v Todražu manjka zadnja faza, to je skladiščenje odpadkov. Opuščeni rudniški rovi namreč zaradi vode niso primerni za skladiščenje oziroma bi bilo le-to predrago. Posebni odpadki, ki jih zdaj Slovenija kot sekundarne surovine precej izvaža v zahodne države, naj bi končali v Anhovem. Z zapiranjem rudnika bo 150 delavcev, kolikor jih je ostalo na spisku trenutno odvečnih, zaposlenih par let. Osemnajst jih je bilo za potrebe novih dejavnosti obrambnega ministrstva že na preusposabljanju. S petkovim podpisom dogovora se je namreč obrambno ministrstvo obvezalo, da bodo imeli rudniški delavci prednost pri zaposlovanju (to seveda ne velja za specialiste). Kot rečeno, bodo prvi začeli delati že to jesen, ko bo ministrstvo v opuščenem rudniku vzpostavilo servis za pehotno oborožitev in proizvodnjo šolske municije. Proizvodnjo bodo v Todraž prenesli z dveh lokacij v Kranju, ministrstvo bo med drugim prevzelo proizvodnjo podjetja Orbis. Ministrstvo za obrambo bo uporabljalo zgornje objekte rudnika, souprabljalo pa laboratorij in upravno stavbo. Spodnji predelovalni obrati bodo ostali neizkoriščeni, prostora za nove dejavnosti, ki bodo prihajale, bo torej še dovolj. Kot je predstavnikom škofjeloške občine ter krajevnih skupnosti Gorenja vas in Poljane obljubil dr. Pavle Gantar, bodo tudi naprej povabljeni k snovanju gospodarskega in tehnološkega razvoja na območju opuščenega rudnika. . tt jeIovčan Zapleti z vračilom nekdanjih cerkvenih hlevov Cerkev proti stečajnemu upravitelju Kranjski nagrajenci Cerkev zahteva vrnitev v last in posest, stečajni upravitelj Servisnega podjetja trdi, da vlaganja podjetja presegajo 30 odstotkov vrednosti nepremičnin. Kranj, 2. avgusta - Država je vzela hitro in "enostavno", postopki vračanja so precej bolj zapleteni in dolgotrajni. Kot kaže, bo tako 'udi v primeru nekdanjih cerkvenih hlevov v Tavčarjevi 45 v Kranju. Uvedba stečajnega postopka v Servisnem podjetju Kranj je namreč izničila dogovore med Erejšnjim vodstvom podjetja in rimskokatoliško Cerkvijo o Vračilu zaplenjenih prostorov v Tavčarjevi ulici 45. Tu so bili ob državni zaplembi župnijski hlevi, Servisno podjetje pa jih je Preuredilo v delavnice, jih nadgrajevalo in dograjevalo. Stečajni upravitelj Franci Perčič 'rdi, da vrednost vlaganj presega 30 odstotkov, torej Cerkvi objektov ni dolžan vrniti. V takem primeru se po Zakonu o denacionalizaciji upravičenec napoti na republiški odškodninski sklad oziroma Uveljavlja ustrezni delež lastništva na premoženju. Kranjski dekan Stanislav Zidar se s tem ne strinja, zahteva vrnitev nekdanjih hlevov v last in posest Cerkve. "Pričakovali smo, da se bo postopek normalno rešil. Prejšnji direktor Servisnega podjetja ni postavljal ovir. Ko pa je slo podjetje 8. aprila v stečaj in je bila na občini 17. junija sklicana ustna obravnava za sporazumno vrnitev premoženja, je stečajni upravitelj prek svojega odvetnika vrnitvi oporekal, ceš da vrednost kasnejših vlaganj Servisnega podjetja presega 30 odstotkov. Kolikor vem, je bila večina zidav narejena na črno," pravi dekan Stanislav Zidar. Postopek je tako obtičal pri uradnem cenilcu. Ta bo ocenil vrednost premoženja in vlaganj Servisnega podjetja. Cerkev je v vsakem primeru pripravljena plačati ustrezno odškodnino -tudi če bo vrednost vlaganj res presegla 30 odstotkov - saj svoje nekdanje hleve rabi za novo dejavnost. Razen tega, pravi Stanislav Zidar, dejavnost, s kakršno se je ukvarjalo Servisno podjetje, nikakor ne sodi v staro mestno jedro. To je res, o tem naj bi razmišljali predvsem občinski možje. Franci Perčič mora kot stečajni upravitelj zastopati predvsem interese upnikov Servisnega podjetja, teh je okrog 150. S prihodom stečajnega upravitelja vsi poprejšnji dogovori avtomatično padejo. Tudi sam čaka na oceno uradnega cenilca. Če bo ta ocenil, da na Servisno podjetje pade manj kot 30 odstotkov vrednosti, bo Cerkev pač dobila prostore nazaj, sicer jo čaka odškodnina. Prostori bodo šli na javno dražbo, Cerkev se bo na njej lahko potegovala za nakup. Dekan Zidar stečajnemu upravitelju tudi zameri, ker je začasno oddal del prostorov Servisnega podjetja v najem Trilerjevemu zasebnemu podjetju. "Delati so začeli 10. junija. Stečajni upravitelj bi moral v stečajnem postopku skleniti najemno pogodbo z nami, ker je ni, je kršil prepoved pravice razpolage." Franci Perčič trdi drugače. Z začasno odredbo mu je "naloženo", da premoženja ne sme odtujiti, prodati, da mora z njim ravnati kot dober gospodar. Z najemom se pravno formalni status prostorov ne menja. • H. JeIovčan Kranj, 2» avgusta - Ob občinskem prazniku, L avgustu, je bila včeraj popoldne slavnostna seja kranjske občinske skupščine. Osrednji del seje je bil posvečen dobitnikom nagrad in listin o priznanju občine. Letošnja občinska nagrajenca sta krajevna skupnost Kokra in profesor France Avsec, priznanja pa so sla v roke Branku Jerebu, Alojzu Cimžarju in Antonu Jenku. Krajevna skupnost Kokra si je občinsko nagrado prislužila za uspehe v zadnjih desetih letih, profesor France Avsec pa za 30-Ietno ustvarjalno delo na izobraževalnem področju. Branku Jerebu je skupščina dodelila listino o priznanju za uspehe na izobraževalnem področju in vodenju društva orodjarjev Gorenjske, Alojzu Cimžarju za 30-letno uspešno vodenje krajevne skupnosti Poženik in Antonu Jenku za 20-letno uspešno vodenje krajevne skupnosti Bitnje. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Ftrgovina TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Delo med počitnicami Se najbolj je upadlo počitniško zaposlovanje preko Mladinskega servisa Kranj. t Marsikateri dijak oziroma študent je med počitnicami zaposlen i Preko mladinskega servisa, ki posreduje med povpraševanjem t podjetij in ponudbo prosilcev za počitniško delo. Mladinski servis i lato za to svojo storitev glede na zaslužek študenta podjetju y Zaračuna deset odstotkov od vrednosti zaslužka. Edina novost na \l Področju počitniškega dela preko mladinskih servisov je ta, da po Uovem zakonu, ki je začel veljati januarja letos, tudi študentje spadajo v krog zavezancev za plačilo dohodnine, kar pomeni, da \ bodo morali kljub olajšavam oddati davčno napoved za leto 1994. ' Kes pa je tudi, da je cenzus visok, tako da ga počitniško delo ne bo I Presegalo. Kot so povedali z mladinskih servisov na Gorenjskem -v Kranju, Radovljici, Tržiču, na Jesenicah in v Škofji Loki, pa ta sprememba ni bistveno vplivala na samo zaposlovanje dijakov in študentov med počitnicami. fizičnega dela v skladiščih do prevajanja iz italijanščine in francoščine. Glede na prejšnja leta na kranjskem mladinskem servisu opažajo, da dobijo počitniško delo le prosilci, stari več kot sedemnajst let. Peter Beton je na koncu še izrecno poudaril, da mladinski servis izplačuje honorarje takoj po prejetju obvestil o prilivu sredstev na žiro račune, tako da ne drži trditev, da servis zadržuje denar. . Peter Beton z Mladinskega servisa v Kranju te povedal, da letos kranjska podjetja niso Pokazala posebnega zanimanja za tovrstno ji delo, saj so njihovo povpraševanje skoraj t Povsod odklonili. Dijaki in študentje, katerih ,1 starši so zaposleni v podjetju, imajo namreč pri ji Počitniškem delu prednost, tako da pridejo ^ Samo še po napotnico, s tem pa mladinski jj servis izgublja svoj namen. Letos je zaposlo-,1 vanje preko mladinskega servisa za štirideset j odstotkov manjše glede na lansko leto. Če pred rf desetimi leti ni bilo podjetja, ki bi med Jt Počitnicami ne zaposlovalo dijakov ali študentov, pa se stanje v zadnjih petih letih nenehno slabša, kar je odraz krize v podjetjih. V prvi i Polovici letošnjega leta se je sicer včlanilo 1239 k dijakov oziroma študentov, vendar to ni realni i Pokazatelj, koliko jih dejansko dela. Sicer pa 4 'Hed počitnicami prek mladinskega servisa jj zaposleni opravljajo najrazličnejša dela: od Z Mladinskega servisa, d. o. o. Radovljica, ki ima svoji enoti še na Jesenicah in v Tržiču, nam je Franjo Pogačnik povedal, da je bilo letos dosti razpoložljivega dela, tako da so dijake in študente napotili tako v večja podjetja, kot so na primer Elan, Iskra, Veriga, kot tudi v manjše trgovinice, lokale, počitniške domove in planinske koče. Letos je bistveno boljše glede posredovanja z ozirom na prejšnje leto: dosti prosilcev so podjetja sama zaposlila, tako da so prišli na mladinski servis samo po napotnico. Ker pa je bilo povpraševanje večje, je lahko mladinski servis zagotovil počitniško delo še ostalim prosilcem. Trenutno je preko mladinskega servisa zaposlenih okoli 500 dijakov oziroma študentov, v tem času pa se zaposlujejo le še tistiprosilci, ki so s podjetji že dogovorjeni. Na koncu je Franjo Pogačnik opozoril, da se radovljiški mladinski servis seli v drugo nadstropje sicer iste stavbe na Tomaž Plut, osemnajst let, dijak Srednje elektro in strojne šole Kranj: "Med počitnicami sem se zaposlil zato, da si bom lahko kupil avto. Nekaj denarja pa bom seveda porabil za sproti." Grega Loboda, dvaindvajset let: "Honorarno delam preko mladinskega servisa. Denar pa bom porabil predvsem za počitnice, ko se bom s taborniki odpravil peš po diagonali Slovenije. " Elvis Murič, sedemnajst let, dijak srednje gostinske šole na Bledu: "Med počitnicami sem zaposlen v Savi. Denar, ki si ga bom tako prislužil, bom varčeval za polet v Ameriko, kamor naj bi potoval kot turist." Matej Kalan, osemnajst let, dijak srednje trgovske -komercialne šole: "Za počitniško delo v Živilih - v samopostrežni sem se odločil zato, da si bom lahko privoščil počitnice na morju." Gorenjski 25. Na Jesenicah dijaki in študetje delajo v velikih podjetjih, kot so Kompas, Donit, hoteli v Kranjski Gori, pri počitniškem zaposlovanju v podjetjih pa imajo prednost tisti, ki so na tem delovnem mestu že delali, in sorodniki delavcv. Tudi pri njih se je število zaposlitev glede na lansko leto povečalo. Podobne so tudi razmere v Tržiču. Prek Mladinskega servisa v Škofji Loki je letos do zdaj med več kot 2000 člani 610 dijakov oziroma študentov dobilo plačila. Med poletjem je bilo približno dve tretjini prosilcev takšnih, ki so bili s podjetji že dogovorjeni za delo. Glede na evidenco tistih, ki iščejo počitniško delo, je problem predvsem kako zaposliti dekleta. Povpraševanje s strani gospodarstva pa ustreza njegovi strukturi. Največ prosilcev je zaposlenih v podjetjih, kjer gre predvsem za fizično delo, opravljajo pa tudi administrativne in računalniške storitve. Po besedah Gorazda Jelovška se je število zaposlitev glede na lansko leto nekoliko povečalo, kar je predvsem posledica sodelovanja s klubi študentov iz Poljanske in Selške doline ter Škofje Loke. • Mateja Jagodic- Foto: Lea Jeras Ponovno odkritje Med nedavnim obiskom v občini Kamnik je minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar rekel, da je preteklost diskreditirala greznice in postavila na prvo mesto čistilne naprave. Njegovi ugotovitvi, da se pri čistilnih napravah še vedno "lovimo", ker vsak proizvajalec oziroma ponudnik pač hvali svojo malho, je še bolj odločno pritdil tudi državni sekretar. Napoved, da bo ministrstvo naročilo raziskovalno nalogo in analitično oceno na ekološkem področju s tujimi strokovnjaki, pa je bila potem domala šokantna. Gre za to, da bi v Sloveniji ponovno rehabilitirali greznice. Seveda ne na način, kot jih poznamo že zdaj. Če se bo napoved uresničila, da bodo na območjih izven središč, kjer sedanje kanalizacije s čistilnimi napravami še lep čas ne bi mogli finančno uresničiti, v prihodnje ekologijo reševale greznice, potem bodo z njimi pač upravljala komunalna podjetja oziroma za to usposobljeni koncesionarji. Vsekakor najprej potrebujemo raziskovalni projekt. Vendar pa že zdaj z gotovostjo lahko napovemo, da nas v Sloveniji že v bližnji prihodnosti čaka sorazmerno zahtevno, da ne rečem neprijetno obdoboje. Gradnja greznic oziroma razreševanje komunalno ekokološkega problema se bosta vsekakor odrazila kot dodatni strošek in zato tudi na žepu davkoplačevalcev. • A. Žalar Zahvalna maša Trata - V nedeljo dopoldne je bila na Trati v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini zahvalna maša za žrtvami in pobitimi v drugi svetovni vojni. Ob tej priložnosti so se tudi na pokopališču ob cerkvi sv. Margarete na Trati poklonili vsem padlim ob novem spomeniku, delu kamnoseka Jožeta Jeriča iz Velesovega. Na spomeniku so vklesana imena 11 pokojnikov iz Praprotne Police, 5 iz Adergasa, 11 iz Velesovega in 2 s Trate. Poleg predsednika KS Franca Čebulja sta bila na spominski svečanosti, kjer je spomenik blagoslovil župnik Peter Miroslavič, govornika Stanislav Klep in Alojz Žibert. V programu pa sta nastopila tudi domači pevski zbor in Angelca Maček iz Adergasa ter Mateja Vreček iz Velesovega, ki sta prebrali pesmi. • A. Ž. Slovesno v Mavčičah ¥ Mavčiče - Praznično je bilo v soboto in nedeljo tudi v Mavčičah. Pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta občine Kranj so imeli gasilci parado in ob tej priložnosti proslavili blagoslovitev kipa sv. Florijana. Od podjetja Petrol pa so dobili cisterno za 50 tisoč litrov požarne vode, ki so jo namenili za območje Meje. Na svečanosti jim je zaželel veliko uspehov v prihodnje Peter Orehar, predsednik IS Kranj. Kip sv. Florijana je blagoslovil v nedeljo popoldne mavčiški župnik Rudolf Tršinar. • A. Ž. Spominska svečanost Kokra - Namesto tradicionalnega praznovanja krajevnega praznika in proslave pri spomeniku v Kokri, je bila v nedeljo dopoldne pri spomeniku le svečanost, ki jo je pripravil občinski odbor ZZB NOB. Borci so položili venec in cvetje, o žalostnem zgodovinskem trenutku med drugo vojno v Kokri pa je spregovoril Eodpredsednik občinskega odbora Marjan MarkoviČ. Predsednik rajevne skupnosti Kokra Jože Rezman je ob tej priložnosti povedal, da so se jim letos v krajevni skupnosti zavlekla nekatera dela, s katerimi so prvotno načrtovali proslavitev krajevnega praznika. • A. Ž. Gasilci v Poljanah proslavili 100-letnico OOSTILiV/i JAMA Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125 DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECLAUTET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ: ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti, na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20. GOSTILNA JAMA "JŽeCim cCoBro jesti" 10% POPUST S TEM KUPONOM Oprema, skrb za podmladek in preventiva Krajevna skupnost je ponosna na poljanske gasilce, je na svečanosti v nedeljo, kjer so jim ob 100-letnici čestitali se drugi gostje, poudaril predsednik KS Roman Dolenec. Poljane, 1. avgusta - Že sredi julija so se v krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini začele prireditve in svečanosti v počastitev 100. obletnice gasilskega društva. Najprej so jubilej z razstavo obeležili šolarji, potem lovci, člani fotokluba Gorenja vas in likovniki člani Društva likovnih umetnikov Škofja Loka. V osnovni šoli sta bili tudi razstavi ilustracij in slik Iveta Šubica in Cite Potokarjeve. Župnik Miro Bonča je imel mašo za gasilce, v nedeljo po svečani paradi pa je tudi blagoslovil kip sv. Florijana, avtomobile in opremo, Dom gasilcev in fresko Iveta Šubica. Osrednji svečanosti sta bili v petek, ko je bila v kulturnem domu svečana akademija, v nedeljo popoldne pa parada,v kateri je sodelovalo 250 domačih in gasilcev iz sosednjih društev. V slovesni izdaji Bilte- o^iii«* na °^ 1^0-let-j^V^Vfrk niči društva je ^P*~"j^B| predsednik društva Matjaž Rudolf za-pisal, da gasilce pona-E' vadi opazimo mk m IJŽ^Sk predvsem pri požarih, poplavah ali reševalnih akci-j a h . "Nič manj pomembno, čeprav manj opazno pa je preventivno delo. In za požarno varnost v kraju še kako skrbimo v našem društvu. Pomembna pa je tudi oprema, vendar morajo z njo rokovati sposobni častniki, podčastniki in drugi izurjeni gasilci." "Vzgoji, izobraževanju in skrbi za podmladek ter preveritvi pa smo v našem društvu Franci Podobnik, poveljnik Matjaž Rudolf, predsednik vedno posvečali veliko skrb. Še posebno, ko smo zgradili dom in prizidek k njemu. Včasih nekaterim tudi ni bilo najbolj prav to, kar smo delali, vendar sem tudi sam vedno s predanostjo gasilstvu, vnemo in zagnanostjo opravljal to delo. Mislim, da bomo v prihodnje še posebno skrb namenjali izobraževanju in izboljšanju voznega parka," ugotavlja poveljnik društva Franci Podobnik. Na svečani akademiji so gasilcem v Poljanah v petek v dvorani Kulturenga doma, kjer so v soboto pripravili tudi razstavo stare in nove gasilske opreme, čestitali predsednik Gasilske zveze Slovenije Em-est Eory,predsednik občinske gasilske zveze Rudi Zadnik, predsednik občinske skupščine Igor Draksler in predsednik IS Gasilsko društvo je 18 svojim članom podelilo priznanja, osmim za dolgoletno delo v društvu, Jaka Ko kalj in Franc Tavčar pa sta dobila plaketo gasilskega veterana. Rudi Zadnik je v imenu občinske gasilske zveze podelil 21 občinskih odlikovanj, predsednik Gasilske zveze Slovenije pa je podelil odlikovanja predsedniku Matjažu Rudolfu (III. stopnje), Janezu Buhu, Branku Peternelu in Darku Obtoku (II. stopnje) in Vinku Ptntarju (I. stopnje). Plamenico III. stopnje je dobil Janez Oblak, II. stopnje Daniel Šubic, L stopnje pa poveljnik Franci Podobnik. Gasilska zveza Slovenije je društvu podelila tudi odlikovanje za posebne zasluge, poveljnik republiškega štaba CZ Miran Bogataj pa je društvu podelil plaketo civilne zaščite. Kip sv. Florijana je izdelal Peter Jovanovič iz Zgornje Žetine, društvu gaje podaril Janez Krmelj iz Smoldne, blagoslovil pa v nedeljo domaČi župnik Miro Bonča. V nedeljo popoldne je bila v Poljanah velika gasilska parada, v kateri je ob loških godbenikih sodelovalo 250 gasilcev. Med gosti pa so bili najvišji predstavniki občine, gorenjskih občinskih gasilskih zvez, Gasilske zveze Slovenije in poslanec državnega zbora Marjan Podobnik. Škofja Loka Vincencij Demšar ter predsednik KS Roman Dolenec. Po kulturnem programu, ko so nastopili nonet Blegoš in folkorna skupina, pa so podelili tudi društvena, občinska in državna gasilska priznanja in odličja. • A. Žalar Gasilci na Dovjem so praznovali Ob 105-letnici obstoja nov gasilski avto Dovje, 1. avgusta - Slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja dovskega gasilskega društva so se udeležili tudi predstavniki iz pobratenih gasilskih društev na Koroškem in v Italiji. Do novega gasilskega avtomobila tudi s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami in s prispevkom krajanov. Minulo soboto so gasilci na Dovjem praznovali 105 let, odkar obstaja gasilsko društvo Dovje. Oblet- i||nHk nico so prosla-P^bSPb vili s sektorsko m * vajo, družabnim srečanjem z gasilci \\ iz pobratenih Ukev in s Koroške ter so-Slavko Skuma- sednjimi ga-vec silskimi društ- vi, nov gasilski avto pa je blagoslovil dovški župnik Franc Urbaniia. Poveljnik Slavko Skumavec, predsednik gasilskega društva Milan Paulus in podpredsednik gasilskega društva Dovje Janez Janez Kosmač Kosmač pravijo: "V društvu je aktivnih 30 članov, vanj I pa je včlanjeni nih tudi deset članic, deset mladincev in deset mladink, deset pionirk in deset pionirjev. Na Dovjem ima gasilsko društvo tudi 240 podpornih članov, ki vedno pomagajo pri raznih akcijah. V minulih petih letih, odkar smo praznovali 100-letnico gasilstva na Dovjem, je bila naša najbolj pomembna akcija zbiranje potrebnega denarja za nov gasilski avto. Od lastnikov goz- dov z Dovjega in Podkuž ter od pašne skupnosti Dovje smo dobili za posek 218 kubičnih metrov lesa, ki so ga posekali naši člani in udarniško napravili veliko delovnih ur - skupaj 659 prostovoljnih ur, poleg spravila in prevoza lesa, ko je bilo še 118 traktorskih ur. S tem seveda, da so prostovoljci prispevali vse gorivo in delali zares trdo. Tisti, ki niso lastniki gozdov, pa so prispevali denar. Nov gasilski avto, ki je za društvo velika pridobitev, je veljal okoli 54 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Gasilsko društvo Dovje je zanj prispevalo tretjino vsote, dve tretjini pa skupščina občine Jesenice in občinska gasilska zveza Jesenice. Nato smo morali poskrbeti tudi za notranjo opremo vozila. Pri tem sta občina Jesenice in občinska gasilska zveza prispevali 500 tisoč tolarjev. Prejšnji avto gasilskega društva je bil precej dotrajan, star petnajst let, zato so novega, ki pomeni veliko pridobitev za vso vas, lahko izredno veseli. Nov gasilski avto je na svečanosti sredi vasi blagoslovil dovški župnik Franc Urbanija, slavnosti pa so poleg predstavnikov sosednjih gasilskih društev prisostvovali gasilci iz pobratene vasi na Koroškem in iz Ukev v Italiji. Še posebno dobri in prijateljski so stiki dovških gasilcev s prostovoljnim gasilskim društvom iz Gro-supelj, saj so skupaj Z mojstranškim gasilskim društvom že izvedli prvo akcijo, ko so pritrdili kip sv. Florjana, zaščitnika gasilstva, na stolp kapelice na Kredarici. Gasilci na Dovjem imajo lep dom poleg zadružnega doma, zavzdrževanje doma pa vzorno skrbita gospodarja društva: Janko Guzelj in Rudi Kokalj." • D.Sedej Gasilska svečanost na Jezerskem v Če bi bili predsedniki držav gasilci Gasilci na Jezerskem so prav po zaslugi upravnega odbora in predsednika društva Dušana Šemrova dobro opremljeni. Jezersko, 1. avgusta • Čeprav na Jezerskem gasilci v nedeljo niso slavili nobene društvene obletnice, je bila njihova svečanost ob predstavitvi sodobne opreme, obnovljenega doma z okolico in ob navzočnosti gostov in gasilcev iz sosednje avstrijske Koroške pravi praznik. » KS in Zinki Piskernik, srebrne Ja Ivici Štirn, Ljubu Kogoju, anezu Markunu in iz Avstrije Francu Prosenu. Gasilcem in predsedniku Šem-rovu se je za delo in prizadevanje ter sodelovanje zahvalil tudi predsednik KS Jezersko Milan Kocjan. Naprave in dom pa je Pokrovitelj gasilske svečanosti je bil predsednik IS Kranj Peter Orehar, ki je gasilcem in Jezerja-nom zaželel tudi v prihodnje tako uspešno delo. Še posebej pa so proslavili pridobitev najsodobnejše motorne črpalke Ziegler, katere boter je bila Zavarovalnica Triglav (Rado Markič) in gasilskega avtomobila, katerega boter je bil Petrol Kranj (Franc Tolar). Med gosti iz občine, Železne Kaple in Dobrle vasi, ki so čestitali društvu in izrekli pohvale predsedniku Dušanu Šemro-vu, je bil tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, ki je med drugim poudaril, da so gasilci na Jezerskem, pa tudi sicer ob 125-letni tradiciji v Sloveniji zgled, da na svetu ne bi bilo vojn, če bi bili vsi državniki tudi gasilci. Zato, ker so jim pomagali, da imajo gasilci na Jezerskem novo sodobno črpalko in avtomobil, da so obnovili dom in okolico, je občinska gasilska zveza podelila priznanja županu Železne Kaple in poveljnikoma obeh prijateljskih društev onkraj meje ter Janezu Dobrunu, društvo pa je podelilo zlate plakete IS Kranj, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, blagoslovil dekan Ciril Lazar. A. Z al ar Sindikati sprašujejo vodstva firm Kdaj plače po kolektivni pogodbi? Izhodiščna plača je nekoliko višja kot jo obravnavajo zdaj. Če ni stoodstotnega izpolnjevanja kolektivnih pogodb, naj se vodstva zavežejo, da bodo razliko izplačala z listinami ah' kako drugače. Jesenice, L avgusta - Sindikat kovinske in elektroindustrije Železarne Jesenice je poslal vsem firmam nekdanje Železarne sporočilo, da meni, da se delavcev ne obvešča korektno o doseganju branžne kolektivne pogodbe. Do zdaj uporabljeni podatek o 90 odstotkih se nanaša na izhodišče 36. 88S tolarjev in ne na izhodišče, kot je opredeljeno s sedanjo panož-no kolektivno pogodbo in znaša 40.715 tolarjev. Veljavnost kolektivne po- f;odbe za črno in barvno meta-urgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije je določena in podjetja, za katera ta pogodba velja, ne morejo izbirati med uporabljanjem različnih kolektivnih pogodb, temveč morajo uporabljati najmanj minimalne zneske, določene s pogodbo. Pogodba je še vedno veljavni pravni temelj in ni bila odpovedana in torej v nobenem primeru ni možno določti nižjege ravni pravic, kot so določene v panožni kolektivni pogodbi. Vse tako določene nižje pravice so nezakonite. Zniževanje plač je možno na osnovi določenih kriterijev za obdobje šestih mesecev in s sklepom upravnega odbora. Po tem roku mora poslovodni organ preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih plač, skupaj s sindikati in o tem obvestiti delavce. Do zdaj pa v sindikatu nimajo ustreznega sklepa upravnega organa, ki bi se nanašal na znižanje osebnih dohodkov, zato menijo, da je bilo dosedanje zniževanje plač nezakonito. Razlike neizplačanih plač po panožni kolektivni pogodbi bi pri obligacijski zakonodaji morale družbe evidentirati kot terjatev delavcev do delodajalca z ustreznimi listinami. Za izplačilo plač pod 80 odstotki pa je možna tudi direktna tožba oziroma zavezanost družb, da razliko do 80 odstotkov izplačajo skupaj z zamudnimi obrestmi takoj, ko so za to dani tudi pogoji. V sindikatu zato zahtevajo in pričakujejo, da bodo vodstva posameznih firm predstavila plan, kdaj bodo po njihovem mnenju izpolnjeni pogoji za stoodstotno izpolnjevanje pa-nožne kolektivne pogodbe. Pri vsakem odstopanju od stoodstotnega izpolnjevanja panož-nih kolektivnih pogodb pa bo potrebno upoštevati določila člena veljavne branžne kolektivne pogodbe. • D.Sedej Eni vedo, kaj hočejo Matematika odpira Blažu pot v svet Slovenska ekipa srednješolskih matematikov se je pred kratkim vrnila iz Hongkonga, kjer je bila na mednarodnem matematičnem tekmovanju. Med njimi je bil tudi 18-letni Blaž Mavčič iz Preddvora, ki je na bežigrajski Gimnaziji končal tretji letnik. Iz Kitajske... Slovenijo je na tekmovanju v Hongkongu zastopalo pet srednješolcev, odrezali pa so se kar dobro, saj so dobili tri pohvale in ekipno zasedb mesto nekje v zlati sredini. Blaž je povedal, v čem je problem: "V drugih državah je lahko, ker imajo možnost širokega izbora tekmovalcev. Kitajska na primer ima milijardo ljudi. Tako iz šol izberejo 30 učencev in jih vse leto trenirajo v matematiki. Nato še iz tega razreda izberejo pet najboljših, ki gredo na tekmovanje. Pet nas je šlo tudi iz Slovenije. Vsaka ekipa je dobila svoj bungalov, kjer smo bili tekmovalci popolnoma izolirani od naših, vodij, da nam ti ne bi izdali, kakšne naloge nas čakajo. Vsaka skupina je dobila tudi svojega vodiča - kitajskega študenta, ki nam je razkazoval mesto. Pravili so, da je bil velik problem dobiti angleško govoreče študente. Angleščino go-vorijo v glavnem le izobraženci in diplomati, pa še oni imajo težave pri izgovorjavi. Ogledali smo si dosti znamenitosti, čeprav je bilo grozno vroče. Vsak dan je bilo najmanj 37 stopinj. Značilnost za tamkajšnje podnebje je velika vlažnost in vsakodnevne plohe. Tam vidiš tudi veliko nasprotij: Poleg luksuzne hiše stoji popolna podrtija. Ljudi je ogromno na majhnem mestu, saj v Hongkongu živi 6 milijonov ljudi, velik je pa za petino Slovenije. Večina ljudi hoče živeti v mestu, zato morajo graditi visoke nebotičnike. " Srečanje v Laj šah 35 - letniki so praznovali Lajše, julija - Konec junija je bilo v Lajšah nad Selcami srečanje krajanov, ki so bili rojeni v vasi do leta 1959. Zares prisrčno srečanje je pripravil poseben odbor, v odboru, ki mu gre zahvala za Ponovno srečanje z vaščani, so bili Mici Štihelnova, Rezka Mlinarjeva, Pavlinca Percova, Maks Kajžen in Štihelnov Miha. Povabljenih je bilo okrog osemdeset krajanov, ki jih je usoda popeljala drugam, srečanja pa se jih je udeležilo dobri dve tretjini. Praznovali so v orijazni domači gostilni Pri Stihelnu. Po nazdravitvi s "ta kratkim" pozdravljanju ni bilo konca. Ali si ti ta in ta? Kje živiš? Koliko otrok imaš in koliko vnukov? Saj ni čudno, nekateri se niso videli več kot trideset let. V pozdrav je zaplesal mlad par v narodni noši, pozdravil pa jih je Maks Bertoncelj. Marsikomu se je orosilo oko. Mnogi so morali namreč že zgodaj v svet, ker Številni, ki so se po tridesetih letih ponovno srečali, so si v Lajšah ogledali tudi cerkev sv. Jederti, ki so jo pred leti zgradili krajani. Potem pa se je začelo pravo doma ni bilo dovolj prostora in slavje. Zaplesali in plesali so ob kruha. Starši so jim dali le doto, zvokih domačega ansambla. Zaigral je tudi "ta lajško", "ceperle"... Bilo je nepozabno srečanje in doživetje. Skoda le, da se ga niso udeležili vsi povabljeni. • V. T. 0 kateri je pel že Prešeren: zvesto srce in delovno ročico; Poštenje in ubogljivost. Vaščani so si po obedu ogledali novo cerkvico sv. Jederti. Višje preživnine Ljubljana - Vlada R Slovenije je 28. julija sprejela sklep o uskladitvi preživnin. Tako se bodo preživinine, ki so bile valorizirane s prvim aprilom, in preživnine, ki so bile določene v mesecu februarju, povečale s prvim avgustom za 6,4 odstotka. Preživinine, določene v marcu, se bodo povečale za 5,1 odstotka, v aprilu za 3,5 odstotka in preživnine, ki so bile določene v maju, se bodo povečale za 1,1 odstotka. • ... naravnost v Kanado "Ja, za dva meseca grem v San Francisco na izpopolnjevanje računalništva, ker sem zmagal na republiškem računalniškem tekmovanju srednjih šol. Tri prvouvrščene namreč firma Hermes Soft, ki je sponzor tekmovanja, pošilja na nekakšno poletno prakso. Učili se bomo v razvojnih laboratorijih ene največjih računalniških firm. Stanovali bomo v študentskem naselju znane Univerze Standford." Za vse je dovolj časa Blaž je končal tretji letnik mednarodne smeri v Ljubljani in ga še čaka mednarodna matura iz šestih predmetov, ki poteka v angleščini. Prvi dve leti je hodil na kranjsko Gimnazijo. Ker je predvsem naravoslovno orientiran in si želi več matematike, fizike, biologije in računalništva, se je odločil dokončati mednarodno smer, po kateri imaš tudi možnost študija v tujini. Dosegel je že vrsto odličnih rezultatov: v drugem letniku je osvojil prvo mesto v matematiki, drugo v fiziki in kemiji ter tretje v logiki, v tretjem letniku pa je bil prvi v računalništvu in drugi v matematiki na državnih tekmovanjih. Toda pravi, daima dovolj časa tudi za kino, gledališče ali vožnjo s kolesom. Rad pa igra na klavir, ki se ga uči že 10 let. Včasih z dvojčkom Gregom, ki igra violino, skupaj družini zaigrata kakšno skladbico. * Sandra Brankovič Zlata poroka pri Čuferjevih Jesenice - 5.avgusta bo pri Čuferjevih na Pejcah nad Jesenicami slovesno, kajti ata in mama, Alojz in Jožica Čufer, bosta praznovala lep življenjski jubilej: 50-letnico poroke. Oče Alojz je danes star 81 let, mama Jožica pa 73 let, oba sta čilega zdravja in polna veselih domislic in dovtipov. Oče je delal najprej kot lesni strugar na Cuferjevi žagi na Jesenicah, nato je bil zaposlen pri jeseniškem Gradisu, nazadnje je delal v umetni obrti pri Višnarievih na Mur-ovi na Jesenicah. Jesenicah in se poročila. V začetku jima ni bilo lahko, kajti na Pejcah sta začela graditi nišo, očetov zaslužek {e bil bolj skromen, otroke je >ilo treba šolati in spraviti do kruha. Mama Jožica je ostala doma in gospodinjila. A kljub težkim časom sta se dobro razumela in Še danes se rada -posebno zgovorna in simpatična mama Jožica - pošalita na svoj račun. Rada bereta, predvsem Gorenjski glas, na katerega sta že dolgo naročena... Lep življenjski jubilej, zlato poroko, bosta proslavila v V zakonu sta se rodila dva otroka, danes pa imata zlato-poročenca štiri vnuke in pravnukinjo. Spoznala sta se, kot pravita, leta 1944 na Murovi na krogu družine. Zlatoporočen-cema Čufarjevima, mami Jožici in očetu Alojzu tudi naše iskrene čestitke. • Foto: D.Sedej Dejavnost Sklada za pomoč otroku z rakom in krvnimi boleznimi Brez materialne podpore oslabi tudi moč morale Ena najpomembnejših akcij Sklada je pridobitev stanovanja za starše hospitalizir-anih otrok. Ljubljana, 28. julija - Na novinarski konferenci, ki je potekala v prostorih hematoonkološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani, so nas predstavniki Solidarnostnega sklada za pomoč otroku z rakom in krvnimi boleznimi seznanili s svojo dejavnostjo, pri čemer so izpostavili predvsem ureditev stanovanja za starše hospitaliziranih otrok, ki ne živijo v Ljubljani. Eno najodmevnejših akcij v tem okviru je v lanskem letu sprožil direktor Narodnega muzeja g. Boris Gombač, ko so z odmevno prodajno razstavo del slovenskih umetnikov zbrali okrog 40.000 nemških mark za stanovanje, kar pa je bilo še vedno premalo. Nato se je odzval Stanovanjski sklad Republike Slovenije in odstopil trosobno stanovanje na Topniški ulici, ki je blizu Pediatrične klinike. Stanovanje je od letošnjega marca, ko so ga obnovili in uredili za vselitev, večinoma polno zasedeno, zlasti čez teden. V njem je pet stalnih ležišč z možnostjo postavitve pomožnih. Stoodstotna zasedenost stanovanja kaže, da je bilo res nujno potrebno, saj so se nekateri starši iz bolj oddaljenih krajev vsak dan ob štirih zjutraj vozili k svojim otrokom v Ljubljano. Solidarnostni sklad si ves Čas prizadeva, da bi izboljšal tako kakovost zdravljenja kot tudi življenja otrok v bolnišnici. Zato trenutno poskušajo zagotoviti čimvečje število t.i. portov za Earenteralno zdravljenje - gre za nekakšen rezervoarček, ki ga irurg vgradi pod otrokovo kožo, vanj pa lahko vbrizgavajo zdravila, s čemer se izognejo bolečim injekcijam v žile in iskanjem vedno novega mesta za vbod. Poleg tega so si priskrbeli tudi posebno mazilo, ki popolnoma anestezira vbodeno mesto, tako da otrok sploh ne čuti bolečin. En tak "rezervoarček" stane od 4000 do 6000 avstrijskih šilingov. Da bi bilo življenje otrok v bolnišnici čim bolj znosno, je Sklad iz zbranih sredstev letos uresničil Še izdajo pobarvanke "Pobarvaj, nariši" in otroškega časopisa "Medvedje novice", ki ga s pomočjo računalnika urejajo sami otroci. Osebje se trudi, da bi se na oddelku ves čas nekaj dogajalo, zato praznujejo rojstne dneve, razne praznike in v goste vabijo znane osebnosti, predvsem pevce, ki skušajo otroke razvedriti.. Ob koncu so predstavniki Sklada opozorili še na pereč problem odhajanja sester, ki morajo zaradi lastne eksistence, čeprav večinoma s težkim srcem, iskati bolje plačana delovna mesta. Rešitev z zvišanjemplač pa je kajpak preveč preprosta, da bi jo "komplicirane" pristojne strukture na oblasti lahko izvedle hitro m učinkovito. • E. G radnik V Mitničarski hiši odprli Kavarno Mitnica V obnovljeni Mitničarski hiši iz L 1527 so v torek, 26. julija, odprli nov lokal "Kavama Mitnica". Kranjsko spomeniško varstvo je Marku Igniču, najemniku hiše za dese let, postavilo merila, v okviru katerih ie lahko lokal notranje opremil, del opreme pa je sponzorirala nemška pivovarna Warsteiner, ter postavilo določilo, da na pročelju hiše ne sme biti nobenega tujega napisa. V notranjosti lokala vise reprodukcije fotografij, ki prikazujejo zgodovino Kranja, sedanji izvesek nad vhodom pa namerava najemnik do septembra, ko bo javna otvoritev lokala, nadomestiti z znakom te hiše. • M. Jagodic - Foto: Les Jeras imenom Rebus, na nedavnem Dnevu Gorenjcev na Jezerskem pa sta prevzela vlogo glasbenega ogrevanja obiskovalcev. Skupaj ju glasba in še kaj drugega združujeta že pet let, igrata pa vse od narodnozabavnih melodij do popularne glasbe. Med številnimi priredbami zaigrata tudi nekaj svojih skladb. Veliko igrata po vseh gorenjskih krajih, tik pred nastopom na Jezerskem, kjer od sedaj naprej gostujeta vsako soboto, pa sta se vrnila z igranja v sosednji Avstriji. • M.G. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi, V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala.\ hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja.V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko KasteliaV Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsai v galeriji Sivčeva hiša. Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. uri, dopoldne pa od 10. do 12. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotograij Mesto Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše.V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na slovenskem. V prodajni galeriji Mravljica na temo Slovenstvo razstavlja akademski slikar Kiar Meško. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. Več kot 40 likovnih ustvarjalcev TRIGLAVSKI TABOR V Šport Hotelu na Pokljuki je na ogled razstava del, ki so nastala na nedavnem "II. triglavskem slikarsko-kiparskem taboru". Kot nam lepo prikazuje razstava, večina udelžencev triglavskega likovnega srečanja izhaja iz vrst ljubiteljskih realističnih ustvarjalcev. Prevladujejo namreč upodobitve neokrnjenih in slikovitih gorskih predelov in planin, neredki pa so tudi prizori z vključenimi tradicionalnimi kulturnimi sestavinami kot so npr. pastriske staje. V skladu s posebnostjo triglavskega slikarsko-kiparskega tabora pa je še zlasti poudarjena lepota v soncu ožarjenih gora. Večina takšnih slik seveda ni ne dovršenih in ne mojstrskih, vendar pa je slikarska izpoved tovrstnih ustvarjalcev vedno nadvse jasna, preprosta in občutena. Njihova dela so izrazito pripovedno zaznamovana, saj večina avtorjev vztraja pri slikanju pred mikavnimi motivi, ki jim jih je nudila nepokvarjena gorska narava, in si tako prizadeva ujeti njihove dokumentarne razsežnosti, v enaki meri pa tudi njihove razpoloženjske vrednote, saj se z njimi nedvomno čuti povezanega. Če se je del ustvarjalcev posvetil čim bolj verodostojni preslikavi motivov, pa je nekaj avtorjev svoje zanimanje namenilo tudi odkrivanju likovnih problemov. Mednje sodijo slikarji, katerih dela se že nagibajo k abstrakciji, saj so ti v želji po radikalni reinterpretaciji vidnega sveta upodobljene motive močno podredili lastnim estetskim merilom in jih preoblikovali v novo vsebinsko ali formalno skladje. Modernejšim trendom pa se je približala tudi večina izmed sodelujočih kiparjev, ki so poskušali poustvariti vrsto simbolnih in arhetipskih form. V razkošnosti ambienta so zato marsikdaj odkrivali tudi skromnosti, vendar vsebinska sporočila njihovih izdelkov v ničemer ne zaostajajo za prevladujočimi, mnogo bolj narativnimi slikarskimi rešitvami. V nastalih delih je torej največ tradicije, neredko pa tudi marsikaj modernega in sodobnega. Nagrado sponzorja zavarovalnice Adriatic d.d. Koper pa slikar Janez Ravnik z Bleda. Likovno srečanje, ki gledano v celoti nosi nadvsesimpatično podobo, pa ima še dodaten namen - zaokrožen likovni ciklus, ki se ustvarja s fondom poklonjenih likovnih del, bo namreč s svojo dokumentarno pnčevalnostjo in umetniško prepričljivostjo že kmalu našel svoje mesto tudi v javnih prostorih. Še prej pa bo v obliki potujoče razstave obiskal vrsto slovenskih krajev. Damir Globočnik Slikarka Bernarda Šmid: VERJAMEM VASE "Delam hitro. Ko začnem, moram sliko tudi končati. In narejena je, ko ni ničesar več dodati in ničesar vzeti. Ne j odložim čopiča, dokler ne dosežem harmonije barv. Zato mislim, da je dokončati sliko za vsakega slikarja najtežje." "Svojevrsten pogum in dobršen kos samozavesti sta eno osnovnih vodil Bernarde Šmid pri njenem ustvarjalnem odzivanju na okolje. To kot temeljno ugotovitev postavljamo na začetek prav zaradi vehement-nosti, s katero slikarka prehaja s čistih realističnih zasnov na pogumna akrilna platna zadnjih let," ocenjuje umetnico prof. Janez Šter. Prepričan je tudi, da o njej sodobna likovna kritika še ni rekla zadnje besede in številne samostojne razstave, vedno drznejši koraki v iskanju novega umetniškega izraza ter ne nazadnje sprejem v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov v preteklih nekaj letih to prav gotovo potrjujejo. "Vseskozi se skozi likovno zorenje in doraščanje Bernarde Šmid zrcali dvoplastna raven doživljanja. Ena od njih, predmetna, se dotika zgolj slikarske tvarine kot snovi same po sebi. Naj gre za akvarele, pastelne ali oljne in, bolj pogosto, akrilne tehnike, vedno je zraven tudi njena prvobitna radoznalost: kako se odziva ta ali oni material, kako in kaj je moč izraziti v tej ali drugi tehniki... Druga stran se nam odpre, ko spoznamo Bernardo Šmid kot občutljivo umetniško osebnost. Tu se razpre kot široka pahljača razpoloženj in občutenj: vse od najfinejših, komaj občutenih vibracij, pa vse do vulkanskih izbruhov življenjske sle, radosti in samozavesti," je zapisano v slikarki-nem novem katalogu. Rdeče Bernarda Šmid pravi, da barve doživlja kot energijo, kot vibracijo. Zato so v njenem slikarstvu bistvenega pomena. Ko se je pred nekaj leti začela s slikarstvom intenzivneje ukvarjati, je na njenih slikah prevladovala intenzivna rdeča bvarva. "To je bil upor", pravi, "proti svetu, v. katerem nihče več ne posluša. Vedno sem bila malce drugačna od drugih in slikanje me je privlačilo že od mladosti. Žal me v otroštvu ni XII. FESTIVAL RADOVLJICA 6. - 20. avgust 1994 London Dunaj Basel Moskva Tel Aviv Amsterdam Antiverpen in Firenze z intonacijo stare glasbe mobitel iHrija kanal JL PANPRINT l'rudnu pi|.K.i Festivala Radovljica 199-1 je peneče vino Valvasor. Prodaja vstopnic: Fmona GtObtour Masimarkii in Turistično društvo Radovljica, Informaciji.': Klemen Kumovš Management. Tel.: 061 125 33 66 nihče usmerjal na to področje, zato sem se odločila za povsem drug poklic in bila v njem mnogo let nesrečna. Ves čas sem čutila, da zmorem nekaj več, daje nekje v meni skrita neizživeta energija, ki čaka, da pride na dan. Začela sem z barvami za radiator na lesonitu. Potem sem ugotovila, da na ta način lahko povem tisto, Česar sicer ne morem. Ob tem sem odraščala -duhovno in likovno, in nazadnje pred petimi leti pričela svoja dela tudi razstavljati," pravi Bernarda Smid. Ko jespoz-nala, da je slikarstvo tisto, kar odločilno vpliva na njeno življenje, se mu je povsem posvetila. Poštenje in pogum "Vedno sem bila poštena do sebe, za to, da sem se odločila izključno za slikarstvo in svoja čustva na ta način pokazala tudi drugim, pa sem potrebovala tudi veliko poguma. K sreči so mi kmalu tudi drugi potrdili, da sem na pravi poti. Tudi strogi umetniški svet Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki je ocenil pet mojih slik in odločil, da postanem članica društva." Seveda je razmišljala tudi o tem, da se kot slikarka nikoli ni formalno izobraževala na Akademiji za likovno umetnost. Zdaj, pravi, je za to že prepozno. Tisti čas, ko bi kot umetnica to še lahko sprejemala, je pač prerasla. Zato zdaj to, kar nekateri Bernarda Šmid sodi sicer med umetnike samouke, vendar med tistih nekaj redkih, ki si prizadevajo poiskati sebi lasten in izviren izrazni način. imenujejo pomanjkljivost, skuša obrniti svojemu ustvarjanju v prid. "Mislim, da akademije kot institucije sedaj ne potrebujem več. Seveda ne morem vedeti, kaj bi mi lahko dala -nikoli nisem bila tam. Po drugi strani pa mislim, da bimi lako celo kaj vzela. Kaj povsem mojega, mislim, in me ukalupila v ustaljene oblike ustvarjanja. Jaz pa zaupam svoji notranjosti in delam tisto, kar čutim in doživljam." Rumeno Po petih letih ustvarjanja v, rdečem se je znašla v prelonv| nem obdobju. "Slikati setfl začela, ker sem ves čas živela v nekakšnem občutku ujetosti ip nemoči. Nič se ne da spremeni;! ti. Niti pri sebi, kaj šele pfi drugih. Vznemirja me nemo<< nad tem, da bi se uprla. Zda] slikam rumeno.Izraziti želif nekaj mehkejškega; topla, žareča sončna energija mi je postala bližja. Slikanje me osvobaja1 Čeprav je to najbrž le del resnice. Ko sem začenjala, setU mislila, da je to vse. Da se bom s slikanjem otresla vsega, kal me veže. Zdaj vem, da lahk^ narišem sto slik, pa bom & vedno ujeta v kolesju življenja, ki se ga ne da spremeniti." Umetniško delo kot izsek resnice Sprejem v Društvo slovenskih- likovnih umetnikov je Bernardi Šmid odprlo poti v kvalitetnejše galerije, na med; narodne razstave; s tem pa tudi lažjo pot do gledalca. "D' gledalec in umetniško del" stopita v stik, je pomemben tudi ambient. Želim priti galerije, kjer je prisotna energija ljudi, ki se tam zbirajo zaradi umetnosti, ne le iz družabniJ vzrokov, kot je pogosto pri nas In če opazovalec najde stik 5 sliko, ki ga vzpodbudi k razmišljanju, je moj namen dose-j žen. Žal danes ljudje n' spregledajo le slik. Obsedeni ] denarjem ne vidijo drug drugega, ne vidijo narave in resnice, ki jo, na svoj način, seved* kažemo tudi umetniki" • M. Ahaci* 10. FESTIVAL IDRIART 1994 NA BLEDU IN DRUGOD... j MIHA POGAČNIK -AMBASADOR SLOVENSKE KULTURE | Bled - V drugem delu letošnjega 10.- jubilejnega festivala IDRIART na Bledu in drugod po Sloveniji (pohodni dnevi v Skofjo Loko in na Štajersko) se je v glavnem nadaljevala potrdite1 preverjene svetovne glasbene produkcije z našimi in tujimi glasbenimi poustvarjala. ' Med prvimi moramo na tem mestu omeniti tradicionalni in vsakoletni samostojni violinski recital Mihe Pogačnika. Tokrat ga je po uvodu skupine impro-vizatorjev na zveneče kovinske plošče in palice z naslovom Zveneča zemlja v blejski Festivalni dvorani in ob soigri klavirske spremljevalke Marije Noller - Namičeve v celoti posvetil svojima staršema. Ta dva sta skupaj z Mihovim bratu - arhitektom Markom Pogačnikom, še najbolj zaslužna, da so festivali IDRIART pri nas obstali najdlje. Mihu Pogačniku pa je spet ob odlični violinski igri z deli skladateljev Bartoka, Enesca, Janačka, Prokofjeva, Begalijeva, Parta in Beethovna, radovljiški župan ing. Vladimir Černe podelil plaketo občine Radovljica za vse, kar je storil s festivali IDRIART za uveljavljanje Bleda, Radovljice in Slovenije v Evropi in svetu. Odlični slovenski violinist Miha Pogačnik je končno tudi slovenski veleposlanik za kulturo. To je spet dokazal tokrat, saj je prvi del svojega koncerta označil z "zvenečo srednje-vzhodno Evropo" in kjer smo lahko v Ervem delu tega recitala slišali rajša dela iz držav kot so Madžarska, Romunija, Češka, Rusija, izza Urala in Estonije. Manjkala je očitno le Slovenija. Sploh pa sta oba tokratna umetnika na Bledu še najbolj uspela v soigri za Beethovnovo Sonato za violino in klavir v F-duru, op. 21, št. 5, imenovano tudi "Pomladna". Tudi temu koncertu bi lahko pripisali maratonski del trajanja, kot pre- jšnjič, ko so na podobnem recitalu nastopili kar trije pianisti. No, violinist Miha Pogačnik je tokrat ob pomoči odlične bolgarske pianistke Marije Nol-lera - Namičeve, zdaj živeče v Nemčiji, sicer pa stare znanke festivalov IDRIART, vse to odigral kar sam. Od pohodnih dnevov je nato najprej sledil tradicionalni škofjeloški dan. Ta je bil izpolnjen s kar nekaj glasbenimi prireditvami - koncerti: od nastopa Ljubljanskih madrigalistov z zborovodjem Matjažem Šče-kom, preko priložnostnega nastopa komornega pevskega zbora "Loka" z zborovodjem Janezom Jocifom in sklepni finale v škofjeloški kapucinski cerkvi. Če smo med petjem obeh zborov še lahko slišali tudi slovensko glasbeno produkcijo, pa je bil potem večerni finale spet brez le-te. Zato pa smo v glasbi skladateljev Schnittkeja, F. M. Beverja, J. S. Bacha, Beethovna, Štradelle in Bizeta lahko slišali številne izvajalce: najprej je bil to priložnostni instrumentalni trio v zasedbi: Gorjan Košuta (violina), Matthias Buchholz (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo), nato spet in ponovno petnajst-članski godalni komorni Orkester Akademije iz Hamburga z dirigentom Elmarjem Lampso-nom in s solistom - violinistom Mihom Pogačnikom ter nemški lirični tenorist Dietmar Cordan z domačim - škofjeloškim orga-nistom Tonetom Potočnikom. Na tem koncertu jebilo slišati kar nekaj dobre glasbe, med njimi na primer morda delo ta Čas najbolj popularnega evrop* kega glasbenega postmoderniS' ta Alfreda GarijeviČ* Schnittkeja (roj. 1934). Pa tud Pogačnikova interpretacija Ba' chovega Koncerta za violino i orkester v E-duru (BWV 10421 bo ostala v spominu letošnji«* udeležencem festival' IDRIART na Bledu. NemšK pevski lirični tenorist D. Cof dan pa je morda le opozoril fl' vedno aktualno prisotnost korfl binacije glasu in orgel. Sklep letošnjega 10. festival' IDRIART na Bledu je v zadfj jih dveh dnevih pomenil pohod ni del preko Sladke gore, Bo# Ptuja in do gradu Bori. V omenjenim izvajalcem so sc f>f kar nekaj priložnostnih ko*1 certnih prireditvah pridružili # mariborski čembalist Janko S| tinc, Slovenski madrigalisti zborovodjem Janezom BoK tom in vedno aktualnim prep* vanjem Gregorijanskeg1 korala, harfistka Mojca Zlob ko, pevka slovenskih ljudski' pesmi in balad Bogdana He< man in pridruženi člani Simf" nikov RTV Slovenija k I znanemu komornemu godalnf mu orkestru iz Hamburga. Kaj* po tradiciji slovenskega del' festivalov IDRIART, je sklep" koncert vedno veliki orkestra^ triumf. Tokrat smo lahko I fradu Bori slišali Beethovnov* imfonijo št. 7 v A-duru, op. in pa obsežen instrumental11 Koncert za violino in orkest* v D-duru, op. 77 Johanne* Brahmsa. Dirigiral je Elm* Lampson, kot solist pa je igr* kdo drug kot spet Miha Poga' nik. F. K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Škofjeloški EGP prvi na Gorenjskem krenil v lastninjenje in zaradi visoke ocenitve pristal v večinski lasti državnih skladov Če bo lastnika zanimala samo dividenda, bo to za podjetje le nov davek Privarčevanega denarja niso mogli porabiti za lastninjenje, svoje deleže zdaj skuša iztožiti nekaj bivših zaposlenih. Škofja Loka, 29. julija - Embalažno grafično podjetje Škofja Loka je kot prvo podjetje na Gorenjskem začelo z lastninjenjem, postopki so končani, saj je bilo 14. julija registrirano kot delniška družba v večinski lasti državnih skladov. Direktor Jure Žakelj pravi, da se je to zgodilo, ker je bilo podjetje ocenjeno znatno višje kot so pričakovali in ker niso mogli uporabiti pred dvemi leti privarčevanih sredstev. Zdaj jih bodo namenili za investicije, seveda pa se s tem ne strinjajo delavci, ki so tovarno zapustili, zato imajo že nekaj njihovih tožb. Vaše podjetje je imelo kot prvo na Gorenjskem potrjen program lastninjenja, ki je zdaj že za vami, čemu ste hiteli? "Stvari smo imeli pripravljene, ker smo se želeli olastni-niti že po Markovičevi zakonodaji in ker smo se leta 1991 z Avstrijci pogovarjali o kapitalski povezavi ter smo podjetje tedaj prvič ovrednotili. Bili smo torej pripravljeni, Eričakovali pa smo, da nam odo kot enemu prvih podjetij, ki je šlo v lastninjenje, državne institucije pomagale in da nam ne bo potrebno čakati, ker na agenciji še ne bo gneče. Prehiteti smo skušali konkurenčno snubljenje lastninskih certifikatov, ki je zdaj že zelo aktualno. Predvsem pa smo želeli, da bi bil postopek čim krajši, čim cenejši, s čim manj motnjami v tekočem poslovanju. Mislimo smo, da bo to za nas konkur-ečna prednost, če se bomo olastninili hitreje, pred drugimi." V kolikšni meri se je to *»esničiio? "Pokazalo se je, da je projekt lastninjenja v Sloveniji zelo slabo pripravljen, državne institucije svojih nalog še niso popolnoma obvladale, učile so se in v takih pogojih tudi njihova dobra volja včasih ni bila zadosti.Vse bolj smo ugotavljali, da je projekt izjemno birokratski in spoznavali, kako drži znana Mencingerjeva ocena, da se takšnega projekta tudi centralnoplanska gospodarstva ne bi sramovala. Pri zbiranju lastninskih certifikatov se je naše pričakovanje uresničilo, ocenjujem, da smo dosegli maksimalne rezultate, vendar kljub temu nismo uspeli izkoristiti 20-odstotne interne razdelitve. Največji problem našega hitenja je bila namreč ocenitev podjetja. Sodim, da je bila cena postavljenja previsoko, prav zato, ker je bila ena prvih, saj so hoteli na začetku pravila igrepostaviti zelo visoko. Pridobili pa smo na konkur-ečni prednosti, saj se drugi z lastninjenjem ukvarjajo šele zdaj. Postopki namreč predstavljajo v poslovanju tudi motnje, generalno je povzročijo prepričanje ljudi, da je podjetje njihovo, ker je nastalo izrazito kolektivistično, zato so težko razumeli, da morajo kupovati svojo firmo. Že prej pa smo ugotavljali, da večjih sredstev v ta namen nimajo, vse se pač začne in končna pri denarju. Vprašanje pa je seveda, koliko se jim zdi smisleno s Prihranki kupovati svojo firmo. Dodatna motnja pa je bila zelo visoka ocenitev podjetja, Poleg tega pa nismo mogli rnobilizirati za lastninjenje rezerviranih sredstev." Za koliko je bila nova ocena Podjetja višja? "Za približno 3 milijone mark, kar je za naše podjetje Zelo veliko. Ko smo se leta 1991 2 Avstrijci pogovarjali o kapitalski povezavi, smo bili ocenjeni v razponu od 6 do 8 rnilijonov mark, nova ocena pa je znašala 11 milijonov mark. V dveh letih in to v času gospodarske krize se vrednost pod- jetja vendar ne more tako povečati." So bili cenilci drugi? "Isti, le da prvič niso imeli asistence državnih institucij. K tako visoki oceni je prispevalo predvsem zemljišče in nepremičnine." Za lastninjenje ste imeli rezervirana sredstva, zakaj jih niste mogli izkoristiti? "Leta 1992 smo privarčevali tri plače, saj smo računali, da jih bomo lahko namenili za lastninjenje, ljudje so v ta namen dobili komercialne zapise. Vendar zaradi spremembe lastninskega zakona teh sredstev nismo uspeli mobilizirati, pri čemer se je SDK pokazala kot institucija, ki na vprašanje, zakaj nekaj ne omogoča, ne daje jasnih odgovorov. Posledica tega zapleta so zdaj tožbe, trije, štirje delavci, ki so že odšli, skušajo iztožiti svoje deleže. Kako se bo to na sodišču končalo, verjetno ni potrebno ugibati." Pristali ste v večinski lasti državnih skladov, saj to praktično pomeni? "To je še težko reči, predvidevamo pa, da nas bodo skladi zelo hitro prodali in da bomo prešli v roke investicijskih družb, ki zdaj prizadevno zbirajo certifikate. Vse bo seveda odvisno od tega, katera družba bo to - na kar seveda nimamo nikakršnega vpliva - in kakšno vlogo lastnika bo igrala, aktivno ali pasivno." Jure Žakelj, direktor škofjeloškega Embalažno grafičnega podjetja. dosegate, kako je vaše podjetje prizadela gospodarska kriza? "Zaradi dogajanja v okolju se je podjetje pred štirimi, petimi leti znašlo v veliki krizi, zato je pod njenim vplivom potekalo tudi lastninjenje. Sprejeli smo nameČ program tehnoloških presežkov in število zaposlenih s 140 zmanjšali na 120, bilo nas je že tudi 110, kar je 20- do 30-odstotno zmanjšanje. Nikogar nismo odpustih, presežke smo reševali z odpravninami in predčasnimi upokojitvami. Te mož-nosti so zdaj izčrpane. Nedvomno je tudi kriza prispevala k temu, da zaposleni delničarji še vedno zasledujejo predvsem princip maksimiliza-cije plač, ne glede na dobiček, še veliko bo potrebno storiti za novo vlogo zaposlenih. Določeno motnjo pa še vedno predstavlja delovna zakonodaja, saj velika brezposelnost prav nič ne vpliva za zaposlene, počutijo se dovolj zaščitene. V tranziciji smo imeli v Vas sklad za razvoj lahko proda v enem paketu? "Mislim, da lahko. Zunanje lastništvo ima lahko prednost pred notranjim, seveda pa mora to biti pravo lastništvo. Če bo naš lastnik gledalsamo na dividendo, se bo naša uspešnost zmanjšala, potrebujemo lastnika, ki bo sposoben kapital tudi vložiti, ne samo sodelovati pri njegovi delitvi, kajti, če želimo doseči, da bo delitev omembe vredna, bomo morali v poslovanje vložiti še veliko sredstev. Če bo naš lastnik investicijska družba, ki bo gledala samo na to, da lastnikom certifikatov zagotovila dobro dividendo, potem bomo samo obdavčeni in nič drugega. Potem nas je nekdo zelo ostro obdavčil, zato bomo imeli manj sredstev za obnovo in za razširjeno reprodukcijo, kar pomeni, da se.bo naše poslovanje začelo zoževati in po logiki ekonomije stroškov bo to pomenilo padec donosnosti." Kakšne poslovne rezultate začetku velike težave, saj so se razmere na trgu zelo poslabšale, lani so se stvari začele obračati na bolje. Tako smo lani fizični obseg proizvodnje povečali za petino, realni poslovni rezultat, merjen v markah, pa se je poslabšal za desetino. Letos želimo ohraniti doseženi obseg proizvodnje in tako okrepiti tržni delež, ne da bi nam vrednost prodaje upadla. Ugo-tovaljamo, da se letos še zmanjšuje, vendar je to zmanjšanje manjše. Pričakujemo, da bo ob koncu leta približno takšna kot lani, kar bo pomembna spodbuda. Skratka, gibanja se izboljšu-jejo in kažejo, da je gospodarska kriza mimo, povečuje se povpraševanje na domačem trgu, izboljšujejo se poslovni rezultati." Ste v zadnjih letih izgubili velik del trga? "Sami nismo veliko prodajali na jugoslovanski trg, prodajali pa so naši poslovni partnerji in posredno smo izgubili približno 30 odstotkov trga. Bili smo največji dobavitelj embalaže za celotno Iskro, ki se je usula za 40 odstotkov, naš velik partner je bila železarna, medvoški Donit in Color, njihovo povpraševanje se je zelo zmanjšalo. Hkrati pa se je na trgu ponudba povečala, tudi po naši zaslugi, saj smo zaključevali investicijski cikel, ki nam je proizvodne zmogljivosti pomembno povečal. Možnosti za izvoz pa so omejene zaradi prevoznih stroškov, saj našiiz-delki prenesejo le 150 kilometrov prevoza, takšen je svetovni podatek. Pokrivamo torej lahko Slovenijo, severno Italijo in južno Avstrijo. Ko smo se pred leti z avstrijsko firmo z Dunaja pogovarjali o kapitalski povezavi, so nas predvideli kot postojanko za južno Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in severno Italijo. Zožitev trga je bila zato za nas zelo travmatična, če ne bi zmanjšali stroškov, števila zaposlenih, bi v preteklih letih poslovali z izgubo, tako smo smo s pozitivno ničlo, kar je bil velik uspeh." Vse večja je zasebna konkurenca, zlasti tiskarska? "Tisk je pri proizvodnji embalaže najbopomembnejša tehnološka operacija, povezana pa je z drago opremo in prostori, kar nekoliko omejuje razmah zasebne konkurence, ki pa je očiten. Po eni strani je spodbuden, po drugi strani pa pomeni izvor dodatnih težav, ker pogoji poslovanja niso enaki, kar se vidi po plačanem davku. Zasebni sektor pa se vse bolj specializira na samo eno vrsto papirnih izdelkov, kar pomeni obogatitev ponudbe." Tudi zaradi drage opreme je bilo vaše podjetje ocenjeno tako visoko? "Res je strojna oprema draga, saj je avtomatizacija tako visoka, da stroja pod milijon mark praktično ni več. Vendar pa to še zdaleč ni edini razlog. Prav zanima me, koliko podjetij v Sloveniji je bilo ocenjenih višje kot znaša njihov letni promet. Pri nas je letni promet manjši od ocenjene vrednosti podjetja, pa nimamo izgube." Pred zaključkom je projekt uvajanja sistema celovitega obvladovanja kakovosti po standardih ISO 9000? "Obnašati se skušamo tako kot naši najpomembnejši kupci, ki so standarde kakovosti še uveljavili. Že v drugem krogu smo, s pomočjo zunanjih sodelavcev smo projekt že ponovili in pričakujemo, da nam bo angleška organizacija Biro Ver-itas, ki ima pri nas svoje predstavništvo, že septemba podelila certifikat kakovosti." Kmalu nameravate pognati tudi novo čistilno napravo? "Ker rezerviranih sredstev nismo mogli uporabiti pri lastninjenju, se nam zdi najbolj pametno, da jih vložimo v proizvodni program, to je v opremo, odvečno zemljišče pa odprodajamo. Letos in prihodnje leto bomo investirali približno 3 milijone mark, predvsem v modernizacijo proizvodnje transportne embalaže, priložnost pa je dobilo tudi računalništvo in ekologija. Že septembra bo začela delovati moderna in visoko zmogljiva tehnološka čistilna naprava, ki jo uvažamo iz Italije. Čiščenje odpadnih, ki jih je malo, sicer ni kritično, toda izključiti želimo vlogo človeka in prisluhniti stroki." • M. Volčjak Zahteve podjetnikov smiselne in upravičene Kranj, 1. avgusta - Na Otočcu pri Novem mestu je bilo 28. julija ustanovljeno Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele Krajine, septembra pa bo skupaj z drugimi regionalnimi združenji podjetnikov ustanovljeno Združenje podjetnikov Slovenije, ki bo kot avtonomno vključeno v Gospodarsko zbornico Slovenije. Dolenjski in belokranjski podjetniki so svoje zahteve 29. julija predstavili predsedniku državnega zbora Hermanu Rigleniku, kijih je ocenil kot smiselne in upravičene. Podjetniki zahtevajo znižanje obrestnih mer ter davkov in prispevkov na raven v Evropski uniji, ureditev trga delovne sile, možnost sodelovanja pri oblikovanju gospodarske zakonodaje in vlivanja na vladno gospodarsko politiko ter svojega predstavnika v upravnem odboru sklada za razvoj malega gospodarstva. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. Poslovno srečanje predstavnikov slovenskih in madžarskih podjetij v Radencih Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Pecsa ter Szombathelya poslovno srečanje, ki bo v okviru programa prireditev Mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Radencih, 25. 8. 1994, ob 10. uri. Prijavnico lahko dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju, Bleiweisova 16, tel. 222-583, Kotizacija za udeležbo na poslovnem srečanju znaša 3.000 SIT. 2. Navodilo o načinu izdajanja potrdil, predvidenih s protokolom k sporazumu o prosti tegovini med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko. Od Republiške carinske uprave smo dobili navodilo o načinu izdaje potrdil o poreklu blaga za izvoz na Madžarsko. Potrdilo o porekiu blaga EUR-1 ali EUR-1 dolgoročno potrdilo za blago, ki se izvaža iz Slovenije v Republiko Madžarsko in je predvideno s protokolom, izda pristojna carinarnica, pri kateri teče postopek izvoznega carinjenja. Navodilo je začelo veljati 1. 7. 1994, lahko pa ga dobite na vpogled tudi pri Območni gospodarski zbornici v Kranju. 3. Poslovno srečanje Interprise - Gorica, 26. - 28. januar 1995 V Gorici bo od 26. do 28. januarja 1995 potekalo na pobudo italijanskih organizatorjev in EU poslovno srečanje Interprise, ki se ga bodo udeležila podjetja iz naslednjih držav oz. regij: Slovenije, Slovaške, Estonije, Bavarske, Katalonje, škotske, Južnega Podonavja iz Madžarske ter severnoitalijanskih regij. V skladu s prioritetami celotne prireditve bodo udeležena podjetja iz nasledjih panog: prehrambeno-predelovalne, tekstilne in lesnopredelovalne industirje kakor tudi gradbeništva, turizma in informacijskih tehnologij. Po petnajst udeležencev (razstavljal-cev) vsake države oz. regije udeleženke bo imelo možnost predstavitve na svojem razstavnem prostoru, za vsa sodelujoča podjetja pa bodo organizirani bilateralni sestanki. Vzporedno bodo na prireditvi potekali razni strokovni seminarji in predstavitve kakor tudi svetovaja o gospodarskih možnostih posamezne države oz. regije udeleženke. Udeleženci bodo tudi prejeli katalog s podatki o vseh razstavljalcih. Rok za prijavo podjetij, ki se želijo prireditve udeležiti kot razstavljalci, je 29. julij 1994, za ostale udeležence pa 15. avgust. Stroški: udeležba kot tudi razstavni prostor sta brezplačna, udeleženec krije le stroške prevoza in bivanja. Kontaktni osebi na Gospodarski zbornici Slovenije sta g. Iztok Lenardič in ga. Mojca Osojnik, tel. 061/12 50 122. BANČNI NASVET Vsakodnevne novice o povečevanju vlomov in kraj po domovih in stanovanjih marsikomu ne dajo spati. Prepričani smo, da je najetje sefa najboljša rešitev za "mirno'' spanje pred nepovabljenimi gosti, ki povečajo svojo aktivnost zlasti v času letnih dopustov. KAKO NAJBOLJŠE ZAVARUJETE SVOJE DRAGOCENOSTI V Gorenjski banki d d. Kranj lahko vsem domačim ali tujim fizičnim osebam in pravnim osebam ponudimo najem sefa v ekspozituri HRANILNICA nasproti Globusa na Koroški cesti 2 v Kranju. Šefi kot posebni predali, v katerih se hranijo vrednosti, so vgrajeni v varovanem in posebno zaščitenem prostoru banke, do katerega je zagotovljena diskretnost pristopa. Sef omogoča varno hrambo vrednostnih papirjev, različnih pogodb, zlata, oporok, umetnin in vseh drugih vrednosti, za katere lastnik ve, da bi mu v primeru kraje pomenilo večjo materialno oziroma osebno izgubo ali vsaj dodatne, ponavadi visoke stroške. Banka v novih, elektronsko krmiljenih šefih, skrbi za varnost vsebine z vso profesionalno skrbnostjo in do določenega zneska tudi materialno odgovarja. V primeru, da je uporabnik mnenja, da je vrednost predmetov v sefu v nesorazmerju z omejitvijo odškodnine, lahko vrednosti v sefu še dodatno zavaruje. Podatki o najemniku sefa so poslovna tajnost banke. Banka sklene z najemnikom sefa pisno pogodbo, ki se v primeru pravočasne poravnave najemnine avtomatično podaljša za enako obdobje, za katerega je bila plačana najemnina. Uporabnik sefa pa lahko za uporabo poobiastni eno ali dve polnoletni fizični osebi. Pooblastilo preneha veljati s preklicem ali s smrtjo osebe, ki je najeta sef. Najemnik sefa se, odvisno od vrednosti ali dragocenosti, ki jo želi varno shraniti, lahko odloči med različno velikimi šefi, ki so široki 30 cm, globoki 48 cm, najmanjši so visoki 6 cm, najvišji pa 91 cm. Sef se lahko najame za en teden, en ali tri mesece, za pol ali eno leto. V odvisnosti od velikosti in trajanja rabe sefa se vnaprej plača najemnina. Gorenjska ^y Banka llunka ,< po.Anhoni POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Ford Escort 1.8 GHIA SPREMEMBA NAMENA Brez zamere, toda ford escort vsaj po oblikovni plati ni taksen avtomobil, da bi me utegnil zmesti ob prvem pogledu, in morda mi je prav zato kljub številnosti primerkov na slovenskih cestah deloval nekoliko tuje. Sicer pa drobne kozmetične izboljšave na njem niso več od letos in že zaradi tega se je v ta avtomobil vredno vsesti. To ne pomeni, da je escort oblikovno nedozorel, pa tudi ne, da je rosno mlad. Kakorkoli že, nova prednja (zožana) maska, popravki zadnjih luči in še nekaj drugih oblikovnih sprememb naredijo ta avtomobil nekoliko agresivnejši, kot v resnici je. Seveda mu to pristoji, če kaj pove podatek, da je paket opreme z oznako ghia z vrha ponudbe, da ima zato ta escort v vsakem primeru pet vrat, da je sorazmerno dobro opremljen, družinsko prostoren in skoraj športno poskočen. Ko je govor o prostoru, velja začeti v tistem delu, kjer je prostor za prtljago. Že pri običajni postavitvi deljive zadnje klopi je tam dovolj prostora, ob podrti klopi pa tudi z večjimi kosi prtljage ne bo križev. Edino, kar pravzaprav moti, je sorazmerno visok rob prtljažnika, ki ga zapirajo peta vrata. Sedeži vključno z voznikovim so temeljiti, za odtenek pretrdi in dobro nastavljivi, čeprav voznik kljub višinski nastavitvi sedi previsoko in porabi kar nekaj časa, preden si za volanom uredi primeren položaj. Ford escort 1.8 ghia: poskočna družinska limuzina HVALIMO: zmogljivosti motorja - opremljenost -solidna izdelava CENA do registracije: 35.950 DEM (Summit Motors, Ljubljana) GRAJAMO: previsok voznikov sedež - menjalnik -stikala - notranja višina Motor iz serije zeta: 1796 ccm, 105 KM Volanski obroč je športno trikrak, z dodanim servoojače-valnikom in globinsko nastavitvijo. Pri vožnji je skoraj pretirano neposreden, ravno Crav lahkoten in preveč leno-en pri vračanju v osnovno lego. Ob tem escortova armaturna plošča še vseeno premore nekaj tradicionalnih fordovskih zamer, vključno s prekratkimi obvolanskimi ročicami, precej trdo plastiko in cenenimi stikali. Kljub nič pretirano vpadljivi notranjosti je oprema primerna paketu z vrha razpredelnice in vključuje: elektriko za stekli v sprednjih vratih (skupaj z nemogočimi stikali ob prestavni ročici), električno vodljivo strešno okno in bočnimi ogledali, zelenkast ton na vseh steklenih površinah, osrednjo ključavnico, odpiranje prtljažnih vrat iz kabine, intervalno nastavitev brisalnikov in druge drobne dodatke. Precej sodobnejši kot na zunaj, je ta escort pod motornim pokrovom. Agregat je precej sodoben izdelek iz Fordove generacije zeta, čreda 105 konjev pa veselo zahrza že ob rahlem pritisku na plin. Ob vsej iskrivosti motor zmore tudi dovolj prožnosti, v višjem območju vrtljajev pa tudi za kakšen decibel preveč hrupa. Podvozje je po nemško trdo in skupaj s kozmetičnimi popravki je dočakalo tudi nekaj dopolni- Notranjost: temeljita obdelava, oblikovna dolgočasnost varnost p. o. Podjetje za varovanje premoženja Bleiweisova 16, Kranj Delavski svet objavlja ponovni JAVNI RAZPIS za direktorja podjetja za 4 - letni mandat. S kandidatom bomo sklenili redno delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati tudi še posebne pogoje: - višjo ali visoko stopnjo strokovne izobrazbe varnostne, tehnične, organizacijske ali splošne smeri - 5 let delovnih izkušenj za višjo stopnjo oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj za visoko stopnjo strokovne izobrazbe - izpolnjevanje pogojev iz Pravilnika o organizaciji službe varovanja materialnih in drugih dobrin (Ur. I. SRS 41/83) - izpolnjevanje pogojev iz Pravilnika o nošenju orožja in Zakona o orožju (UR. I. SRS 17/81) Želeno je, da ima kandidat izkušnje in pozna problematiko na področju varovanja premoženja ter aktivno obvlada dva svetovna jezika. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Varnost Kranj p.o., podjetje za varovanje premoženja, Bleiweisova 16, Kranj, z oznaKb "za razpisno komisijo". O sklepu o izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po njegovem sprejemu. | KAM NA KOSILO, VEČERJO ? i IME GOSTINSKEGA I 1 OBJEKTA | KRAJ 1 fSPECIALITETE j MENU [odprto I GOSTILNA JAMA i TtL:41 125 LU J DOMAČA KUHlMJA, i DOPOLDANSKE MATICE, 1NEDEUSKA KOSILA, i SPECIAUIETE NA ŽARU 1 IBtUStt jttSIIATMfl i OD PON. D0S0B. ! OD 6.0013. i MED. i-20 tev. Avtomobil je vovinkih dolgo nevtralen, le zadek je morda za kakšen kilogram prelahek in zato pretirano opletajoč, predvsem na grbinastih cestah. Nekaj privajanja zahteva tudi dobro preračunan petstopenjski menjalnik, predvsem zaradi dolgih in občasno nenatančnih hodov prestavne ročice, pohvala pa velja zavoram, ki so tudi brez sistema ABS zelo učinkovite. In za zaključek: konec testa, začetek spoznanja: ford escort 1.8 ghia si je svoj renome zgradil predvsem na svoji posrečeni kombinaciji spodobnega družinskega avtomobila, nekoliko prikritih športnih lastnosti in predvsem dolgoletnega Fordovega slovesa v tem avtomobilskem razredu. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina s petimi vrati. Motor: štirivaljni štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, pogon na prednji kolesi, 1796 ccm, 77 KW/ 105 KM, 16 ventilov, elektronski vbrizg goriva, katalizator. Mere: 4105 x 1695 x 1395 mm. Najvišja hitrost: 187 km/h (tovarna), 190 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,2/ 7,7/9,7 I neosvinčenega 95 okt. bencina. Poraba na testu: 9,91. • M. Gregorič, slike Gorazd Šinik d o o mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ali LEASING NOVO! ranutno najmanjSi motni telefon v Sloveniji BENEPON DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o M ESETAR V Kmetijski zadrugi v Domžalah imajo v prodajalni pestro ponudbo vseh vrst krmil, zato si je mešetar zapisal nekatere cene: Bro štarter 1 kg 59,60 Bro finišer 1 kg 56,50 NSK 1kg 46,80 PU štarter 72,80 BEK 1 39,20 TL štarter 57,10 TL pit 33,30 K 12 35,80 otrobi 24,00 koruzni šrot 33,40 soja 43,80 živinska sol 29,00 oves 39,00 Na cesti: Mercedes - Benz G 320 Stuttgartski mercedes Benz je sredi pasje vročih dni predstavil nov model iz serije G. Mercedes G 320 bo bržkone uporaben tudi v visokem snegu, saj so sicer obstoječim karoser-ijskim izvedbam, karSne izdelujejo tudi v graškem Puchu, namenili nov vrstni šestvaljnik s šestnajstimi ventili in z močjo 155 kW/210 KM. Ob izredno dobrem navoru (300 Nm pri 3750 motornih vrtljajih) se motorna moč na kolesa prenaša s štiristopenjskim avtomatskim menjalnikom, vozne lastnosti predvsem na brezpotjih pa so pri teh avtomobilih že same po sebi zelo dobre. Zanimivo je, da so mercedesi razreda G serijsko opremljeni z varnostno vrečo za voznika, novi G 320 pa se ponaša s prestižno notranjo opremo, mobitel Pe KRANJ Đ 064/222-616 kjer so poleg elektrike za dvig stranskih stekel in ogledal še servoojačevalnik volana, in les na armaturni plošči. Za G 320 in G 350 turbodiesel so ob tem znižali cene za precejšen del opcijske opreme in to v povprečju kar za 38 odstotkov, kar Že od letošnje pomladi velja tudi za ostale avtomobile iz Stuttgarta. Pri Mercedes Benzu so sicer ukinili modela G 230, G 300 in G 300 diesel, v programu pa so zdaj G 320, G 350 turbodiesel, 230 GE in 290 GD. • M.G. POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT AvALPO i PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16. VOZILA s Španskim TEMPERAMENTOM Skupina Volkswagen !► MERKUR Lestenci EMI Poljčane avgusta 20 % ceneje v Merkurjevih prodajalnah GLOBUS Kranj ELEKTRO Radovljica UNION Jesenice ŽELEZNINA Gorenja vas VREME Danes in jutri ne bo y večje spremembe« ^ H a da! je va 1 o se bo vroče pc vreme s posameznimi vroi nevihtami v gorskem sveti LUNINE SPREMEMBE Fo Herschlovem vremenskem kiju Ju noj bi bilo spremenlpvo C Jazz kot umetnost ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Za fotografijo lepe cerkve v še lepši vasici na Gorenjskem, objavljeni prejšnji torek v Gorenjskem glasu, smo ta teden prejeli le pet pravilnih odgovorov. Res da je časa za odritje, katera vas je na fotografiji, tokrat nekoliko več, saj lahko pravilne odgovore pošljete na naš naslov do 5. avgusta. Vendar, kot pravi star slovenski pregovor: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Ker pa je v teh vročih poletnih dneh hitrost res lahko kar kritična, vam bomo malce pogledali skozi prste in lahko dopisnico s pravilnim odgovorom pošljete jutri... . Staro razglednico objavljamo še enkrat. Pozorno jo poglejte, kot namig za lažje prepoznavanje pa naj vam povemo, da vasica leži v neki gorenjski dolini. Če ste vas tokrat prepoznali, nam pišite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Seveda so dobrodošli tudi podrobnejši podatki ali osebni spomini na vas ali pa morda napišite kaj o cerkvi, ki je na sliki. Kakorkoli že, pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev že kar zelo nestrpno čaka na vas... Metka Stok • Zalaznik je pevka pri Dbdeland bandu Kranj, ki je letos praznoval petnajstletnico obstoja in ob tej priložnosti izdal tudi kaseto. Durieland band Kranj je skorajda nepogrešljivi udeleženec prireditve "Poletje v Kranju", v sklopu katere so nastopili 15. julija, med turistično sezono pa nastopajo tudi na Bledu, kjer so zadnjič nastopili v soboto, 30. julija. Kot pove že samo ime ansambla, večinoma igrate dine-land kot eno izmed zvrsti jazza. "Dbdeland je nekakšna mešanica koračnice, bluesa in ragtima. Ta glasba je zelo živahna, v bistvu pa dokaj zahtevna za izvajalce. Zdajšnja zasedba ansambla šteje osem ljudi, večinoma smo amaterji. Glasbi se torej ne moremo čisto posvetiti, druži pa nas zagnanost in namen, da ostalim damo možnost poslušanja dobre glasbe in s tem poživimo življenje v Kranju. Predvsem skušamo vzdrževati kvaliteto, zato se tudi udeležujemo Mednarodnega tekmovanja neworleans-kega jazza v Saint - Raphaelu v Franciji. Leta 1988 smo sicer pod imenom Adria Dbdeland band na tem tekmovanju zmagali, letos, ko smo se tekmovanja udeležili četrtič, pa smo se med več kot petdesetimi amaterskimi ansambli iz vse Evrope uvrstili v polfinale, torej med prvih petnajst." Kdaj ste prvič nastopili kot pevka? "Moj prvi nastop se je zgodil nekako slučajno. Vaško Repinc - vrstnik s paralelke na gimnaziji me je sicer že prej povabil k sodelovanju, prvič pa sem nastopila po sili razmer, ko je pevka Barbara Jarc Velikega zabavnega orkestra zbolela in sem jaz vskočila. Šlo je za nastop v Kinu Center 1. 1964. Tako sem postala ena od pevk Velikega zabavnega orkestra, ki ga je vodil Franc Puhar." Kakšen je vaš pristop do glasbe, ki jo pojete? "Predvsem moraš imeti veliko vaje, kajti le tako se gradiš. Imeti moraš izkušnje, kar pomeni, da moraš veliko tako poslušati kot tudi igrati oziroma peti. Sama sem proti obrtništvu v jazzu; lahko sicer obvladaš tehniko, ampak dodati moraš dušo, da postaneš umetnik. Menim, da moraš biti kot pevec jazza zrela osebnost, da lahko nekaj daš. Kadar sama poslušam pevce, obenem opazujem, kaj človek položi v glasbo. Le tako lahko namreč zajameš celoto, tako pevca kot tudi človeka." Kakšne načrte imate za prihodnost? "Načrte že imamo, a o njih ne bi veliko govorili, poskušali jih bomo rajši uresničiti. Skušali bomo ostati na tej kvalitativni ravni in s tem prispevati h kvaliteti poslušanja glasbe na naši sceni." • Mateja Jagodic -Foto: Le a Jeras mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Tisti, ki se vračajo iz zasluženega počitka na Hrvaškem, pripovedujejo: penzionske storitve še kar, izvenpenzions-ka potrošnja pa draga, draga in še enkrat draga. Preveč, da bi kaj dosti premišljeval, koliko si v resnici zapravil! Na gostoljubje ne v Istri in ne kje v srednji Dalmaciji nt kakšnih večjih pripomb -turizem je turizem in pri pametnih gostincih politika itak nima kaj iskati Gost je takšen, kakršen pač je nivo ponujenih turističnih in gostinskih storitev. In če so Jadran za nekaj časa odpisali nemški in angleški in nasploh zahodnoevropski gostje, so prišli pa drugi - z Vzhoda. Madžari in Čehi, ki Jih je bojda kot listja in trave. Zakaj pa ne? K nam ali v nam sosednjo državo zanesljivo prihajajo premožnejši vzhodnoevropski državljani, ki jih je navrgla Privatizacija in tržno gospodarstvo. Če je kdo zdaj še kaj bolj rev'šnega zunanjega izgleda in pomanjkljivega standarda, bo čez deset let zanesljivo drugače. Glede na to, kar danes čitamo, se zna zgoditi, da bo Češka najprej in z naglimi koraki ujela svetovni standard in blagostanje. Dobro se drži, saj je že pred vrati investicijsko najmanj rizičnih držav, kar med drugim pomeni poceni tuja posojila... A pri nas niso le "navadni" Vzhodnoevropski Madžari In Cehi - k nam je pravkar na oddih prispel madžarski predsednik in se tako pridružil Češkemu predsedniku Havlu. V Trenti! Že tedaj, ko je na kar tritedenski "urlaub" prispel češki predsednik Vaclav Havel in je bilo znano, da bo stacioniran v Trenti s tem, da bo šel tudi malo na morje in v Postojnsko jamo in na druge standardne izletniške točke, smo rahlo zijali Havel, ki je odstotek prvobitne in neoma-deževane tvarine, medtem ko imate vi še toliko živalskih in rastlinskih vrst, da ste odkritega priznanja in začudenja vredni/In tako je Havel v Trenti pristat kar je po eni strani svojevrstna promocija našega parka. Za tiste, ki vse Tema tedna Kje letuje predsednik V deželi, kjer je vse tako prekiemano važno, bi moral biti predmet ostre polemike tudi dopust predsednika. Ne kje, ampak zakaj in čemu letuje tam, kjer pač letuje! takorekoč s Clintonom na Ti in bi imel vsepovsod v Ameriki ali kjerkoli drugje na svetu na stežaj odprta vrata - pa k nam?!? Ne rečem, da Trenta ni edinstvena. Je! V Evropi zanesljivo najbolj ohranjen naravni park, s prvobitno favno in floro. Še najlepši in najbolj občudovan škotski naravni rezervat odkritosrčno trdi: pri nas imamo v parku le en zadeve zakompliciramo in ne moremo iz naših domačih politično - dnevnih frustracij, pa je pristanek Havla v Trenti povod za raznorazna spekulativna ugibanja! Eh, kako bi planila naša javnost, ko bi naš Kučan odvihral na kakšen "urlaub" na češke planine! Zakaj na Češko? Zakaj prav na Češko? Zakaj ob tej domači turistični bedni žetvi, ki smo ji kljub spodbudnim poročilom v resnici priča, predsednik države dirka po nam tuji državi? Če mu polovica državljanov zaradi bednega standarda in skorajda le eksistenčnega minimuma ne more v tujino na dopust, zakaj si ga v posmeh vsem privošči prav on? Ker tega ni storil, ker si očigledno ne upa in bo tudi sam dopustoval kar v neki slovenski turistično - planinski vasi, je pa verjemo zanalašč povabil oba predsednika sem -da bo naslednje leto sam odfrčal čez mejo! Skratka - dovolj čudno je, da se v našega predsednika zaradi dopusta, kakršnegakoli že in kjerkoli ga bo že preživljal, še ni nihče vtaknil! Če je predmet pisem bralcev, ker na lastni hiši ne izobesi dovolj velike zastave za državni praznik, naj bo predmet pisem bralcev tudi zaradi dopusta! Četudi ga preživlja doma, je treba raziskati - kje natanko. Če bo na Bledu ali v Lipici ali navsezadnje v Kranjski Gori, je treba preučiti, zakaj, recimo, v Kranjski Gori in ne v Bohinju! Medtem ko gredo Havlu morebitne za lase privlečene domače špekulacije o lokaciji njegovega dopusta verjetno skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven, naj se naš predsednik en malček le zase-kira! V terensko raziskavo in v -napad! Ni hudir, da ga v tako majhni deželici pod Alpami ne bi izsledili! Če je vsaka pasja figa tako velevažna in sproži bujne reakcije, naj bo veleva-Žen tudi predsedniški dopust! • D.Sedej CI V S PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM - Očka, srečo imaš. - Zakaj? - Letos ne bomo za šolske knjige nič zapravili Ponavljal bom. DRUŽINSKE HRUŠKE Kmet, ki ima na vrtu lepo hruško, opazi med vejami fanta, ki obira sadeže. • Le počakaj, zavpije navzgor, bom že povedal tvojemu očetu, ko ga bom videl. • Kar takoj mu povejte, odvrne fant, on nabira bolj zgoraj v vrhu. KINO, KINO V kinu pri blagajni: - Gospod, zakaj ste prišli že po tretjo vstopnico v treh minutah? - Tisti cepec pri vhodu mi vsako pretrga! IZ DNEVNE SOBE - Očka, zakaj je film, ki je danes zvečer na televiziji, prepovedan za otroke? - Kaj jaz vem, boš že videla! NA ZASLIŠANJU Ali ste vi ukradli fiat 126 P, vpraša policaj osumljenca? - Ne, nisem Lahko me preiščete! MODERNA VZGOJA Nekoč je očka za šalo ponudil desetletnemu Mihcu cigareto in mu dejal: - Ali boš? - Kdaj sem že mehak, je odvrnil Miha. Dani Dolinšek, C 1. maja 61, Kranj AVTO ŠOLA Škofja Loka, Fran ko vo nas. 157 ^633-114,620 - 211,310 - 222 i IT 0Y MAISTROV TRG 5, KRANJ ZADETEK V PETEK V petek seJe spet splačalo - z Gorenjskim glasom pred seboj in telefonom v bližini poslušati nočni program Radia Žiri, kajti na sporedu je bila 5. oddaja ZADETEK V PETEK od A do Ž. Najavljamo pa družinski ZADETEK V PETEK ki bo že petič v petek, 5. avgusta. K sodelovanju za naslednje oddaje vabimo družine, ki bi želele preizkusiti svoje znanje in se potegovati za lepe nagrade. Prijavite se lahko - pisno ali po telefonu na RADIO ŽIRI. Pokrovitelji petkove oddaje Gorenjskega glasa in Radia Žiri ZADETEK V PETEK od A do Ž so bili; © radio žiri FM S T E R E O : 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz DANICA BOKAL ..p. V«*ter IS, ŠkoT> Lok« TeLs 064/633-85* AVTO MARKOV1Čd.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefon$64l620-647 fax: 622-031 (MSMMMI GLAS GLAS GLAS GLAS im;a\i 11; Trgovina lOOO /K MESTNI TRG SI tel.: 6SS-S17 PIZZERI A POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsak dan od 12.00 do 4.00 Jegoro»p. 5. 64220 ŠkoQi Lola, Sorata UL/fr* 064/622*62, gtiMmsjt 064/621-134 Žro ra&m: 5151M01-21280 jČifaka ZMUra prodajalna m drogarija Nina Frelih DELOVNI ČAS Pranim* naselji 68 od 9k de 12h 64220 Škofja Ukm in odlik do 19k fl-- 0641631714 sobota od 9h do 12* SPONU TRG 971 E: 623-198 OMMBiii NJtjtilfHilM d.o.o ŠkolfcaLoka 1M0MMSHMNOM wemtmzameqomnu£m1wmi PMMM MUH SNU, MMMM m NRDEUMMNCVMUEV Spodaj tn 3«, SkoOLet* otkrmt tm: o4 t -1» Tri. 9t4*n«31__»tata odi-12 Poslovna hiša, Trtov trg 3. Sk. Loka del. čas: od 8 - 19 ure sobota 8-12 ure tel.: 064/623-373 m8r?i"l ElLmrn Sava. servis DUŠAN JERALA VBhAŠ£7B, ŠKOfMLDKA, TEL OMttt MO MklAVA, MODAM, CBmUHM, VUJUNBMNJE GUH, Ta mesec na vrtu Avgust ■ veliki srpan Če o sv. Olboltu (5.) deluje, še dolgo ni lepega vremena. Lovrenc (10.) deleven nam vino sladi, lepa ajda moč po njem dobi. Če na veliki Šmaren (15.) sonce sije, vino samo v sode lije. Če je na sv. Jerneja (24.) lepo, bo lepa jesen. 1. avgusta nabiramo zdravilne rastline (korenine in korenike), 2. in 3. plevemo in škropimo, 4, 5. in 6. zalivamo in nabiramo zdravilne rastline, 7. ne sejemo in ne sadimo, lahko pa plevemo. 8. škropimo, pobiramo pridelek in seme, plevemo, rahljamo, 9. in 10. sejemo in sadimo okrasne rastline in vrtnine, 11. in 12. zalivamo in nabiramo zdravilne rastline. 13. in 14. zalivamo, sejemo listnate vrtnine, kosimo, če želimo hitro rast trave. 15. in 16. obrezujemo drevje, nabiramo zdravilne rastline, 17., 18. in 19. sejemo, presajamo, sadimo zimski česen, obrezujemo drevje. 20. nabiramo zdravilne rastline (korenine), 21. škropimo, plevemo, rahljamo, uničujemo škodljivce, nabiramo zdravilne rastline, obrezujemo drevje, 22. in 23. zalivamo, cepimo vrtnice in sadno drevje (okuliramo). 24. rahljamo prst, plevemo, škropimo, pobiramo pridelek. 25. in 26. rahljamo prst, plevemo, škropimo, kopljemo zgodnji krompir, populimo čebulo in letni česen, pobiramo pridelek in seme, nabiramo zdravilne rastline. 27. in 28. kosimo, če želimo počasno rast trave, pognojimo sadno drevje, plevemo, rahljamo in Škropimo. 29. škropimo, plevemo, rahljamo, uničujemo škodljivce, nabiramo zdravilne rastline. 30. in 31. pobiramo pridelek in seme, porežemo dišavnice, populimo čebulo in letni česen, če to še nismo storili. Prav je, da vemo Edino z gnojenjem in obilnim zalivanjem avgusta bomo pridelali velike gomolje zelene. Tudi zdaj bi škodljivo vplivalo gnojenje z dušikom. Predvsem se moramo popolnoma odreči gnojevki, ker bi s tem povečali dojemljivost za glivične bolezni. Zato vsaka dva tedna zeleno gnojimo z gnojilnimi zalivki, kjer prevladujeta kalij in fosfor. Zmotno je prepričanje, da bomo z odstranjevanjem listja ali celo drobnih korenin pridelali večje gomolje zelene. Seveda tu ah tam odtrgamo kakšen list za v juho, res pa je tudi, da vsak list asimilira rezervne snovi, ki se kopičijo v gomolju zelene. Zato imajo lahko velike gomolje samo rastline z obilnim m zdravim listjem. Julija sejana špinača potrebuje v avgustu tri obroke gnojila, če hočemo septembra pospraviti obilen pridelek. Pri špinači spet sežemo po dušičnem gnojilu, tega pa rastline lahko izrabijo samo ob zadostni količini vode. Zato špinačo po potrebi zalivamo. Gnojimo v začetku, v sredini in na koncu avgusta. Ce v začetku avgusta sejemo špinačo, bo do zime še vedno lahko dorasla. Sejemo jo v vrste, seme pa naj ne pride globlje kot 2 cm. Ta mesec sproti odstranjujemo morebitne zalistnike pri paradižnikih, porežemopa tudi vršičke nad zadnjim cvetnim nastavkom. Plodiči, ki bi šele zdaj začeli rasti, ne bi mogli več dozoreti. Nad zadnjim, dobro razvitim cvetnim nastavkom pustimo še en Ust, odstranjujemo pa vse mlade zalistnike, če se še pojavljajo. Za dozorevanje plodov so listi neobhodno potrebni, zato jih ne odstranjujemo, razen če kažejo znake bolezni. Če so plodovi izpostavljeni sončnim žarkom, a je rastlina brez listja, ne bo paradižnik nič hitreje dozoreval. Moda moda moda Preprosto je elegantno, ugotavljamo vedno znova. Tale naša halja je resnično enostavnega kroja. Ima "V" izrez, kratke rokave, zapenja se po vsej dolžini, v pasu je kroj malce oprijet. Dolga je, saj sega daleč čez kolena, ima pa spredaj skorajda obvezne razporke, kot jih zahteva letošnja moda. In še barva: naš model je iz čokoladno rjave mešanice platna in viskoze, belo potiskan in ima tudi bele gumbe. Čevlji so rjavi, v enakem tonu, enako pa je kombinirana tudi platnena torbica. Kot nalašč kroj za močnejše postave. ■MfcMMto* 5k»>: >::<•,«:.< ii. ko-::<■«■■■ i I it '(»■<( O.- «. «. M : Miiifci^ Iihiiih. lretek, so si predvsem kratkoh-ačniki iz okolice kraj šah počitnice z branjem ali saniranjem v knjižnici. Od tam jih niso hoteli preganjati, čeprav so včasih naredili zmedo po knjižnih policah. Zato so se odločili, da jih bodo koristno zaposlili. "Pred tremi leti smo prvič organizirali počitniške delavnice. Ker je delavcev v knjižnici premalo, smo poiskali mentorje iz vrst naših bralcev, predvsem študente in upokojence. Ker je bilo že prvič precej zanimanja za tak način preživljanja počitnic - vsi pač nimajo denarja za dopust na morju ali vsakdanje kopanje na bazenu, smo lani pripravili šest delavnic. Enako je tudi letos, le z drugačno vsebino in ob nekaterih novih mentorjih. Od 11. julija so se otroci družili dva tedna z dijakinjo Marijo Blaži ob oblikovanju, zadnji teden julija pa Jana Grohar, gospodinja z Bre-zij pri Tržiču, predstavlja slovensko krasilno tehniko. Prvi teden avgusta bo Cirila Šmid iz Železnikov učila mlade izde- lave in peke dražgoških kruhkov v Kurnikovi hiši, potlej pa si bodo spet v knjižnici s študentko Dominiko Smitek iz Tržiča ogledovali filme in se pogovarjali o njih. Od 16. do 22. avgusta bo upokojena učiteljica Lea Grum iz Tržiča skupaj z otroki vezla prtiče," predstavlja program letošnjih delavnic Marija Maršič iz tržiške knjižnice. Žal je v edinem prostoru z manj knjižnimi policami na razpolago le nekaj malih mizic in približno dvajset sedežev. Toliko otrok ponavadi tudi pride v delavnice. Za ustvarjanje v njih so razne materiale priskrbeli iz tržiških tovarn, nekaj pa primaknejo še v knjižnici sami. Delavnice potekajo v okviru tega, kar je na razpolago. In če nič od ponujenega ne ustreza, ostajajo na voljo še vedno zanimive knjige, ki si jih je moč izposoditi vsak delovnik med 9. in 15. uro, ob torkih pa do 17. ure. Naša Mici zna skoraj vse Delavnico oblikovanja že tretje leto vodi Marija Blaži, ki ima pred sabo še zadnji letnik šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Prvo leto je z otroki največ risala, drugo leto so se lotih oblikovanja iz usnja, Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. TEKSTILNE PRODAJALNE: - OTROŠKA PRODAJALNA GALA, Trg svobode 22 - TRGOVINA LADY & MAN, Trg svobode 12 - BLAGOVNICA ODD. TEKSTILA, Cankarjeva 1 Sezonsko znižanje letne konfekcije (od 15 do 30 %) v času od 26.7. do 21.8. - Ugodne cene in velika izbira modne italijanske konfekcije v vseh tekstilnih prodajalnah. SALON POHIŠTVA IN TALNIH OBLOG Balos 1, tel. 50-898 - največja izbira talnih oblog na Gorenjskem po konkurenčnih cenah - lamelni parket hrast na zalogi - akcijska prodaja sedežnih garnitur Tom Mirna na 8 obrokov BREZ OBRESTI - razprodaja razstavnih eksponatov kuhinj - ugodni plačilni pogoji - gotovinski popusti, potrošniški kredit SALON TEGO NA DETELJICI, tel. 53-017 Velika izbira akustike SAMSUNG: - stolpi s CD, daljinskim upravlalcem, 80 W že od 52.000,00 SIT dalje - televizorji BTV - 51 že za 51.000,00 SIT , - videorekorderji od 49.000,00 SIT dalje Bela tehnika CANDY - velika izbira in konkurenčne cene - pomivalni stroji - pralno-sušilni stroji - sušilni stroji - pralni stroji - hladilniki in zmrzovalniki AKCIJSKA PONUDBA GLOBINSKIH SESALCEV ZNANE AMERIŠKE FIRME H00VER. Ugodni plačilni pogoji - potrošniški krediti, gotovinski popusti, BREZPLAČNA DOSTAVA. Benjamina je navdušena nad Mici, ki zna skoraj vse. letos pa je bilo ustvarjanje še bolj pisano. Prvi teden so spoznavali kolaže in izdelova-hrazne uporabne predmete, od pušic do torbic. Drugi teden je čas mineval ob izdelavi čestitk in obeskov, oblikovanju izdelkov iz mavca in barvanju risb. "Vedno upoštevam želje otrok in temu prilagajam vsakdanji program. Vse, kar počnemo, je pravzaprav oblika igre, saj otrok nima smisla siliti v nekaj, kar jih ne veseli," ugotavlja Marija Blaži in še pove: "Mentor mora otrokom vse pokazati in sodelovati pri delu, potem so poslušni in delovni. Če se komu kaj ne posreči, pomagamo drug drugemu. Včasih je kakšna nerodnost vzrok, da se tudi nasmejimo. Poštah smo pravi prijatelji, saj imam otroke nadvse rada. Zanje nočem biti tovarišica, ampak me kličejo kar Mici; tudi na cesti, kadar se tam srečamo. Zame je to neka oblika prakse, zato bom sodelovala najbrž tudi v prihodnje. Avgusta pa si bom vzela nekaj časa za počitnice in morje!" Med obiskovalci delavnic je nekaj stalnih, ki vztrajajo od začetka do konca, drugi pa morda pridejo le za kakšen dan. Kot razmišlja njihova mentorica, ima otrok preveč energije, da bi le lenaril. Izdelek, ki ga naredi v delavnici, je lahko lep okrasek doma pa tudi spomin na preživetje počitnic. In kaj so povedali nekateri mladi, ki smo jih zmotili med oblikovanjem? Mineta Mehič, osmošolka iz Tržiča: "V šestem razredu smo v šolskem krožku oblikovali keramiko. To mi je všeč, rada kaj ustvarjam, zato že drugič obiskujem počitniške delavnice. AVTO - M TRZIC TRGOVINA Z REZERVNIMI DEU Trg svobode 18, tel.: 53-125 S TEM OGLASOM IMATE PRI VGRADNJI PRI NAS KUPUENIK REZERVNIH DELOV V NAŠEM SERVISU 15% POPUST Oba tedna sem pri oblikovanju. Morda bom prišla tudi potem v druge delavnice, ker bom med počitnicami samo doma. Imam še mlajšo sestro in bratca, a mi je včasih tudi dolgčas. Tukaj pa je prijetno, ker srečam prijateljice in znance." Aleksander Knežević, tretje-šolec iz Tržiča: "Z bratom Dejanom, ki bo jeseni začel hoditi v šolo, sva vsak dan tukaj. Zdi se mi zanimivo. Kaj sem že naredil? Gosenico iz pene, denarnico in pušico iz usnja, danes pa izrezujem papir. Zraven malo klepetamo, ker se vsi poznamo. Doma tudi rad rišem, ali pa gledam risanke in berem. Seveda smo veliko zunaj, kjer je naša najljubša igra nogomet." Benjamina Kasumovič, prvo-šolka iz Tržiča: "Čeprav se bom šele jeseni naučila brati, imam rada knjige. Dobim jih v knjižnici. Tukaj sem zvedela za delavnice, v katerih se vsako leto naučim kaj novega. Naša Mici zna skoraj vse, veliko nam pokaže! Zato smo kar pridni. Danes izrezujem palmo iz pa- Otroci imajo preveč energije, da bi le lenarili. pirja, ki jo bom še pobarvala. Če sem že bila na morju? Še ne, ampak bomo šli avgusta!" • Stojan Saje AVTOKLEPARSTVOtt DRNOVŠEK 64294 KRIŽE. Sebenje 5a. Tel.: 064/58 174 ■ VLEČNA SLUŽBA ■ ZAŠČITA ■ DOBAVA DELOV PO NAROČILU KVALITETA IN ROKI ZAGOTOVLJENI DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT, Predllnlška 16. TRŽIČ • velika Izbira bižuterlje • ženska kozmetika, parfumerlja • moška kozmetika, brivniki • plenice PAMPERS, vse za nego otroka, stekleničke AVENT In DISNEV, vozički HAUCK, avtosedežl • vse za higieno (vložki ALVVAIS). DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI 1 VEDNO KAJ NOVEGA: LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hv-med, Tržič, do.o., Pot na poli« 50, Pristava tal.: 064/57-577 UGODNI PLAČILNI ROKI IN RABATI Tržič Predilniška 16 V trgovskem centru BPT dobite ise: -vodovodni material in material za centralno ogrevanje -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN Možnostplačilana3-4Čeke , 5% popust za takojšnje plačilo DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM! Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel&fax: 064/50-516 SAV 148 AfQO12 naravo um tiru101 ^hv 90 LET V0D0V0DJVEGA SISTEMA TRŽIČ mmlm* trii* mm Pristavita cesta 31, Tržič *•» Tel.: 57-415; Fax: 57-791 Članstvo Društva upokojencev Tržič Kdor ni za šport ali petje, je vsaj izletnik eč kot polovica od nekaj več kot 3000 upokojencev je včlanjenih v društvo. V njem nikoli ne poznajo počitka, poleti pa je zlasti živo izletništvo." Tržič, julija - Pretežno delavski živel} v tržiški občini čuti potrebo po povezanosti tudi po upokojitvi Zato deluje v upokojenskem društvu več sekcij. Poleti ima največ dela sekcija za izlete, na katerih obiskujejo kraje, ki bi bili mnogim sicer težko dosegljivi Letos prvič kopalni izleti tudi za babice z vnučki na slovensko morsko obalo. Upokojenci v tržiški občini imajo eno samo, samostojno društvo, ki združuje 1960 članov. Glede na to, da je v občini prek 3000 upokojencev, se jih torej v društvu povezuje več kot polovica. Tudi to je nekakšna gorenjska posebnost, kateri pa na Partizanski 6 v Tržiču, od novembra lani pa so zaradi vrnitve premoženja prvotnim lastnikom namenili upokojencem pisarno v stavbi občinske uprave na Trgu svobode 18. Tukaj smo na voljo članstvu vsak ponedeljek, sredo in sobo- Blagajničarka Marija Vičič, predsednik Slavko Primožič, tajnica Vida Mejač in predsednica komisije za izlete Lea Gnan iz Društva upokojencev Tržič se ne gre čuditi. Večidel delavsko prebivalstvo, ki je bilo vajeno sindikalne povezanosti, želi prek društva ohranjati vsaj družabne stike in si medsebojno pomagati. "Članstvo prihaja v društveno pisarno, kjer je moč poravnati članarino, se dogovoriti za organiziran dopust ali prijaviti za izlet, ne nazadnje pa dobiti tudi samopomoč ob smrti ožjega člana družine. Od leta 1962 je imelo društvo svoje prostore to med 8. in 11. uro. Seveda ta prostor uporabljajo za sestajanje in dogovarjanje razne komisije in vodstvo društva," pojasnjuje Slavko Primožič, ki je postal član društva pred 12 leti, predsedniško dolžnost pa opravlja štiri leta manj. Razen v komisiji za stanovanjska vprašanja so upokojenci dejavni na kulturnem in športnem področju. Prvi se družijo v pevskem zboru, drugi pa v številnih športnih sekcijah, ki ob skrbi za redno rekreacijo sodelujejo v občinski TRIM-ligi in delavskih tekmovanjih. Najbolj tradicionalna pa je izletniška dejavnost, katero organizira posebna komisija. Kopanje, nakupi in zabave Ukoreninjenost izletništva med tržiškimi upokojenci potrjuje že podatek, da se vsako leto zbere na izletih od 1200 do 1700 članov. Največkrat prirejajo enodnevne izlete, ki jih pogosto vodijo na kopanje v toplice ali na morje. Popoldanske izlete izkoristijo predvsem za nakupe v krajih prek meje. Izlete pa radi izkoristijo tudi za spoznavanje lepot in znamenitosti slovenskih krajev, ki jih združijo z družabnimi srečanji ob dobri hrani. Izleti so naša najbolj prijetna dejavnost, saj ne gre le za potovanja. Radi si ogledamo zanimivosti v krajih, ki jih večina še ni imela priložnosti obiskati. Ustavimo se v gostiščih, kjer je moč dobiti okusno in poceni jedačo. Mnogi imajo namreč nizke pokojnine, zato jim je izlet edino razkošje in zadovoljstvo. Počutimo se kot ena družina, saj je na izletih vedno veselo in zabavno. Ko se ustavi pripovedovanje smešnic, med vožnjo zapoje-mo.velikokrat pa nas spremlja tudi harmonikar. Zgodilo se je že, da smo celo plesali v avtobusu. Tako se vračamo domov vedno dobre volje, na poletnih izletih pa si nabiramo predvsem kondicijo s plavanjem in utrjujemo zdravje na soncu," opisuje dobre plati izletov Lea Gram, predsednica komisije za izletništvo. Letošnje poletje so imeli že dva dvodnevna izleta v Izolo, štirikrat pa so se za en dan popeljali na kopanje na Debeli rtič. Dva kopalna izleta so namenili za babice, ki so doma varuške svojih vnučkov. Vsi so bili navdušeni nad novostjo, brez katere ne bi videli morja, predvsem otroci pa so že spraševali po naslednjem takem izletu. Mnogi upokojenci se odločijo tudi za več kopalnih izletov v enem poletju, ker je to cenej od dopusta v hotelu. Prva priložnost za kopanje na morju bo spet 4. avgusta, ko se bodo tržiški upokojenci odpeljali na Debeli rtič. Potem bodo 18. avgusta obiskali Šmarješke Toplice in septembra še Terme Zreče ter Cateške Toplice. Vmes bo 1. septembra izlet na Reisseck v Avstriji in 8. septembra udeležba na srečanju gorenjskih upokojencev na Jezerskem. Za konec te sezone nameravajo pripraviti še piknik z zabavo ob morju. No, sedaj veste, zakaj so tile obrazi na naši sliki tako vedri! • Stojan Saje Piknik za Grosovo žlahto i% t % ^^fJ™2jSr » **** J%&& Ko se družina Gros iz Tržiča odloči za skupen piknik s sorodstvom, mora najti vsaj za balinarsko igrišče velik prostor. Ker je takih kotičkov v dolini malo, med dopustom radi pridejo na travnik nad Grahovšami. Tam je moč, kjub neravnemu terenu, preživeti lep popoldan ob domači balinarski tekmi Kot je z veseljem zaupal gospod Pavel, je slovenski del žlahte vodil pred ekipo iz Švice, zato je bila ob našem srečanju napovedana revanša. Vsi skupaj so se pritožili le nad neredom in nesnago v okolici. Glede na poklicno zadolžitev našega znanca je torej moč pričakovati nov davek za ekološko neosveščene piknikarje. * Besedilo in slika: S. Saje POD GORAMI Spominski dan pod Storžičem Tržič - Občinski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOV Tržič pripravlja v nedeljo, 7. avgusta j 1994 spominski dan pod Stor-1 žičem. Tam bo ob 11. uri slovesnost, s katero se bodo spomnili prvih padlih partizanov v tržiški občini 5. 8 1941. leta. Na srečanju bo zbranim spregovoril Ivo Jan, pisatelj številnih knjig o bojnih poteh partizanskih enot na Gorenjskem. Kulturni spored bodo oblikovali recitatorj*» harmonikarja in citrar. Sledilo bo Se tovarisko srečanje pri Domu pod Storžičem. Na srečanje, ki se je ohra- , niio edino od številnih prireditev ob nekdanjem prazniku tržiške občine, bo od 8, are naprej vozil kombi izpred stavbe tržiške občinske skupščine. Kljub trudu tržiški b planincev in domačinov je namreč cesta k domu pod Storžičem po zadnjem neurju se vedno razdrapana. j Rolkarji drugič Tržič - Po uspešni tekmi na rolkah, ki je lani prvič i dopolnila prireditve ob šuŠ-tarski nedelji, bodo letos < izvedli 2. mednarodno tek- j movanje na rolkah. Kot je že sporočil organizacijski odbor, bo prireditev 3. septembra 1994, Dopoldan bodo tekme na 4,5, 6,5 .in 8,5 kilometra dolgi progi s startom pred tovarno Peko v Tržiču. Od poldneva naprej bodo tekmovali le člani častnega odbora na rolkah v Lomu, kjer bo tudi zabavni program, pogostitev tekmovalcev in razglasitev rezultatov. MESNI CENTER LUKA, KRIŽE Izdelki, ki sta jih vesela oko in želodec Posebnost v novi trgovini je že očiščeno meso, ki je oblikovano v izdelek. Tako lahko gospodinja potolčene zrezke postavi samo na štedilnik. Od 24. junija 1994 je odprt v Križah Mesni center Luka, katerega lastnik je Luka Dubravčič iz Tržiča. Prodaja v novi trgovini je v mesecu dni presegla vsa pričakovanja, saj so kupci odnesli domov približno 10 ton mesa. Tudi prodaja na debelo za gostinstvo in podjetja se je razširila po vsej Gorenjski, sega pa celo na Dolenjsko. Ker je poletje čas za piknike, v enem tednu pripravijo mesarji v centru tudi do 500 kilogramov mase in izdelkov za peko na žaru. Sami delajo le kakovostne suhe izdelke. Kjer je nekdaj stala na kriškem polju vojaška konjušnica, je danes moderen Mesni center Luka. Ime je dobil po lastniku Luki Dubravčiču iz Tržiča, ki je pred dobrimi tremi leti odkupil stavbo z zemljiščem. Lotil se je prenove objekta, v katerem je s pomočjo Mesne industrije Radgona opremil prek 500 kvadratnih metrov hladilniš-kih, proizvodnih in prodajnih površin po strogih zahtevah evropske tehnologije. Uresničitev zahtevne naložbe in nadaljnji podpis pogodbe s partnerji, ki že 15 let sodelujejo z družino Dubravčič, sta trden porok uspešnosti že na začetku uresničevanja novo zastavljenih načrtov. Majhen kolektiv z devetimi delavci je v enem mesecu s prodajo mesa na debelo in drobno naredil za 28 milijonov tolarjev prometa. Samo v trgovini so prodali približno 10 ton mesa, Česar ni pričakoval nihče od zaposlenih. Kot našteva lastnik Luka Dubravčič, večje količine vozijo do štirikrat na teden s svojim tovorn-jakom-hladilnikom v hotele v Luka Dubravčič jo prepričan o kakovosti njihovih izdelkov. Kranjski Gori in Bohinju ter na Bledu, v kuhinje tovarn v Tržiču in Kranju, pa celo v novomeški REVOZ in v mnoge zasebne gostilne, šolo in vrtec. Za gostinstvo ponujajo gastronomsko pripravljeno meso, za večje kuhinje pa pripravijo kar okrog 80.000 porcij mesa na mesec. Seveda imajo stalni odjemalci pri večjih količinah mesa tudi ugodne popuste. Največja posebnost v njihovi trgovini je tako imenovana boutique ponudba, ki omogoča nakup posebej pripravljenega mesa po normalnih cenah. Gre za že očiščeno meso, ki je oblikovano v izdelek, da ga gospodinja lahko dokončno pripravi s čim manj dela. Tako je moč kupiti že potolčene zrezke, razne izdelke iz obsežnega programa za piknik in še kaj. Prav jedi z žara so poleti posebej privlačne, zato ni čudno, da mesarji v MCL LUKA pripravijo na teden od 400 do 500 kilogramov mase in že oblikovanih čevapčičev. mi MESNA ltf INDUSTRIJA ■ % RADGONA MCL MESNI CENTER LUKA KRIŽE Tel.: 064/58-370, 50-988, 58-374 V trgovini, ki je odprta ob delovnikih od 8. do 19. ure, le v ponedeljek do 15. ure in ob sobotah do 12. ure, je vedno na razpolago sveža svinjina, junetina in teletina iz domačih prekmurskih hlevov, s perutnino pa se oskrbujejo iz raznih krajev Slovenije. Ponujajo tudi vse vrste salam, vendar sami izdelujejo le tisto, kot pravi lastnik, kar najbolj diši. To so trajni suhomesnati izdelki. Ker vam že ne moremo opisati njihovega prijetnega vonja, naj naštejemo vsaj res ugodne cene za kakovostne izdelke! Šunko brezkosti prodajajo po 999 SIT, rebra po 633 SIT, krače po 400 SIT, domače klobase po 728 SIT. pečenice po 650 SIT in zaseko po 300 SIT za kilogram. Ker je ponudba izdatna, je v celoti niti ni moč predstaviti. Zato je najbolje, da si sami pogledate od blizu, kakšne dobrote imajo v Mesnem centru LUKA za vašo mizo. če ne boste mogli odločiti sami, vam bodo radi svetovali izkušeni in ustrežljivi mesarji. In če boste tako hoteli, vas bo postregel celo sam lastnik! Sodobne hladilnice so ločene po vrstah mesa. V trgovini je pasa za oči, doma pa za želodec Kamp Tominčev slap v Podljubelju Tujci se spet ustavljajo, gneče pa ni PodljubeU, julija - Če že ni najti prostora za šotorjenje ob morju, ga v Kampu Tominčev slap letos gotovo ne bo zmanjkalo. Po dveh letih premora so sicer turisti spet številnejši o. le redki se odločijo za daljši postanek v Podljubelju. Včasih je bilo povsem drugače, se spominja Peter Ahačič, ki je dolga leta urejal kamp. Prihajali so Nemci, Francozi, Italijani in drugi tujci, ki so zapolnili ves travnik. Po osamosvojitvi Slovenije so poštah gostje redki, povrh vsega pa je prišlo še do razhajanj v domačem Turističnem društvu. Letos imajo ponovno odprt kamp in pobirajo vstopnino. Kot je povedala Ana Ahačič, se ta gostom sploh ne zdi velika, le navaditi se morajo spet na njihov kamp. Začetek junija se je v njem ustavilo le nekaj Čehov in Poljakov, julija pa prihajajo tudi drugi tujci. Zlasti Nemci ostajajo po več dni. Družina iz nemškega kraja Weimar, poleg katere sta nočili še dve družini, je menila, da veliko udobja v kampu res ni; posebno sanitarije bi bile ob večjem obisku premajhne. Nadvse všeč pa jim je lepa pokrajina, zato jim ni žal, če bodo še Čakali na sporočilo znancev o možnosti kampiranja ob morju. • S. Saje L Turistična kmetija Tič v Potarjah "TRZISK* FIRB'C" KAJ POMENIJO NENEVADNE OZNAKE - Ob cestah, ki vodijo v tržiško občino z dupljanske in zvir-čanske strani, že nekaj časa kukajo izza grmovja železne podobe srnjakov. Gotovo ne gre za nove oznake meja tržiške občine, ali celo za kakšne sveže simbole glede na razraščanje rogatega prebivalstva. Najbrž jih tudi niso postavili zaradi povabila mimoidočim, da bi si ogledali divjad v obori na Smukovem ranču. Če prav razumemo lovsko previdnosti, z neživimi živalmi opozarjajo voznike, da v teh gozdovih še živi srnjad, ki hodi na pašo tudi prek ceste (in občinskih meja)! • Besedilo in slika: S. Saje IZDELOVANJE OTROŠKE OBUTVE TRGOVINA* DETELJICA v Bistri pri Tržiču OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI TRG STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKAMI PO ZELO UGODNIH CENAH ! Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure 953-388 Dom, kjer poleti postrežejo s češnjami Nad 1000 metri nadmorske visine je vse drugače. Tudi to, da šele sedaj obirajo domačo češnjo, ko se na okoliških travnikih začenja spravilo o tave. Potarje, julija - Nek Ljubljančan Je ob prihodu na dopust spraševal če je prišel prav, pa se zanimal če je tam kmetija "Pri ptiču". Domači so odvrnili da ni zgrešil vendar da se tukaj reče po domače "pf Tič'". Sicer pa se Marija in Jože, lastnika turistične kmetije Tič, pišeta Meglic, kar v krajih pod Storžičem sploh ni redek priimek. Čeprav njihom dom loči od asfaltne ceste nad Lomom kar tri kilometre makadama, pa jih vseeno najdejo tako domači kot tuji gostje. Kar devet kmetij v tržiški občini - od teh 5 v lomskem okolišu - leži nad 1000 metrov. Megličeva domačija v Potarjah 10, ki stoji na nadmorski višini 1070 metrov, je med njimi tudi edina, kjer je poleg kmetijstva razvit turizem. Posestvo z 39 hektari obdelovalne zemlje in gozdov namreč zaradi gorske lege nudi skromne možnosti za preživetje. "Moj ded je začel tukaj kmetovati, ohranjena pečnica iz leta 1739 pa priča o obstoju kmetije v začetku 18. stoletja. Danes imamo v hlevu deset govedi, zraven pa še prašiče in kokoši. Vseeno več dohodka daje les. Že leta 1961 je v sodelovanju s Planinskim društvom Tržič pri nas nastala postojanka za planince, izletnike in druge obiskovalce. Ko smo štiri leta pozneje prenavljali hišo, smo naredili dve sobi za turiste. Pa so nas z davki tako privili, kot gostilne v dolini, zato smo 1976. leta turizem opustili. Potlej so se začele stvari spreminjati, tako da smo se odloČili za izgradnjo prizidka za turistične namene. Sedaj četrto sezono oddajamo tri sobe in dva apartmaja, v katerih je skupno 15 ležišč. Ponovno E a se kažejo potrebe po ureditvi opalnic za vsako od sob," opisuje Jože Meglic razvoj turistične dejavnosti pri njih. Navdušujeta mir in prijaznost ljudi "Prvič smo tukaj, vendar smo navdušeni nad vsem. Kraj je zelo miren, ljudje pa so povsod zelo prijazni, česar v Nemčiji skoraj ne poznamo. Všeč nam je pri hiši, veliko hodimo po okolici, bili pa smo tudi že na Voglu, kjer je čudovito. Jaz imam raje manj obljudene kraje, saj je na morju prehrup-no. No, fanta pa se gresta kopat na bazen v Tržiču, kjer sta našla Marija in Jože Meglic, ob njima pa gostja Christine in sin Marko. Čeprav so gostje v hiši od maja do novembra - prihajajo pa tudi za novoletne praznike in zimske počitnice, so sobe najbolj zasedene poleti. Od domačih jih je največ s Štajerske in Primorske, pa tudi iz Ljubljane jih ni malo. Med tujci prednjačijo Nemci. Tako sta bili tudi ob našem obisku v sobah dve gostji iz Ljubljane, v apartmajih pa dve družini iz Nemčije. celo novi znanki iz Nemčije. Hrano si pripravimo kar sami po svojem okusu, kar nam najbolj ustreza. Prvi dopust v Sloveniji je tako za vse prijeten. Morda se bomo prihodnje leto spet vrnili," je posebej za bralce naše priloge povedala Christine Grahl, ki pri Tiču preživlja dopust z možem in dvema sinovoma. Poleg družin, ki se radi podajajo na izlete v okolico, prihajajo v Potarje pogosto tudi lovci, ki uplenijo kakšno trofejo v bližnjih gozdovih. Prehodne goste največkrat privabi izbrana domača hrana. Koruzni in ajdovi žganci, kislo mleko, skuta, maslo, sir v hlebih in domač kruh pa še kaj mesnatega je vedno na razpolago, za 'obiskovalce pa pripravijo tudi jedi po predhodnem naročilu. "Tukajšnji gostje se lahko odločijo za polpenzion ali pa si kuhajo sami. Danes so imeli za zajtrk narezek in domačo marmelado iz rdečega ribeza in malin, ki jim posebno tekne. Po kosilu - obari z ajdovimi žganci - so bile za posladek češnje, ki prav sedaj zorijo pri nas. Kdor želi, lahko dobi pri nas tudi svežo zelenjavo in drug živež, ki ga potrebuje pri kuhi. To gostje najbolj cenijo, zato se radi vračajo. Z nekaterimi ohranimo prav prijateljske stike. Tako sva že šla na obisk k našim gostom iz Nemčije," razlaga o gospodinjstvu in prijetni plati turizma Marija Meglic. Čeprav kmečko delo zahteva svoje - prav sedaj je na vrsti spravilo otave, domači ne tarnajo gostom zaradi utrujenosti. Otrokom radi pokažejo, kako se kida gnoj, ali molze krava, gospodinjam izdajo kakšno kuharsko skrivnost, svetujejo pa tudi, kaj je vredno ogleda v Sloveniji. In kadar je čas, zvečer Eosedijo skupaj, Joža raztegne armoniko, zraven pa kakšno zapojejo. Zaradi vloženega truda in denarja ter mnogih znancev, ki napovedujejo obisk za naprej, bodo pri turizmu vztrajali. Želijo si le, da bi se tudi do njihovega doma turisti lahko pripeljali po bolši cesti. Poletni popoldan v Domu pod Storžičem Če ni planincev, pa pridejo domačini adnji julijski ponedeljek so se po opravljeni košnji v Srpičih ustavili Lomljani v planinskem domu. Oskrbnik Rado jih je bil seveda vesel. Dom pod Storžičem, julija - Prek 500 planincev seje od začetka maja vpisalo v tamkajšnjo knjigo obiskovalcev, vendar je oskrbnik Rado Pančur prepričan, da to stori le manjši del gostov. Ob koncu tedna si planinci kar podajajo kljuko na vratih doma, med tednom pa so najpogostejši obiskovalci domačini Tudi sestri Monika in Mojca iz Loma se včekrat najdeta tam s prijatelji Najraje imajo vsi če Rado vzame v roke kitaro in zapoje. Pevec opernega zbora po poklicu že dolga leta v poletnih sezonah zamenja vlogo in postane oskrbnik planinske postojanke. Skupaj z ženo Mijo je Rado Pančur sedmo sezono za oskrbnika v Planinskem domu pod Storžičem. Pozimi imajo zaprto, ker ni možnosti za ogrevanje stavbe, postojanko pa redno oskrbujejo od 18. junija dalje. Pod Storžičem -na postojanki je hišna številka Grahovše 31 - bodo ostali vse do sredine septembra, saj se poleti pri njih ustavi korak prenekaterega planinca. Zadnji julijski ponedeljek popoldan oskrbnik ni imel ravno polnih rok dela z gosti. Le štirje planinci iz bližine Ormoža so po prihodu s Storžiča čakali na vročo juho in enolončnico. Kot sta povedala starejša Stanko in Damjan, dopust preživljajo z obhodom Slovenske planinske poti od Pohorja do morja. Najmlajši, osmošolec Andraž, se niti ni pritoževal zaradi osmih dni nepretrgane hoje, vseeno pa si je želel dobrega počitkav domu. Edina Oskrbnik Rado rad zapoje, če ima čas. ženska, Jožica, je iskala njihove t>odpise z obiska izpred dveh et; ob tem ni skrivala slabe volje zaradi pokracane in strgane knjige ter menda ne najboljših spominov na takratno slovo od zbranih pri domu. mimadet: Meri poiman - Logar imr. ph. TRŽIČ, TC DETELJICA. TEL./FAX: 064/53-52« DEL ČAS: • 19., 8O6OT4a.30-12. Dobra volja je najbolja "K nam prihajajo različni ljudje. Lomljani in Tržičani so že udomačeni, oziroma vajeni tega, kar jim dom ponuja. Drugi gostje postajajo vse bolj zahtevni, a od njih je vse manj zaslužka, ker veliko prinesejo s seboj. Najtežje je s skupinami, ki prihajajo na zasebne piknike k domu, kar ni po volji niti oskrbnikom niti drugim obiskovalcem. Ob koncu tedna se v lepem vremenu ustavlja v koči kar precej planincev, med katerimi so najbolj številni Štajerci. Prav to nedeljo smo s kupino 25 štajerskih planincev dočakali noč pred domom ob narodnih pesmih, zraven pa sem brenkal na kitaro. No, danes ni prav veliko plaincev, pa so mi prišli delat družbo domačini," je vesel njihovega obiska oskrbnik Rado Pančur. Kot je povedal Franc Gaberc iz Loma, ki je z ženo Marico in sorodniki spravljal letošnjo košnjo v Srpičih, je tam tako strmo, da si morajo kosci in grabljice potlej dušo privezat. In planinski dom je nabližje in najbolj pripraven za take stvari. Ker ima menda oskrbnik povrh vsega god, cvetličar Hribar iz doline pa je ravno zasadil sveže cvetje v nova korita, je razlogov za zalivanje na pretek. A tako je le izjemoma! Domačini - tudi sestri Monika in Mojca Gaberc iz Loma - radi prihajajo k domu, kjer se vedno najde družba za balinanje, namizni tenis ali petje. Letos v domu ni posebnih novosti, le zunaj imajo nove klopi. Seveda bi radi kaj polepšali v notranjosti, a jim ves denar pobere vzdrževanje ceste, ki je sedaj samo na plečih planincev, še posebno po zadnjih neurjih je cesta slaba, čeprav so jo delno že popravili. No, pravih planincev to pač ne moti, ker hodijo raje peš pO svojih poteh! • Stojan Saje SREDA, 3. AVGUSTA 10.15 Otroški program 10.40 Iz življenja za življenje 11.10 Molekule s sončnimi očali, angleška znanstvena oddaja, 2. del 11.35 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 12.05 Po plesu, angleška drama 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.35 Preproste besede: Velike so majhne lepote 18.50 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Film tedna: Vsi predsednikovi možje, ameriški film 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Trd oreh, angleška nanizanka 13.00 Evvronevvs 16.15 Minister v solzah, švedska nadaljevanka 17.00 Mednarodna obzorja: Norveška 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik, vreme 20.05 Športna sreda 21.05 Obraz leta, ponovitev 22.15 Omizje 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Poglejte življenju v oči 10.35 Neznanci 10.55 Risanke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.15 Potovanja, dokumentarna serija 14.15 Murphv Brown 14.40 Severna obzorja, nadaljevanka 15.20 Gospa in cestni razbojnik, angleški film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 16.50 TV koledar 17.00 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.40 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.30 Pozejdonovi vrtovi, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka 20.45 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 Mož iz zavarovalnice, britanski film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.40 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 16.50 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.20Lovec na glave, ponovitev ameriške kriminalke 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Beverly Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.20 Poročila 21.30 Karma 22.00 Album show 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.40 CMT 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30Nova, ponovitev 10.15 Veliki Bellheim, nadaljevanka 12.00 Glasbena skrinja 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Bratje Marx v trgovini, ameriška komedija 14.30 Pogledi od strani 14.40 Raji živali 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Skorajda angel, ameriška komedija 22.50 Pogledi od strani 22.00 1984, angleški film 23.45 Čas v sliki 23.50 Vojna za viski, ameriški film 1.25 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program, ponovitev 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Tenis 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.30 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Levi otrok,, komedija 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Tenis 0.00 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.30 Nordinova očeta, nemški film 2.20 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z Loka-TV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (21. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00,18.00,19.25 in 21.00 url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ur«. TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Kranjski občinski praznik '94, Bila je Kranjska noč '94 20.30 Z jadrnico po oceanu L, II., III. in IV. del 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Poletni program 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program KULTURA Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa radio žin 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 DomaČe novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, SREDA CENTER amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO prem. meh. erot. melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 21.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. drama NA RAZPOTJU ob 20.30 uri ČETRTEK, 4. AVGUSTA PETEK, 5. AVGUSTA 9.50 Tedenski izbor: Portorož 94; Videošpon 11.40 Kronika, kanadska dokumentarna serija 12.05 Tusitala, angleško-avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.25 Pro et contra, ponovitev 17.25 Porabski utrinki, oddaja Madžarske TV 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 Prvi uspehi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Ozon - rak na nebu, dokumentarna oddaja 22.05 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.50 Sova: Gledališče Rayja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Trd oreh, angleška nanizanka 11.30 Kinoteka - Lovska eskadrilja, ameriški film 13.00 Euronews 15.40 Svet poroča 16.10lz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.00 Slovenija tostran in onstran ekvatorja 17.50 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 20.55 Umetniški večer: Tate Gallerv, angleška dokumentarna oddaja; Simon Boc-canegra, opera 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Videoklasika 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monoton 13.10 Potovanja, dokumentarna serija 14.00 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.15 Požvižgam se na akademijo, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglasbena oddaja 21.45 Poročila 21.50 Hrvaški tur-izemi 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer 0.20 Poročila v nemščini 0.25 Sanje brez meja 16.10 TV koledar 16.20 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.10 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 17.55 Svetovno prvenstvo v košarki 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.50 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.40 Topper se vrača, ameriški film 23.05 Top Dj Mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video igralnica 18.10 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Popotnik, grško-francosko-nemški film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela 14.50 Pogledi od strani, ponovitev 15.00 Otroški proqram 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Iris in Violeta, 8. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacGvver 22.00 Veliki Bellheim 23.25 čas v sliki 0.00 V koži drugega, film 1.30 1984, ponovitev filma T Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 12.00 Tenis 17.00 Prelomni čas 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Gunther Philipp 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Nekateri so za vroče 23.20 Jour fixe 0.20 Twin Peaks 1.05 Zakon v Los Angelesu 1.55 PoročilaA/ečerni studio 19.00 "Muška iz piksne" - M. Jelene (20. oddaja) 20.00 New swing Tercet" v OŠ Železniki (1. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00,18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (otroška oddaja) 21.00 3 - 2 -1 gremo, glasbeni gostje: Spin (ponovitev) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Poletni program 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Prenos pogovora s predsednikom M. Kučanom iz studia Radia Trbovlje 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, ob 16.40 se pričenja oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka. Ob 17.20 bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 16.50 športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.30 Iz zgodovine naših krajev 18.45 Sopotnik z vami v avtomobilu in na cesti 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO meh. erot. melodr. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 21.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. DRUGA POLICIJSKA ZASEDA ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. kom. ZLATI ČASI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. drama NA RAZPOTJU ob 18.30 in 20.30 uri 9.30 Čudežna leta, ameriška nanizanka 9.55 Mestece Pevton, ameriški film 12.25 Že veste 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Romanja od sv. višanj do Barbane 20.55 Oče, sin in ljubica, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka Trd oreh, angleška nanizanka 0.10 Brane Rončel izza odra 13.00 Euronevvs 15.40 Film tedna: Vsi predsednikovi možje, ameriški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.00 Večerni gost: Vida Vidmar-Lajovic 22.00 Otvoritev dunajskih slavnostnih tednov 1994 9.00 Lutkovna predstava 9.45 Nekoč je bilo življenje 10.10 Dekle iz mesta 10.55 Čonfetti 11.00 Šport 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Primer za zdravnika 21.00 Trailer 21.20 šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Totalno odštekana televizija 23.15 VVoodstock, nanizanka 0.15 Desetletja 0.40Četrta dimenzija 1.10 Zakon v LA, nanizanka 19.00 Izmenjava programa z Loka-TV 20.00 Letni koncert '94 - Komorni pevski zbor "Loka" iz Škofje Loke (5. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00,18.00,19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU 10.00 Poročila 10.05 Za otroke 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Monoton 13.00 Terrax, dokumentarna serija 13.45 Murphv Brown 14.15 Življenje na severu, serijski film 15.00 Grehi preteklosti, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.15 Pričakovanje čudeža, ameriški film 22.55 Š sliko na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sodobni poljski film 20.00 TV napovendik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Zlata medalja fotografa dr. Tomaža Kunsta 20.30 Kolovrat domačih viž: Tržič '93 - 4. del 21.20 Film: Night club 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Razpoke časa10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 16.40 Skrivnosti, serijski film 17.30 Vrnitev v Eden, serijski film 17.55 Košarka 19.30 Dnevnik 20.15 Bev-erty Hills 21.00 Ročk koncert 22.00 Peta predstava 22.35 Shanonova igra, serija 23.25 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.00 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Ameriških 10, glasbena oddaja 16.50 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Popotnik, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Fine dame iz New Yorka, ameriška komedija 23.05 Spot tedna 23.10 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 0.00 Album show, glasbena oddaja 0.45 Erotični film 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zabavnoglasbena oddaja 10.15 Veliki Bellheim, nanizanka 12.05 šport 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Ducat za možitev godnih, ameriška komedija 14.35 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Čonfetti 15.00 Lutkovna predstava 15.25 Alfred J. Kwak, nanizanka 15.45 Nekoč je bilo življenje 16.10 Dekle iz mesta 16.55 Čonfetti 17.00 Mini ZIB 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala, nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Derrick, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Hiša sanj, ameriški film 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Umor za vrati, francoski film 1.05 Mladi in brezobzirni, ameriški film foto bobnar Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Zanimivosti od tu in tam 12.00 Vročih 11 14.30Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.30 Predstavljamo velike družine 19.30 Zadetek v petek - družinski kviz =?ADiO CRAnJ 913 FP1 NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: GLAS 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. psih. drama NA RAZPOTJU ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. kom. ZLATI ČASI ob 20.30 uri BLED amer. kom. ZLATI ČASI ob 18.30 uri KOMENTAR PREJELI SMO SLONI V TRGOVINI S PORCELANOM Afera Smolnikar se počasi pribliluje političnemu razpletu. Pri čemer je seveda najprej potrebno upoštevati, da je vladajoča koalicija politično močno zainteresirana, da tudi s primerom Smolnikar čimbolj obremeni opozicijskega prvaka Janeza Janšo. Po dogodku v Depali vasi je bil Janša v tej zadevi vseskozi v ofenzivi. Najprej je policijski minister Bizjak moral priznati, da je Smolnikarju dal pozivnik šef specialne enote policije Vinko Beznik. Kasneje je bil Bizjak še bolj neroden, ko je v poročilu vladi zapisal, da je bil Milan Smolnikar tajni agent kriminalistične sluibe policije. Šele mesec dni po Depali vasi so kriminalisti ugotovili, da so bili dokumenti v zloglasnem "Dosjeju 13" ponarejeni. V celotni zadevi ne gre le za vprašljivost metod, s katerimi je kriminalistična sluiba skušala s pomočjo tajnega agenta Smolnikarja pridobiti od delavcev Janševega ministrstva obremenilne dokumente, ampak za enostavno dejstvo, da kriminalisti razen ponarejenih "dokumentov, niso uspeli pridobiti nobenih obremenilnih sumov, kaj šele dokazov. Skratka, celotna "preiskava" kriminalistične sluibe je s strokovnega vidika doiivela popolno polomijo. Zato so na zadnji seji Bučarjeve komisije za nadzor nad delom obveščevalnih sluib pred parlamentarnimi počitnicami predstavniki kriminalistične sluibe nastopili s trditvijo, da je Mitja Kunstelj ponaredil dokumente iz zloglasnega dosjeja 13. Pri čemer ta domneva temelji na absurdni predpostavki, da naj bi Janševi Joie Novak sodelavci dokumente ponaredili in jih podtaknili Smolnikarju. Ko bi kasneje nastopilo razčiščevanje celotne zadeve, bi Janša z lahkoto dokazal, da so dokumenti ponarejeni, in kriminalisti bi bili osramočeni. Seveda nihče ni toliko neumen, da bi ponaredil dokumente, ki bi ga do vratu obremenjevali, in jih potem izročil nasprotni (kot se je izkazalo celo sovraini) strani. Poleg tega je potrebno upoštevati dejstvo, da je Kučanova novogoriška izjava konec februarja nastala ravno na osnovi teh ponarejenih dokumentov. V začetku marca so se v tisku pojavili namigi o obstoju takšnih "dokumetov", ki naj bi sestavljali temelj obtoib proti Janši. Kučanovo izjavo je kasneje dopolnil Zmago Jelinčič z laijo, ko je trdil, da štirideset morisovcev oblečenih v civilnih oblekah hodi po Ljubljani s spiski za likvidacije. Skratka, Janša je bil kar prevečkrat opozorjen, da ima nasprotna stran zoper njegovo ministrstvo nekaj "obremenilnega", in če bi njegovi sodelavci ponaredili dokumente, da bi osramotili kriminaliste, potem je imel Janša celo prevečkrat moinost da dokumente objavi Ko je politični kolegij pri dr.Drnovšku razpravljal o teh zadevah, je Janša lahko le od daleč videl mapo z zloglasnim dosjejem 13, ker mu Bizjak ni hotel pokazati, kaj ima v mapi. Če ob vsem še upoštevamo, da bi Bizjak sam lahko objavil ponarejene dokumente, kar ni storil, je več kot očitno, da Mitja Kunstelj dokumentov verjetno ni ponaredil Bizjak bi namreč lahko Janša obtoiil, da mu je podtaknil ponarejene dokumente, pa kljub temu tega ni storil. Naslednje vprašanje, ki je zanimivo, je, kdo je Mladini izročil ponarejene dokumente. Ali je bil to Smolnikar, ali pa recimo sam Mitja Klavora, šef kriminalistične sluibe? Iz dejstva, da je kriminalistična sluiba potrebovala skoraj dva meseca, da je uradno ugotovila, da so dokumenti ponarejeni, lahko sklepamo, da je imela očiten namen, da se to ne ugotovi, in to kljub temu, da bi ie laik na prvi pogled ugotovil, da gre za diletantsko ponarejene dokumente. Zato ubogim policistom in kriminalistom ni ostalo nič drugega, kot da obtoiijo Kunstlja, ki se bo moral pač najprej braniti. Poleg tega dokaj realistično računajo, da se pač ne bo dalo ugotoviti pravega ponarejevalca. Toda to še ni tako strašno, hujše je, da je Bizjak ravnal, kot da so "dokumenti" pristni. Zato si z obtoievanjem Kunstlja nekateri (kot npr. novi policijski minister Šter) delajo zelo slabo uslugo, ker se bo s tem še bolj odkrila njihova vloga v zadevi Smolnikar. Malo volivcev in veliko kapitala Rezultati javnomnenjske ankete, ki so jo pred kratkim objavili v časopisu Dnevnik, več kot očitno kaiejo, da se je priljubljenost največje slovenske stranke LDS po njenih zadnjih aferah močno zmanjšala. V letošnjem letu je ta stranka dosegla najniiji odstotek, saj bi v primeru, če bi bile volitve zdaj, zanjo glasovalo le še 17,4 odstotka volivcev. Še na začetku leta bi liberalne demokrate podprlo 22,3 odstotka volivcev, oziroma celo nekaj več, saj je tedaj še obstoječa Demokratska stranka imela 5,3 odstotka glasov, ki sedaj pač glede na zdruiitev tudi sodijo k LDS. Na drugi strani je opazno, da med volivci zelo hitro narašča priljubljenost Janševih socialdemokratov, saj bi sedaj zanje glasovalo kar 10,8 odstotka volivcev (januarja letos jih je bilo le 5,3 odstotka). Razmerje med LDS in SDSS pa je tisto, ki nam kaie aktualno slovensko volilno voljo, LDS je bila najmočnejša marca letos, ko je dosegla 26,9 odstotka glasov, SDSS pa tedaj komaj 2,6 odstotka. V štirih mesecih se je torej volilna baza LDS občutno zmanjšala, socialni demokrati pa so v istem času dobili štirikrat več volivcev. Če k tem podatkom dodamo še dejstvo, da imajo v Slovenski ljudski stranki zdaj 7,8 odstotka glasov in da sta SDSS in SLS ie nekaj časa volilni zavezanki, potem je jasno, da si je liberalna demokracija zapravila ie skorajda ves ugled, ki ga je imela med Slovenci. Še posebej zanimiv je podatek, da sedanjo vladno koalicijo podpira le še slaba tretjina Slovencev, saj bi vse tri vladajoče stranke skupaj zbrale ko- Marko Jenšterle maj 30,6 odstotka glasov. Ob vsem skupaj je morda bolj razumljivo, zakaj liberalno demokratski politiki kar po vrsti padajo v razne afere, in jim tudi po odkritju niti na kraj pameti ne pade, da bi samokritično prevzeli odgovornost. Okušana slast oblasti je pač takšna, da hočejo v tem času iz nje potegniti čimveč, še posebej ker nad njim stalno visi groinja izrednih volitev. Vprašanje je, kdaj se bo opozicija čutila dovolj močno in bo skušala te volitve tudi dejansko izsiliti. Očitno Janša še čaka na primeren trenutek, med tem pa pripravlja teren za naskok na oblast. Tako bi bilo za sedanjo oblast zelo dobro, če bi njegovo napoved driavljanske nepokorščine vzela skrajno resno, saj ima nekdanji priljubljeni disident na svoji strani vedno več pristašev, ki bodo z največjim veseljem p t nehali izpolnjevati svoje dolinosti do driave. Tudi nedavno v Delu objavljeno odprto pismo predsednika vlade, ki ga je napisal Martin Ivanič, je lahko ena od ptic znanilk nekega procesa, ki bi znal resno načeti vladajočo garnituro. Ivanič namreč odkrito piše o "vojni napovedi" premierju, sicer pa je svojo vojno dejansko ie začel s tem, ko se je odločil, da ne bo plačal dohodnine, dokler država "ne dokaže, da je tolovajem v lastnih vrstah pripravljena in sposobna stopiti na prste". Poleg tega pravi, da v brezobzirnosti, nemoralnosti in aroganci prednjačijo ravno ljudje iz premierjeve stranke, in da je "driava postala leglo karieristov in povzpetnikov, en-krama priloinost zanje in za njihove sorodnike, prijatelje, znance". Posebej zanimiv je tisti del njegovegaodprtega pisma, kjer pravi, da "na vesoljnem svetu ni pravila, ki bi določalo, da je driavljan driavi dolžan več kot ona njemu". Toda vsa ta opozorila še vedno padajo v prazno, saj se oblast niti za trenutek ne ustavi v svojem velikem, predvsem kadrovskem pohodu. Celo dr. Joie Mencinger ie ie opozoril na nastajajoči eldeesovski imperij. Očitno se torej tudi v LDS ie resno pripravljajo na volitve, prepričani pa so, da jih lahko dobijo predvsem s čimvečjo koncentracijo kapitala. Liberalno demokratska formula uspeha je v kombinaciji kapitala in nadzora nad najmočnejšim medijem - televizijo. V tem sicer niso posebej inovativni, saj so ta obrazec uspešno ie uporabljali v bivšem sistemu in v kolikor ga bodo volivci prehitro spoznali, se znajo po volitvah čuditi, zakaj so ljudje bolj zaupali populizmu, kot njihovi politiki. Vsaj izkušnje demokratov, ki so s to formulo pogoreli na zadnjih volitvah, bi bile lahko tiste, ki bi liberalnim demokratom dale misliti Odgovor Andreju Demšarju Visoko nas spominja na Ivana Tavčarja kot pisatelja in ne more biti sedaj oddan cerkvenemu lobiju, da bi ga zaprli Ne morem verjeti tega, kar je napisal g. Vincencij Demšar. Imamo izkušnje z gradom v Virmašah ali pri Sv. Duhu. Grad je zaprtega tipa. Vsi, ki so bili navzoči v nedeljo na srečanju pred Tavčarjevim domom, so glasno zahtevali, da vdihnemo iivljenje na Visokem. Poljanski iupnik je pozval prebivalce Poljan, naj se ne udeleiijo tega srečanja. Sam iupnik pa je na to srečanje prišel. Vprašanje pa je, zakaj in s kakšnim namenom. Navzoči so mu seveda izprašali njegovo zaskrbljenost. Prav tako pa je bil navzoč tudi g. predsednik izvršnega sveta kot iniciator za oddajo Visokega cerkvi. Ne bom razmišljal, kaj ni očitkov za 40 let nazaj. V teh letih je bilo narejenega veliko. Mislim, da sedanji gospodarji v Škofji Loki ne morejo šteti za dobre gospodarje. Vincencij Demšar bi ie lahko dobil gospodarje za Visoko. Ker pa imam svoje ambicije dvorec oddati cerkvi. Pregovor pravi: jabolko pa ne pade daleč od drevesa, g. Andrej Demšar. Franc Gaber Pungert 3 Oh, ta dohodnina V vašem časopisu sem prebrala, kako je dohodnina prizadela nekatere delavce jeseniške Železarne. Tako je moral delavec s "skromno" plačo 50 tisoč doplačati 6.200 SIT. Kaj pa naj storim jaz, ki moram s "skromnim" nadomestilom na čakanju 18 tisoč, doplačati 18.600 SIT. Imam olajšavo za hčerko, ki pa je sedaj po končanem šolanju brez sluibe. Ali naj nadomestilo celo kar pošljem in dodam še zraven? Ta mesec pa naj iivim od "zraka", poloinice pa naj tudi poravnam iz "zraka". Če pa ne plačaš takoj, ampak po obrokih, pa dobiš na koncu še za nekaj tisoč SIT zamudnih obresti Že tako komaj preiivim iz meseca v mesec. Dohodnino pa si tudi sam ne odmerjaš, kar plačuješ med letom. Poznam pa jih tudi veliko, ki so dobili z majhnimi dohodki še večje zneske za plačat. Kako naj torej mi plačamo? Če kdo pozna kakšno rešitev, naj jo prosim napiše v Gorenjski glas. Lep pozdrav! Amalija Štendlihcr, Jesenice Deponija Črnivec V članku "Skupščini občina Radovljica" pisec Tomai Vrabič pravi takole - po mojem in mnenju nekaterih strokovnjakov za področje deponij bi kazalo razmišljati o postavitvi nove deponije v neposredni bliiini sedanje obstoječe - ne pa odpiranja nove lokacije. Taka in podobna razmišljanja ter predlogi so vse prej kot strokovna podlaga za postopek prostorske prevere za novo lokacijo deponije, ki se zbira in odloča v 4 fazah skupščine občine Radovljica. V osnovi mora biti površina velikosti 5 do 7 hektarov zemlje, kar bi ustrezalo za dobo 50 let. Da temu ustreza, si je institut za ekološki inženiring - Maribor v naši občini izbral 6 makro območij za moino deponijo. Vsa izbrana območja pa so več kilometrov oddaljena od sedanje deponije Črnivec. Kot krajan KS Brezje ne ielim, da bi se nasledniku ponovila taka nepopravljiva napaka pri izboru lokacije za deponijo, kot se je to zgodilo prav na Črnivcu. Dne 28. 3. 1980 je bil zbor krajanov vasi Noše in Črnivec, kjer smo bili enoglasno "proti" deponiji Črnivec, kljub dobri ponudbi, da dobimo od občine Radovljica brezplačno asfaltno prevleko na vseh vaških cestah in obeh vaseh, če zglasujemo soglasje za deponijo. Končni rezultat: Sami vaščani smo zbrali denar za asfalt, dobili pa smo vseeno še na črno in na neustrezno pripravl--jen teren ter zgrajeno deponijo Črnivec. Jakob Langus, ing., Črnivec SKD in zimski bazen v Radovljici, III. Spoštovani gospod Aiman! Odgovarjam na Vaše pismo v Gorenjskem glasu. Sodeč po Vašem pisanju ste bili o dogodkih v zvezi z referendumom za bazen napačno obveščeni. 1. Preden sem dobil prvo vabilo, s katerim ste me vabili na sestanek "Odbora za pripravo referenduma za samoprispevek", smo na M O SKD v Radovljici jasno povedali in tudi objavili, da smo proti samoprispevku, kot načinu zbiranja denarja nasploh, ne samo za bazen. 2. Res sem prejel dvakrat vabilo za sestanek, vendar me nihče ni vprašal, če ielim v tem odboru sodelovati, oziroma ali imam čas, da se sestanka udele-iim. 3. Pišete, da ste me vabili kot strokovnjaka, toda nisem ne pravnik, strokovnjak za referendume, niti ekonomist - strokovnjak za zbiranje denarja, še manj se spoznam na bazene. Vprašanja, ki sem jih zastavil in na katera do sedaj nisem dobil niti enega odgovora, pa so preprosta, jasna vprašanja davkoplačevalca. Kar pa se tiče plavalnega kluba, je pa že druga zgodba. Občudujem Alenko Kejiar in ji ielim še veliko uspehov. Kot zdravnik ie leta skrbim za zdravje vrhunskih športnikov in zato dobro vem, kaj pomeni v športu, kot je plavanje priti v svetovni vrh, koliko truda in odpovedi je za to potrebno, kakšne so nevarnosti, ki ogro-iajo njeno zdravje. Iskreno čestitam njenemu trenerju in klubu ter sem ponosen, da imamo v našem mestu tak klub. Vam verjamem, da se osebno zelo trudite za zgraditev bazena, ielim da bi uspeli, vendar bo pot najbri drugačna. dr. Avgust Mencinger, Radovljica Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti Ena od pogostih kritičnih pripomb udeleiencev preteklih letnih skupščin borčevskih organizacij v radovljiški občini je bila naperjena zoper hlapčevski odnos in vdinjanje Slovencev tujcem, če je zanemariti našo še nedozorelo in nesamostojno diplomacijo in poniiujoče klecanje pred Evropo in ZDA, pa ne moremo in ne bi smeli dovoliti narodovega poniievan-ja, ki se zrcali v vsakodnevnih dogajanjih in podobah na domačih tleh. Prepričljiv dokaz temu je zanemarjanje slovenščine v vsakdanji javni rabi. Človek, ki premore v sebi količkaj domoljubja, se zgrozi spričo mnoiične poplave tujih, navadnim ljudem neznanih nazivov in naslovov raznih butikov, šopov, barov, gostišč, turističnih objektov, podjetij in drugih zasebnih in družbenih ustanov. Povsem ne-dojemljivi so za večino ljudi reklamni oglasi, tujih in domačih oglaševalcev na TV zaslonih, v časnikih in revijah. Le komu so namenjeni? Slovencem ali tujcem? V svoji domišljavosti ie domala vsak povprečen politik, kulturnik, gospodarstvenik ali "razumnik" ne zmore na javnih nastopih ali pogovorih brez tujk Žal ti najdejo posnemovalce tudi med preprostimi ljudmi, mladino in celo osnovnošolsko. Kaie, da je zdaj na moč sodobno, če ima vsak svoj "projekt", če ponudi ali išče "oranima", če napeljuje dokaze s kakšnim "indicem", ali odkrije zlonamerno "floskulo". Zelo imenitno je biti dandanašnji "menadier", še bolj pa "lider", povrhu še mišljenjsko "produktiven", a bognedaj "kontraproduktiven ". Uspešen in priljubljen v po-pevkarskem cehu je lahko le tisti, ki prepeva v angleščini ali italijanščini, izjemoma le v slovenščini?! Tudi uredniki zabav-noglasbenih radijskih oddaj se podrejajo takšnim pravilom. Sicer pa ne kaie dolgoveziti o tej zaskrbljujoči pojavi zaničevanja svoje materinščine, ki nima nobene usodne potrebe za trino gospodarstvo in za pribliievanje Evropi, kamor tako vztrajno spešimo. Le kaj bi dejal Ivan Cankar o današnjih sonarodnjakih, če bi vstal iz groba? • J.R. "Rdeče-rjava " kontinuiteta V teh dneh je eden od poslancev LDS za spremembo povedal resnico: glavni cilj nosilcev "zgodbe o uspehu" (privilegir-ancev) pri spreminjanju zakonodaje, ki ureja finančni nadzor porabe driavnega denarja, je čimprejšnja zamenjava sedanjega vodstva z Romano Logar na čelu. Ne zato, ker ne bi bilo sposobno, zamenjano bo, ker je učinkovito, ker SDK deluje. Prav isti ljudje, ki so vladali zadnje desetletje pred prvimi demokratičnimi volitvami, danes zopet dosledno odstranjujejo s položajev vse tiste, ki so po volitvah l. 90 postavili temelje samostojni driavi in Slovenijo iskreno ieleli spremeniti v demokratično in za vse driavl-janke in državljane varno in uspešno državo. Ne gre le za odstranjevanje z vodilnih polo-iajev, novopečeni lastniki na-grabljenega kapitala se danes maščujejo tudi z vsakovrstnim šikaniranjem in odpuščanjem z dela vseh tistih, ki so si upali javno priznati, da so na strani demokracije. Kajti za maščevanje bivših -beri sedanjih - oblastnikov gre. Prav tistih, ki tvorijo sedanjo vladno koalicijo (v kateri nekdanja druga garnitura zaposlenih v upravnem aparatu zopet predstavlja drugo garnituro in sanja, da predstavlja "strateško os"...). Sedaj bi tudi najbolj naivnemu Slovencu ie moralo biti jamo, da ob vsem govoričenju v Sloveniji le ena stran posega po arzenalu metod iz 45-letne zgodovine slovenskega totalitarizma, da le ena stran drugače misleče maie (s pomočjo raznih Spomenk in podobnih), odstavijo, eksistenčno likvidira. Tista stran, ki se je uporabe teh metod učila skozi 45 let svoje oblasti. Tista stran, ki, s predsednikom driave na čelu, prav zato, ker ima spet vso oblast v svojih rokah in ker uporablja "vsa sredstva" oz. metode "diskvalifikacije in likvidacije, tudi fizične" (prosto po Milanu Kučanu), upravičeno govori o nadaljevnaju - o kontinuiteti. Žal je to kontinuiteta njihove 45-letne oblasti in ekskluziviz-ma. Branko Grims, Kranj GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM foto bobnar POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Začeli Smo z Vpisom Certifikatov Investicijske Družbe Setev d. d. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUPNVffiODAlNl I NAKUWOTO0AW] I NAKUPffl/BtODAJNI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BAMCA (Kranj, Tržli) 75,80 77,58 10.47 10,96 7.34 7,81 AVAL Bled, Kranjska gora 76,60 77,15 10,80 11,00 7,55 7,90 COPIA Knn{ dopust od 4.7. do 15.8. CREDiTANSTALT ribanka Lj. 76,50 77,50 10,50 11,00 7.50 7,85 EROS (StoiMayr), Kranj 76.60 76,90 10,83 10,98 7,65 7.78 GEOSS Medvode 76,50 76,85 10,82 10.90 7,65 7,78 GORENJSKA BAt&A (ne enota) 75.00 77,09 19,45 10,96 7,36 7.87 HRANILNICA LOfi, d.d.Kranj 76,75 77,59 10,75 11,00 7,60 7,70 »DA-trfnica Ljubljana 76,85 77,20 10,83 10,92 7,60 7.88 HJRIKA Jesenice 76,50 77,00 10,70 10,90 7,50 7,88 WYEST Škofja Loka 76,70 77,15 10.85 10.90 7.55 7.85 LEMA Kranj 76.70 77.10 10,85 11,00 7,60 7,90 MJKELStraŽliče 76,50 77,40 18,70 11.03 7,55 8,00 PBSd.d. (na vseh poštah) 75.10 77,08 10,13 10.78 7.03 7,68 SH^SSov. hran. In pos. Kranj 76.90 77,10 18.84 10,91 7.70 7,77 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 76.20 77,50 10,15 10,90 7,50 7,95 SLOGA Kranj 76,75 77,55 10,70 11,00 7.50 7.88 SLOVENUATURtST Boh. Bistrica 75,00 - 18,45 • 7,30 - SLOVENUATUTBST Jesenice 76,40 77.10 10.65 10.98 7,48 7,88 ŠUM Kranj 76,50 76,85 16,82 10,90 7,65 7,78 TALOn Žel. postaja Trsta, Šk. Loka 76,80 77.20 10,85 10,95 7,60 7.88 TALON Zg. Bitnje 76,80 77,20 10.85 10,95 7,60 7,80 TENTOURSDomžata 76.85 77,50 18,80 11.80 7.60 7.85 UBKd.d. Škofje Loka 76,60 78,20 10,60 11,05 7,65 7,93 WHFAN Kranj 76.60 76.80 10.85 10.91 7,65 7,75 WILFAN Radovl|lca, Grajski dvor 76,60 77,00 10,84 10,93 7,63 7,78 ZOR Kamna dopust od 1.8. do 16.8. POVPREČNI TEČAJ 76,41 77.23 10,69 10,05 7.53 7,82 Pri Šparovcu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. Podata a tečajnico nam sporočajo menjalnice, kj s! pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo bi povpraševanje po tujih valutah. Spremembe pri uporabi certifikatov Kranj, L avgusta - Vlada je z uredbo sprejela nekaj sprememb pri uporabi lastniških certifikatov, med drugim je spremenjen del 18. člena. Tako s certifikatom lahko zdaj razpolaga le njegov imetnik ali njegov zakoniti dedič oziroma oseba, ki jo je za to pisno pooblastil imetnik lastniškega certifiakta ali njegov zakoniti zastopnik. Certifikat ni prenosljiv, razen v primeru dedovanja. S certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992, razpolagajo zakoniti dediči na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Preknjižbo sredstev z evidenčnega računa lastniškega certifikata zapustnika opravi SDK na podlagi podane vloge dediča, priložiti ji mora original ali overjeno fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Podedovani certifikat je mogoče uporabiti le pri prejemniku, kjer bi ga sicer lahko uporabil zapustnik. Javna prodaja delnic BTC Ljubljana Kranj, 1. avgusta - SKB banka je minuli teden začeia z nad ai j no javno prodajo delnic Blagovno trgovskega centra Ljubljana, ki jih je konec maja letos odkupila od sklada za razvoj. Kapital BTC d.d. Ljubljana je konec lanskega leta znašal 6,3 milijarde tolarjev, v lasti ima 646 tisoč površinskih metrov zemljišč in 211 tisoč površinskih metrov objektov. V letošnjih prvih petih mesecih je celotni prihodek znašal 967,8 milijona tolarjev in dobiček 159,9 milijona tolarjev. BTC je oktobra 1992 s skladom za razvoj sklenil pogodbo o prenosu družbenega kapitala na sklad m o obročni prodaji delnic podjetja BTC d.d., kapital je bil ocenjen na 40.645 tisoč ekujev. SKb banka je konec maja letos od sklada za razvoj odkupila 192.150 delnic BTC razreda B, z obveznostjo, da zagotovi nadaljno javno prodajo delnic, z njo je začela minuli teden, delnice BTC pa bodo v prodaji do 25. avgusta. Za takšen posel so se poleg SKB banke odločili tudi UBK banka in borzno posredniška hiša Nika, Medvešek Pupnik, Intara in Dadas. ZAŠČITA POTROŠNIKOV ČASOVNI ZAKUP APARTMAJEV V zadnjem času se je na našo pisarno obrnilo veliko potrošnikov, ki so imeli slabe izkušnje pri časovnem zakupu apartmajev (ti. Time share). Vsi izmed njih so se za podpis pogodbe odločili na prezentaciji, ki jo je organiziralo eno izmed podjetij, ki se s takšnim zakupom ukvarjajo. Do problemov je začelo prihajati, ko so se posamezniki odločili za termin in kraj letovanja in tega tudi pravočanso sporočili. Kmalu so prejeli odgovor, da je termin ali kraj na žalost ie zaseden. Priloien je bil tudi nadomestni predlog, ki pa je bil ponavadi v drugem kraju in drugem terminu. Hkrati so bili potniki tudi obveščeni, dc. .Aorajo poravnati visoke stroške rezervacije in vzdrievan-ja. Vsi nam zatrjujejo, da jih na prezentaciji na te stroške niso opozorili. Znesek, ki bi ga tako morali še dodatno poravnati, je višji, kot bi stal podoben aranžma Hrvaški varčevalci ne morejo več tožiti LB Kranj, 1. avgusta - Ljubljanska banka je doslej zaradi tožb hrvaških varčevalcev izgubila že 1,2 milijona mark, v postopku pa je za približno 2 milijona mark tožb. S spremembami ustavnega zakona smo v Sloveniji dobili dve novi banki in sicer Novo Ljubljansko banko d.d. in Novo Kreditno banko Maribor. Za naše državljane, varčevalce obeh bank in za pravne osebe, ki poslujejo z njima, se ni nič spremenilo, obe banki ostajata tudi v sanaciji, kar pomeni pod okriljem Agencije za sanacijo bank. Starima bankama pa so ostale vse obveznosti, ki izhajajo iz sukcesije do tujih upnikov, obstajali bosta, dokler bodo obstajali dolgovi. Stvari pa so se spremenile za nekdanje hrvaške varčevalce Ljubljanske banke v Zagrebu, saj ne bodo več mogli tožiti banke v Sloveniji. S spremembo ustavnega zakona je namreč Slovenija vse tožbe proti Ljubljanski banki razglasila za nične in slovenska sodišča jih sploh ne morejo več obravnavati. Ljubljanska banka je doslej zaradi tožb hrvaških varčevalcev izgubila že 1,2 milijona mark, s postopku pa je Še za okoli 2 milijona mark tožb, verjetno pa je tako nameravalo ravnati še več hrvaških varčevalcev. Dolgovi do hrvaških varčevalcev bodo vključeni v meddržavno reševanje v okviru sukcesije ah delne sukcesije s Hrvaško. Slovenija je doslej na poseben račun banke v Luksemburgu naložila že 60,1 milijona dolarjev, ki so namenjeni za poplačilo slovenskega deleža obveznosti, ki bodo padli na breme Slovenije po sukcesiji. Pri tujih upnikih in bankah želi doseči, da bi bil slovenski delež 16.39-odstoten, kakor ga je za svoje dolgove določil mednarodni denarni sklad. Reprograminja Slovenija ne namera zahtevati, cena za odkup slovenskih dolgov pa je za našo državo še prevelika. s katerokoli turistično agencijo. Problemov s pogodbami te vrste pa ne poznamo le pri nas, z njimi se ie dalj časa spopadajo v zahodni Evropi (predvsem Anglija), še več problemov pa se je pri časovnih zakupih apartmajev pokazalo v novo nastajajočih trinih gospodarstvih vzhodne Evrope. Zato smo zahtevali, da se v predlog slovenskega Zakona o vastvu potrošnikov vključijo določbe, da mora biti pogodba o časovnem zakupu turističnih objektov (timesharing) sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati firmo podjetja in ime potrošnika, vrsto in ceno turističnega objekta ter pravice potrošnika po določbah Zakona o varstvu potrošnikov. Pomembna je tudi določba, ki potrošniku omogoča, da odstopi od pogodbe s pisno izajvo, ki jo mora podjetju poslati v roku sedmih dni po sklenitvi pogodbe. Probleme, s katerimi so se razočarani občani obrnili na nas, skušamo rešiti sporazumno s posameznim podjetjem. Upamo, da bomo uspešni in se bomo tako izognili dolgotrajnim sodnim postopkom Zaradi različnih pogodb ne moremo dati splošne- ?\a nasveta o vaših pravicah, ahko pa se z vprašanjem v konkretnem primeru (ko je problem ie nastal ali če je le mogoče ie prej) obrnete na našo pravno pisarno. Tiste, ki pa bi se v prihodnje odločili, da obiščete prezentacijo in mogoče celo sklenete pogodbo, opozarjamo na previdnost. Zahtevajte, da Vam ne le posredujejo vse informacije, temveč, da naj se tudi zapišejo kot posebna določila v pogodbi Preden se dokončno odločite za podpis, vso stvar še enkrat dobro preberite in premislite. Napačna odločitev vas lahko stane precej živcev in denarja. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Prvi sklad Atena že poln Kranj, 1. avgusta - Pri SKB banki so zadovoljni z vpisovanjem lastninskih certifkatov, saj je bila Atena ena zelo hitro pona (nedvomno s pomočjo Jureta Koširja), Atena dve bo predvidoma avgusta. V kratkem bodo ustanovili Ateno tri, nemara pa bodo potrebni še novi skladi. Pooblaščena investicijska družba Atena ena d.d. je lastninske certifiakte začela zbirati 18. julija, te dni pa jih bodo prenehali zbirati, saj se je sklad napolnil. Gre za enega redkih skladov, ki se je odločil za najvišjo višino kapitala, ki znaša 9.524 milijonov tolarjev oziroma 9.044.437 delnic, njihova nominalna vrednost znaša 1.000 tolarjev, prodajna pa 1.053 tolarjev. Certifikate prav tako že zbira investicijska družba Atena dve, pogoji so enaki, prav tako prodajna vrednost delnic, tudi pri investicijski politiki ne bo razlik. Direktor Janez Gregorič pričakuje, da bo sklad poln že avgusta. Ker je za vpis certifikatov še veliko zanimanja, že pripravljajo ustnanovitev Atene tri, če bo potrebno bodo ustanovili nove. Med njimi pa vsebinskih razlik ne bo, drugačno bo le ime, vodstvo in nadzorni odbor skladov. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE D.D. GOSPOSVETSKA 3, LJUBLJANA VPISNA MESTA 1. S HRAM D.D. TEL 061/155 40 29 (20.8.-28.8) (09.10.-18.10.1994) 2. KREKOVA BANKA D.D. A) UPRAVA TEL 062/222 261 B) POSLOVALNICA TEL 063/762 565 C) POSLOVALNICA MARIBOR D) POSLOVNA ENOTA U. 068/322 190 CA-NOVA BANKA D.D. 4. SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA D.D. A) LJUBLJANA TEL 061/1261 181 B) UUBUANA TEL 061/302-927 C) LJUBLJANA EMONA TEL 061/746 916 D) UUBUANA MAXIMARKET TEL. 061/1256 000 E) ŽALEC TEL 063/711 414 F) UUTOMER TEL 069/82 564 G) TOLMIN TEL 065/81 516 H) NOVO MESTO TEL 068/321 027 5. PTT PODJETJE SLOVENIJE D.D. 6. SONČNI VZHOD D.D. MENJANICA "SONCE" TEL 061/1250 161 7. CONSULTING D.O.O. TEL 066/61 690, 62, 937 8. MEDIJSKE TOPLICE D.D. 0601/74 117, 64 037 9. ABE MARKETING D.O.O. A) PE TRBOVUE 0601/24 065, 27 333 B) PE MARIBOR 062/29 527 C) TRGOVINA PLANIKA 0601/41 723 10. OLC D.O.O. 11. VTTAGO D.O.O. 0601/64 020 12. KONTAKT P D.O.O. 064/53 746 13. ESIST D.O.O. A) SEDEŽ SKD 068-53 076 14. KOMES SAAN D.O.O. 061/785-084 15. PANATEL D.O.O. 067/25 555 A) TAP POSTOJNA 067/25 631 16. PANAFAR D.O.O. 065/61 578 17. VK30R D.O.O. 069/61 177 A) STARIHA JANEZ 18. IRBIS D.O.O. 067/41 082 19. K.B.A. D.O.O. 066/72 762 20. ZP MARAB D.O.O. 062/164 519, 306 208 21. DEGA D.O.O. 065/21-382 22. LUČKA D.O.O. 064/211 206 23. MAGIC HOME D.O.O. 065/45 134, 45 730 24. KONVIKT D.O.O. 068/323 332 25. ALBERT D.O.O. 26. MEDVEŠEK PUŠNIK D.D. 061/140 30 10 27 VALPRO D.O.O. PON.-PET 8.00-19.00 VSAKO 1. IN 3. SOBOTO V MESECU 8.00-13.00 VSAKO 1. NEDELO V MESECU 8.00-13.00 PON.-PET. 9.00-12.00 13.00-16.00 PON.-PET. 9.00-12.00 13.00-16.30 PON.-PET. 9.00-12.00 13.00-15.00 PON.-PET. 8.00-18.00 SOB 8.00-12.00 PON.-PET. 8.00-SOB. 8.00-PON.-PET. 9.00-13.30- PON., SRE., PET. 8.00-TOR., ČET. 8.00-PON.-PET. 9.00-SOB. 8.00-PON.-PET. 7.00-SOB. 7.00-PON.-PET. 8.00-SOB. 8.00-PON., SOB. 8.30-TOR., SRE., ČET. 8.30-15.00-PON.-PET. 7.00- GOSPOSVETSKA 5 61000 UUBUANA UUBUANSKI SEJEM D.D., POMURSKI SEJEM, CESTA NA STADION2, 69250 GORNJA RADGONA CEUSKI SEJEM D.O.O, DEČKOVA CESTA 1, 63000 CEUE SLOMŠKOV TRG 620O0 MARIBOR C. NAROGLO 11/h GREGORČIČEVA 37/1 62000 MARIBOR POGAČA RJ EV TRG 2 62000 MARIBOR VPISNA MESTA NA VSEH POSLOVNIH ENOTAH ČOPOVA 38 61102 UUBUANA ČOPOVA 38 MIKLOŠIČEVA 38 ŠMARTINSKA 132 UUBUANA TRG REPUBLIKE 1 UUBUANA PLEČNIKOVA 1 GLAVNI TRG 13 TRG M. TITA ADAMIČEVA 2 VPISNA MESTA NA VSEH POŠTNIHENOTAH SLOVENSKA 27, 61000 UUBUANA POD VINOGRADI 1, 66310 IZOLA MEDUSKE TOPLICE 11, 61411 IZLAKE GABRSKO 12, 61420 TRBOVUE GLAVNI TRG 17B, 62000 MARIBOR TRG F. KOŽARJA 14, 61430 HRASTNIK MARIBORSKA 13, 62312 SLIVNICA PRI MARIBORU KIDRIČEVA 3, 61410 ZAGORJE OB SAVI PREDILNIŠKA 8, 64290 TRŽIČ KAJUHOVA 3 68340 ČRNOMEU MIRANA JARCA 3, 68340 ČRNOMEU TRGOVINA KOMES SAAN, ŠENTVID PRI STIČNI 72, IVANČNA GORICA VOLARIČEVA 5, 66230 POSTOJNA KOLODVORSKA 25 66230 POSTOJNA PREŠERNOVA 17A, 65250 IURSKA BISTRICA PARTIZANSKA 14, 69250 GORNJA RADGONA VODNIKOVA 6 69250 GORNJA RADGONA KOSEZE 32C, 66250 IURSKA BISTRICA KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Praznik koscev Kosci preizkusili svoje sposobnosti V nedeljo, 31. julija, je bila v Novi Oselici pri Sovodnju štiriindvajseta etnografska prireditev "Praznik koscev". Namen prireditve pa je bil prikazati star in nov način košnje. Sama prireditev se je začela pod več kot sto let starima lipama. Najprej je Milan Svetinčič v narečju prebral napotke, kaj vse morata kosec in grabljica znati, nato pa je zapel oktet "Bratov Pirnat" iz Domžal. Program prireditve je vseboval predstavitev koscev in grabljic, tekmovanje na senožeti in nato demonstracijo strojnega košenja. Da bi samo tekmovanje lahko steklo, so morah najti še pet kandidatk - grabljic, ki so jih večinoma našli med domačimi dekleti, eno grabljico, pevko Brigito Vrhovnik, pa so si "sposodili" kar od ansambla Nagelj. Nato so se kosci, ki so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije, na primer iz Idrije in Ajdovščine, napotili na svoje "parcele", kjer so tekmovali v treh skupinah: prva je tekmovala skupina koscev, starih nad šestdeset let - skupina veteranov, v drugih dveh skupinah pa kosci pod to starostno mejo. Ko so kosci končali s tekmovanjem, so nastopile še grabljice. Komisija, ki ji je predsedoval Matjaž Kumer, je razvrstila tekmovalce glede na trajanje košnje oziroma grabljenja ter glede na kvaliteto opravljenega dela. Medtem ko se je komisija umaknila, da bi lahko v miru še enkrat pretresla rezultate, sta sledili demonstraciji kosilnika "Tvvist" m stroja "Gams". Nato je sledil prikaz poteka košnje, če je sodelovala vsa družina. Povedali so tudi, kaj so kosci jedli, in predstavili "pokošnico". Zadnji del demonstracije je bilo pobiranje redi. Pod starima lipama je nato komisija razglasila rezultate: v skupini koscev, stanh pod šestdeset let, je zmagal Simon Seljak , v skupini stari nad šestdeset let je zmagal Anton Slabe, med grabljicami pa je zmagala Milena Kavčič. Tekmujoče grabljice v Novi Oselici Po razglasitvi zmagovalcev je bila organizirana zabava s plesom. Na prireditvi so sodelovale tudi članice aktiva kmečkih žena, ki so stregle z domačo potico, "ocvirkovco" in krofi. Svoj namen - predstaviti, kako se kleplje koso ali pa kosi v obronek, je prireditev dosegla, žal pa je zaradi poškodbe odpadel folklorni del prireditve. * Mateja Jagodic - Foto: Lea Jeras Ovčereja na Jezerskem stagnira Glede na naravne pogoje in srednjeročni program razvoja ovčereje z začetka osemdesetih let bi lahko pričakovali, da bo ovčereja kot dejavnost na Jezerskem ponovno oživela, vendar ni tako. F Če je bila reja ovac nekdaj na Jezerskem poglavitna dejavnost domačinov in jim je poleg lesa prinašala največ dohodka, pa je ovčereja danes tu v stagnaciji. Sicer pa se močna preusmeritev jezerskega gospodarstva kaže predvsem po letu 1990. Vloga ovac ie namreč kljub naravnim možnostim za njihovo rejo močno nazadovala. Število ovac se je od leta 1990 pa do sredine petdesetih let zmanjšalo za enain-petdeset odstotkov (Stanko Polajnar: Dolina Kokre, Geografski vestnik 1955/56). Domačin Jože Skuber nam je razloge za nazadovanje ovčereje takole predstavil: "Pred prvo svetovno vojno je bila ovčereja zelo razvita. Vsaka kmetija je imela od petdeset do sto ovac. Za ovčerejo so bili tudi ugodni pogoji: volna je imela dobro ceno. Veliko so jo porabili doma za izdelavo volnenega sukna, nogavic in puloverjev. Paslo se je na Mošnikovi planini, Vimikovem Grintovcu, na Pris-tovškem Storžiču, na Golem vrhu, na Ledinah, Gornjih in Spodnjih Ravneh ter na Velikem vrhu in Požganišču. O tem še priča marsikateri porušen pastirski stan. Po prvi svetovni vojni so izbruhnile ovčje garje; bolezen je zdravil veterinar Korošec, vendar je število ovac zelo upadlo. Pred začetkom druge svetovne vojne se je Število nekoliko povečalo, potlej, med drugo svetovno vojno, pa spet padlo, saj so se partizani v pretežni večini preživljali z ovcami, tako se je namreč najlažje dobilo meso v planini." O stanju po drugi svetovni vojni pa je g. Jože Skuber rekel, da se je stalež nekoliko izboljšal, saj so oblasti dotirale vzrejo ovac. "Zdaj pa stalež spet pada; cena ovac je še nekako primerna, medtem ko volna ne predstavlja nobene vrednosti več, saj je predelava volne odpadla. Poleg tega so gozdarji s svojo nepravilno politiko vse planine, kar se je paČ dalo pogozditi, pogozdili. Od nekoč sedemsto hektarjev planin imamo danes še dobrih štirideset hektarjev, vključno s pašniki govedi." Jakob Šenk, mlajši, ima trenutno na Jezerskem največji trop - štiriintrideset ovac, če ne šteje jagnjet, jezersko-sol-čavske pasme, ki jih pase na Rušu. V letih 1983/84 in 1985/86 je dobil dva kredita, tako da je lahko zgradil ovčarnik. Leta 1984 je še prejel nepovratna sredstva za razvoj ovčereje. Za položaj ovčereje danes pa pravi, da se ekonomsko gledano splača rediti ovce samo za odkup jagnjet. Največ kupcev mesa je iz Bele krajine, odkupujeta pa ga tudi klavnici z Jesenic in iz Škofje Loke. Odkup samega mesa torej ne predstavlja nobenega problema. Ne ve pa se, kako bo s pašo po denacionalizaciji. Jakob Šenk ima zdaj sklenjene pogodbe s skladom kmetijskih zemlišč. Ko bodo lastniki pašnikov novi, jih namerava povprašati o možnosti najema. Na koncu je Jakob Šenk še pripomnil, da je bilo včasih pospeševanje usmerjeno v ovčerejo; velik zagon je bil zlasti leta 1984, ko sobili prezplačni zavarovanje črede in zdravila proti zajedalcem, z reorganizacijo pospeševalne službe leta 1991 pa je vse skupaj zamrlo, tudi kar se strokovnega dela tiče. Večina drugih jezerskih kmetov, ki se še ukvarja z ovčerejo, zmanjšuje svoje trope. Eden izmed razlogov je v paši poleti. Včasih so bili pašniki v državni lasti in paša poleti ni predstavljala nobenega problema, razen na Golem vrhu in Virni-kovem Grintovcu, kjer so se pritoževali lastniki z avstrijske strani. Proces denacionalizacije tako prinaša bistvene spremembe. Ovce pa je tudi prepovedano pasti ob in v gozdu, češ da obžirajo smrekice. Pred leti je bila na Jezerskem ustanovljena ovčarska pašna skupnost, vendar ta ne živi; neformalno pa se določeni kmetje odločajo za skupno pašo. Drugi razlog nazadovanja ovčereje je ta, da volna nima nobene cene. Če je bilo še petdeset let nazaj pletenje puloverjev in nogavic vezano na domači izdelek - volno, ki so jo sami predli, pa tistih, ki so to obvladali, ni več. V Zapužah pa volno odkupujejo po simbolični ceni, ki jo presegajo stroški striženja in prevoza. Glede na ekonomsko računico se izide samo reja jagnjet za odkup, vendar mora biti ovčerejec toliko pedanten, da ne pride do izpada jagnjet, kar pomeni vzrejo vsaj enega jagnja in pol na ovco. Z rejo plemenskih ovnov jezersko-solčavske pasme, ki jih odkupuje Oddelek za živinorejo biotehniške fakultete iz Grobelj, pa se na Jezerskem ukvarja ena sama kmetija. Kljub slabemu ekonomskemu položaju ovčereje pa jezerski kmetje ne mislijo povsem prekiniti s to dejavnostjo. Nekateri imajo ovce zato, da kmetija ostane mešana, drugi zato, da ovce popasejo bregove okoli doma, tretji zaradi tradicije. Kot spomin na ovčerejo, ki je bila nekdaj tod poglavitna dejavnost domačinov, pa ostaja Ovčarski bal kot ena najstarejših turistično-etnografskih prireditev, ki bo letos štirinajstega avgusta. • Mateja Jagodic - Foto: Lea Jeras KMEČKA U PRIZBA od 1. avgusta lahko po vsej Sloveniji zamenjate certifikate za delnice Kmečkega sklada 1 d.d. NA GORENJSKEM: HKS Cerklje, Kranj, Sloga Kranj, Naklo, v Srednja vas pri Bohinju, Škofja Loka, Tržič in Žiri, v vseh njihovih izpostavah ter na vseh poštah. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. _ CERTIFIKATI KMEČKA 1 j DRUŽBA Zakaj c> Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije. Premišljena investicijska politika. Strateške povezave z znanostjo. Široko zaledje na terenu. Vseslovenska poslovna strategija. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI HCACRONI JESENICE PRODAJA LETNIH VSTOPNIC sedišče 300 DEM (v SIT) stojišče 210 DEM (v SIT) Plačilo na 4 čeke Informacije: tel. 81-584 ali 861-441 URE TA: V Ima Stanovnik Prijetno branje JOD S Y S T E M S d,.. podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 V KRANJU SO PLAVALI NAJMLAJŠI TRIGLAV EKIPNI PRVAK Kranjski letni bazen je bil kar tri dni prizorišče tekmovanja za deklice in dečke, ki so se med seboj pomerili, kdo je najboljši. Kranj, 31. julija - Žal ni padel oziroma ni bil dosežen državni rekord, vendar je bila najuspešnejša plavalka Polona Prosen iz kranjskega Triglava, ki je v enajstih nastopih osvojila enajst kolajn. Pri domačinih je izstopal še Jaka Kovač z osvojenimi petimi medaljami. Najboljši v posameznih dis-ciplonah: 200 prosto dečki: 1. Velikonja Luka LL, 2. Kampš Mitja NC, 3. Vurkeljc Žiga LL; 200 prosto deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Bagari Urška NC, 3. Miklič Snežka KK; 100 delfin deklice: 1. Kološič Bojana VV, 2. Godec Špela IL, 3. Merzdovnik Tatjana FR; 400 mešano deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Bagari Urška NC, 3. Merzdovnik Tatjana FR; 4 x 100 m prosto dečki: 1. LL1: Velikonja Luka, Karasek, Vurkeljc, Miklič, 2. CK 1: Molan Damir, Cerlc, Sambol, Furst, 3. TKI: Seme Uroš, Gašperlin, Kovač, Ančik; 400 prosto deklice: LL1: Zule Mirja, Turk, Trobec, De-reani, TK: Berra Eva, Prosen, Bregar, Kovač, IL1: Flerin Tina, Leskovškek, Zibelnik, Godec; 400 prosto dečki: 1: Velikonja Luka LL, 2. Seme Uroš TK, 3. Miklič Gregor LL; 400 prosto deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Breznik Tjaša OL, 3. Bagari Urška NC; 200 hrbtno dečki: 1. Jenko Jan RPHB, 2. Tisovnik Miha, FR, 3. Šuler Marko FR; 200 hrbtno deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Jančar Iza OL, 3. Berra Eva TK; 200 mešano dečki: 1. Jenko Jan RPHB, 2. Kampuš Mitja NC, 3. Vodičar Tadej IL-200 mešano deklice: 1. Godec Spela IL, 2. Dereani Tanja LL, 3. PribošiČ Nika CK; 4 x 200 prosto deklice: 1. LL1: Zule Mirja, Tukr, Trobec, Dereani, 2. TK: Berra Eva, Prosen, Bregar, Kovač, 3. OL1: Jančar Iza, Fic, Lavrinšek, Breznik; 100 prosto dečki: 1. Fabjan Boštjan DRT, 2. Kampuš Mitja NC, 3. Velikonja Luka LL, 100 prosto deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Breznik Tjaša OL, 3. Miklič Snežka KK; 200 prsno dečki: 1. Kovač Jaka TK, 2. Vodičar Tadej IL, 3. Cerle Miha CK, 200 prsno deklice: 1. Brez-nikar Lidija FR, 2. Slivnik Jasna IL, 3. Pnbošič Nika CK; 200 delfin dečki: 1. Kampuš Mitja NC, 2. Jenko Jan RPHB, 3. Ančik Matjaž TK; 200 delfin deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Kološič Bojana, W, 3. Bregar Jana TK, 100 prsno deklice: 1. Slivnik Jasna IL, 2. Pribošič Nika CK, 3. Merzdovnik Tatjana FR; 100 prsno dečki: 1. Kovač Jaka TK, 2. Vodičar Tadej IL, 3. Velikonja Luka LL; 100 hrbtno deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Jančar-Iza OL, 3. Godec Špela IL; 100 hrbtno dečki: 1, Jenko Jan RPHB, 2. Šuler Marko FR, 3. Tisovnik Miha FR; 800 prosto deklice: 1. Prosen Polona TK, 2. Bagari Urška NC, 3. Košmrlj Katarina KK; 1500 prosto dečki: 1. Miklič Gregor LL, 2. Seme Uroš TK, 3. Vurkeljc Žiga LL. Najboljša plavalka državnega prvenstva Polona Prosen je po tekmi povedala: "Res sem zadovoljna z izidi in kolajnami, vendar če bi nastopila le v dveh disciplinah, bi gotovo dosegla nov rekord. Toda ekipno tekmovanje je le tekma, kjer zastopan klub in želim s svojimi dosežki pomagati, da osvo-jimo naslov državnega prvaka." Jaka Kovač, dobitnik petih kolajn pa je dejal: "Medalje osvajam v svoji disciplini, to pa je prsni slog. Pomagal sem ekipi še v štafeti in zasluženo smo osvojili prvo mesto." Točkovanje - ekipno: TK- Triglav Kranj (dečki 309, deklice 388, skupaj 697), LL -Ljubljana Ljubljana (dečki 388, deklice 283, skupaj 671), IL -Ilirija Ljubljana (dečki 282,5, deklice 297, skupaj 579,5), NC - Neptun Celje (dečki 238.5, deklice 195, skupaj 433,5), OL - Olimpija Ljubljana (dečki 155, deklice 271, skupaj 426), CK -Celulozar Krško (dečki 175,5, deklice 86, skupaj 261.5), W -Velenje Velenje (dečki 87, deklice 151, skupaj 238), FR -Fužinar Ravne na Koroškem (dečki 126, deklice 50, skupaj 176), KK - Koper Koper (dečki 12, deklice 154, skupaj 166), DRT - Dadas Rudar Trbovlje (dečki 114, deklice 39, skupaj 153), KA - Kamnik Kamnik (dečki 94, deklice 19, skupaj 113), RPHB - Radovljica Park Hotel Bled (dečki 97, deklice 3, skupaj 100), EBM - Environ Branik Maribor (dečki 50,5, deklice 7, skupaj 57,5), BP -Biser Piran (dečki 0, deklice 20, skupaj 20). Jo|e Marincek Foto: Lea Jeras Na MSP kar šest slovenskih veslaških posadk ZA NAPREDEK NAŠEGA VESLANJA NI SKRBI Še tri leta nazaj je na svetovno mladinsko prvenstvo odpotoval en sam slovenski veslač, letos pa jih je v reprezentanci kar sedemnajst. Bled, 2.avgusta - Jutri se bo v Munchnu začelo mladinsko Damir Pertič (Jevševar je član svetovno prvenstvo v veslanju, v najmočnejši konkurenci VK Branik Maribor, ostali BK doslej, saj bodo nastopili veslači z rekordnih 62 držav, med Nautilus Koper), četverec brez našimi pa si bo skušalo čimboljša mesta zagotoviti kar šest krmarja v postavi: Peter^ Doli mladinskih posadk. Favoriti v večini disciplin so Nemci, naši pa računanajo najmanj na uvrščanja v finale. Medtem, ko bodo mladinci tekmovali v Nemčiji, pa se bo naša članska reprezentanca pripravljala na svetovno prvenstvo, ki bo od 12. do 18. septembra v Indianapolisu. Kot kaže, so prve olimpijske kolajne na poletnih olimpijskih igrah za Slovenijo, ki so jih osvojili blejski veslači, dale dodatni polet mladim, ki so trenirali v tej garaški športni panogi. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da se je v treh letih udeležba naših mladih športnikov na svetovnem mladinskem prvenstvu povzpela iz enega na sedemnajst? Tako tudi ni čudno, da je predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Raduljko na petkovi tiskovni konferenci na Bledu z veseljem povedal, da se kvalitetni vrh slovenskega veslanja širi in da bomo že na naslednjih olimpijskih igrah (morda ne na tistih čez dve leti, čez šest pa zagotovo) imeli v ognju lahko več kot dva čolna. Kvaliteto mladih veslačev pa je v primerjavi z ostalimi po svetu ta trenutek težko ocenjevati, saj je bilo res velikih tekmovanj (kot je naprimer za člane Lu-zern) za mladince prek sezone malo, pa še teh se niso udeleževale vse reprezentance. Naših šest mladinskih posadk so tako določili na štirih kriterijskih regatah. To pa so: četverec s krmarjem v postavi: Blaž Ra-dujko, Gorazd Sulčič, Rok Jevševar, Roman Rok in krmar nar, Gorazd Slivnik, Primož Šimnic, Miha Janša (vsi so člani VK Bled), dvojni dvojec v postavi: Tomaž Katrašnik, Jaka Dobaj (oba sta člana VK Branik Maribor), enojec : Luka Špik (član VK Bled), enojec (mladinke): Romina Stefančič (članica RK Ljubljanica), dvojni četverec v postavi: Matjaž Mužan, Grega Torkar, Jernej Slivnik, Blaž Kajdiž (vsi so člani Kar sedemnajst naših reprezentantov se bo te dni borilo za čimboljše uvrstitve na mladinskem svetovnem prvenstvu v veslanju. VK Bled). "Ocenjujemo, da nobena od naših posadk ni favorizirana, vendar pa so vse sposobne doseči finale, kar je letos tudi naš cilj. Ne bo pa tragedija, če se ta cilj ne uresniči, saj so fantje večina še mladi in bodo na svetovnih mladinskih prvenstvih še imeli priložnosti, je pred odhodom povedal trener naših veslačev Miloš Janša. Sicer pa prav tako pomebno tekmovanje naslednji mesec čaka tudičlane, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Indianapolisu. Kot kaže, pa je ekipa za tekmovanje že zbrana, čeprav bo končana odločitev o nastopu naših padla konec av- fusta. "Po poškodbi Denisa Iveglja je jasno, da praktično nimamo več druge možne kombinacije kot nastop ekipe, ki se je izkazala pred dnevi v Luzer-nu. Iztok Čop bo nastopal v skifu, četverec brez krmarja pa v znoni postavi Sašo Mirjanič, Jani Klemenčič, Milan Janša in Sadik Mujkič. Cilj obeh čolnom je koljana, saj so se nam po nastopu v Luzernu pač apetiti spet povečali, " je optimistično razpoložen Miloš Janša. Manj optimizma pa je med tistimi, ki pripravljajo odhod ekipe na svetovno prvenstvo. V Veslaški zvezi manjka za pot v Indianapolis še okrog 40 tisoč mark...... • V.Stanovnik Alenka Kejžar je prvi adut naše mladinske reprezentance NA PRVENSTVO PO NOVE REKORDE Danes bo naša devetčlanska mladinska plavalna reprezentanca odpotovala na v Pardubice na Češko, kjer se bo v četrtek začelo letošnje evropsko prvenstvo -Alenka Kejžar pred prvenstvom o medalji noče ugibati, prepričana pa je, da lahko postavi nove rekorde. Radovljica, 2. avgusta - Na letnem bazenu v Radovljici je bilo te dni še kako živahno. Čez dan so v vodi čofotali šolarji in njihovi starši, ki so se hodili hladit, zjutraj in zvečer pa so imeli trening plavalci in plavalke. Med njimi tudi prvo ime našega ženskega plavanja, Alenka Kejžar, ki se je pod budnim očesom trenerja Cirila Globočnika pripravljala na nastope, ki jo čakajo v naslednjem mesecu - najprej evropsko prvenstvo za mladince, nato državno prvenstvo in v začetku septembra še svetovno prvenstvo. "Alenka je v zadnjem času fantastično trenirala in mislim, da se ne boji nastopov na velikih tekmovanjih. Rezultati na treningih v zadnjih dneh kažejo, da je izvrstno pripravljena," je bil konec tedna zadovoljen trener Ciril Globočnik. Tudi Alenka ni skrivala optimizma: "Treniram dvakrat na dan, sedaj sem trening že "spustila". Dobro mi gre, zato upam, da bom v formi tudi na prvenstvu in da bom postavljala nove osebne rekorde. Največ pričakujem od nastopa na 200 m prsno, nastopila pa bom še na 100 m hrbtno in 100 m prsno, ter na 200 metrov hrbtno in na 200 m mešano," je povedala Alenka Kejžar, ki je tudi priznala, da ima pred velikimi tekmovanji tudi malce treme. "Toda, ko skočiš v vodo, takrat na tremo ne misliš, takrat pozabiš na vse," je zatrdila naša šampionka, ki pa o uvrstitvi na prvenstvu ni hotela razmišljati: "Skušala bom plavati kar najbolje in se še zadnjič v svoji karieri izkazati v mladinski reprezentanci, kajti naslednje leto bom nastopala že kot članica." Kljub temu, da je Radovljičanka prvi adut naše mladinske reprezentance, pa tudi njeni soplavalci niso brez možnosti za uvrstitev v finale: "Tekmovanje, ki bo trajalo od četrtka do nedelje, bo izredno naporno, saj bo že zjutraj za uvrstitev v A ali B finale treba odplavati zelo dobro. Glede na rezultate treningov lahko pričakujemo, da se bodo poleg Alenke v A finale uvrščali še Goran Jurak, Igor Markovič in Peter Mankoč, od drugih pa pričakujemo uvrstitve v B finale. Za vse, ki jim bo uvrstitev v finale uspela, bo to lep rezultat," pravi trener Ciril Globočnik. Z lepimi uspehi so si naši mladi plavalni asi dobili tudi sponzorje in "zaščitnike", ki jim bodo pomagali k boljšim rezultatom. Tako bodo prvič na veliko tekmovanje s seboj vzeli maserko, Sandro Rebek iz blejskega hotela Park, ki je tudi sicer pokrovitelj Plavalnega kluba Radovljica, za udobno vožnjo pa so še kako hvaležni gospodu in gospe Švegljevi iz podjetja E 93 rent a car, kjer so jim posodili kombi s klima napravo, kar jim bo olajšalo pot do Padubic. Sicer pa naši plavalci bazen vPadubicah dobro poznajo, saj so bih tam 12 dni na pripravah. Ker je bazen zaprt, tekmovalcev ne bo motilo morebitno slabo vreme, pa tudi drugih motečih faktorjev naj ne bi bilo. Tako bo po napovedih naših trenerjev prvenstvo izredno kvalitetno, naša ekipa pa si tudi zato obeta izboljšanje dosedanjih rekordov. • V. Stanovnik DS®I flRSTVO VALJAVEC OSMI NA SP Kranj, 1. avgusta • Kljub temu, da še nismo dobili uradnih podatkov o sklepnem tekmovanju na mladinskem svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Ekvadorju (tekma je bila ponoči), je zagotovo, da se je naš mladi up Tadej Valjavec uvrstil na odlično osmo mesto. Tadej je namreč ponoči poklical domov in povedal, da je za zmagovalcem le malo zaostal, kot najboljši Slovenec pa se je edini uvrstil med deseterico.Več o cestni dirki na mladinskem svetovnem prvenstvu pa bomo zapisali v petkovi Stotinki, saj naše reprezentanantje jutri že prihajajo domov. • VJS. TENIŠKI SATELIT V KRANJU Kranj, 2. avgusta - Teniški klub Elan Triglav je organizator III. mednarodnega teniškega turnirja letošnjega slovenskega satelita moških. Na teniških igriščih v Kranju se za osem mest na glavnem turnirju v kvaMf^acijah že poteguje 63 teniških igralcev, med njimi tudi 28 Slovencev. Svečana otvoritev turnirja pa bojutri zvečer v hotelu Creina. ♦ VS. . eniStvo KALANA NISTA DOVOLILA PRESENEČENJ Lipica, 21. julija - Konjeniški klub Kranj je v svetovno znani Lipici organiziral zadnje IV. kolo tekmovanja v dresurenm jahanju za POKAL SLOVENIJE za mladince in člane. Tamkajšnji prizadevni delavci so razumeli težave Kranjčanov, ki zaradi težav s klubskim prostorom • vežbališčem niso mogli organizirati tekmovanja doma. Tudi v zadnjem tekmovanju sta blestela Kranjčana Blaž in Polona Kalan in zasluženo osvojila prvi mesti. Najprej so se predstavili mladinci, in sicer 16 iz 6. slovenskih klubov. Zmagal je Aleš Peterlin s Štrumfom, KK Ljubljana, za njim se je uvrstila Polonca Kalan, ki je imela zagotovljeno zmago v Pokalu že prej in je v tem zadnjem nastopu preizkusila svojega novega mladega konja Chopina. V težji nalogi L-5 so se pomerili člani. Huda vročina je motila jahače in konje. To zadnje kolo je bilo zelo zanimivo in borbeno. Vsi so se predstavili s solidno pripravljenostjo. Blaž Kalan ni dovolil nobenega presenečenja in je s svojim konjem Whisperjem tudi tokrat bil nepremagljiv. Za zmago je dobil 531 točk. Dvanajst točk manj je dobil hpiški jahač Andrej Penko, tretja pa je bila Kranjčanka Polonca Kalan, s Picassom s 495 točkami. Nenad Antonič Pavel GRAŠIČ, glavni trener moške slovenske prve reprezentance v alpskem smučanju AVGUSTA NA SNEG V ČILE Zadnja sezona je bila res zelo uspešna, vendar je za nas že stvar preteklosti in zadeva statistikov. Zavedamo se, da po dobri sezoni rezultati radi padejo, zato smo se odločili za priprave in tempo, da bi se temu izognili, pravi glavni trener naše A smučarske reprezentance Pavel Grašič iz Zgornjih Dupelj. Kateri smučarji so bili izbrani v A reprezentanco? "V prvi ekipi so smučarji, ki so do 30. mesta na svetovni 1'akostni lestvici. V tem trenutnu so to Jure Košir, Mitja Kune in Gregor Grilc. Z njimi pa vadijo tudi trije naslednji najboljši Miklavc, Koblar in Rav-ter." Zadnja sezona je bila za slovensko smučanje zelo uspešna. Bo mogoče v novi sezoni rezultate ponoviti ali se jim vsaj približati? "Zadnja sezona je bila res zelo uspešna. Vendar je za nas že stvar preteklosti in zadeva statistikov. Mi smo že aprila začeli s programi in bdeli nad tekmovalci, ker hočemo graditi naprej in ker se dobro zavedamo, da po dobrih sezonah rezultati radi padejo. Temu se bomo poskušali izogniti. S pripravami in tempom bomo držali smučarje na vrvici, pod stalno kontrolo. Kako nam bo uspelo, bo pokazala prihodnja sezona." Kaj ste počeli od zaključka zadnje sezone do danes? "Lanska sezona se je končala pozno. Ponavadi se sezone končajo z zaključkom tekmovanja v svetovnem pokalu okrog 20. marca. Ker je bila zadnja sezona tudi poolimpijska, so potekle pogodbe z opremljevalci reprezentance. Zato je bil april namenjen smučanju in testiranju smuči in čevljev. To je sezono podaljšalo. Zaradi izkušenj iz preteklih let smo letos program priprav na snegu spremenili. Poletno vreme za snežne priprave ni zanesljivo in pretekla leta smo zaradi tega zapravili veliko časa in denarja. Maja, junija in julija zato ni bilo toliko snežnih priprav. Veliko pa pričakujemo od snežnih priprav na južni polobli, v Čilu, kamor gremo 18. avgusta, in potem od smučanja v Ameriki. Priprave na snegu gradimo na Čilu in Ameriki. Takšen program prinaša najboljše rezultate." Finančne težave so stalen problem. Je prihodnja sezona tako glede vadbe kot tekmovanj finančno pokrita? "Težko bi rekel, ali je pokrita ali ni. Odgovorni zagotavljajo, da je. Seveda pa tega denarja trenutno ni in se stroški sproti pokrivajo. S financami se jaz ne ukvarjam." Aprila ste testirali opremo. Je pri opremljevalcih kaj sprememb? "Tekmovalci so se odločili za opremo, ki so jo uporabljali v pretekli sezoni. Aprila so sicer preizkušali izdelke nekaterih drugih firm, vendar so se odločili za staro, preizkušeno opremo. Maksimalno ji zaupajo." Za katere opremljevalce gre? "Pri smučeh smo na Elanu, Rosignolu in Mizunu, pri čevljih pa predvsem na Nordici in Alpini." Kakšen program ste pripravili smučarjem? So imeli kaj dopusta? "Dopusta je konec. Tudi mojega, ki ga koristim po zaključku tekmovanja v svetovnem pokalu, potem pa se začenja vse znova. Sedaj odhajamo na štiridnevne kondicijske priprave na Bled, nato za štiri dni v Ljubljano, kjer bomo opravili tudi teste. Devetega avgusta odhajamo na kondicijske priprave v Švico, potem pa v Čile, kjer bomo do 9. septembra. Od tam se bomo vrnili na evropske ledenike, potem pa nas čaka trening v Ameriki. Letos se začenja svetovni pokal že 7. novembra v Švici. Prvotno je bila predvidena tekma v slalomu, sedaj pa govorijo o paralelnem slalomu. Kako bo z našo udeležbo, še ni odločeno. Mi bomo delali po programu naprej. Če bo udeležba na paralelnem slalomu obvezna, bo šel del ekipe v Švico, del pa v Ameriko, če pa ne, bomo šli vsi v Združene države Amerike." Ste uvedli v delu reprezentance kakšne novosti? "Koncept dela in strokovna ekipa ostajata v bistvu nespremenjena. Ker pa postajajo smučarji starejši in so tegobe tega športa, bodisi poškodbe ali razne trajnejše okvare, pogostejše, smo letos v strokovno vodstvo vključili fizioter-apevta. S strokovno masažo bomo skušali možnost poškodb zmanjšati in čas ukvarjanja s športom podaljšati. V vadbo smo vnesli nekatere novosti. Ukvarjali smo se z akrobatiko in badmintonom, veliko navdušenja pa je bilo za skoke z gumijasto vrvjo in tandem padalom. Padalstvo je bilo za fante novost, jumping pa smo preizkusili že v Novi Zelandiji." Kaj ste zapisali med cilje prihajajoče sezone, v kateri bo tudi svetovno prvenstvo? "Prednost ima svetovni pokal in vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v Sierra Nevadi v Španiji. Kratko: želimo obdržati rezultate zadnje sezone. Jure Košir naj bi bil še naprej v slalomskem vrhu in tudi v veleslalomu naj bi se prebil med petnajsterico. Mitja Kune je zrel za deseterico v veleslalomu in tudi petnajsterico v slalomu, Gregor Grilc pa naj bi v slalomu občasno ujel tudi kakšne stopničke. Miklavc naj bi se v slalomu stalno uvrščal v finale in dosegal mesta med 15 in 20, Koblar in Ravter pa naj bi skupaj s Knaussom, ki bo vozil za nas, okrepila naše moštvo v hitrih disciplinah, kjer so bih pretekli rezultati nekoliko slabši." Nekateri so vas že videli kot trenerja na Norveškem. Ostali ste doma. Kaj je odločilo? "Nadaljnja zvestoba naši reprezentanci je rezultat poslovne poteze zene in druge strani. Doslej so naši trenerji odnajali na tuje zaradi neurejenih finančnih zadev doma, sedaj pa je stvar postavljane na drugačne osnove in smo tudi v tem pogledu precej enakovredni tujim strokovnjakom. Lahko se merimo s Konkurenco, čeprav Slovenija ne bo nikoli povsem enakovredna velikim smučarskim velesilam. Pot na tuje ni enostavna, saj je odvisno, kam odhajaš, kakšna ekipa te čaka, kakšni sta mentaliteta in način razmišljanja v državah in pri njihovih ljudeh. Američani terjajo veliko več truda in potrpljenja kot na primer Slovenci ah severnjaki." • J.Košnjek Nogometni pokal Slovenije v ŽIVILA ZMAGALA, KRANJČANI IN VISOČANI PA ZGUBILI V šestnajstini nogometnega pokala Slovenije so od treh gorenjskih predstavnikov zmagali samo Naklanci, Triglav Creina in Visoko pa sta bila visoko poražena, prvi z 6 : 0, drugi pa z 10 : 0. Kranj, 31. julija - Med 16 najboljših v pokalu so se od gorenjskih klubov uvstila Živila Naklo. Premagala so ljubljansko Svobodo. Velenjski Rudar in Beltinci, bivši Potrošnik, pa sta bila premočna nasprotnika za Triglav Creino in Visoko. Šest golov v Kranju Velenjski Rudar je bil vso tekmo boljši od Triglava Creine, vendar so se Kranjčani do 28. minute uspešno upirali, nekajkrat pa je dobro posredoval kranjski vratar Mar-kun, eden boljših v kranjskem moštvu. Kranjčani so polovico tekme igrali z desetimi igralci, ker je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen Kovačič. Velenjčani so dosegli prvi gol v 28. minuti iz prestrogo dosojene enajstmetrovke (strelec Javor-nik), potem pa so v dveh minutah prejeli dva zadetka. Strelca sta bila Balagič in Živanovič. Na 4 : 0 je povišal Pešič, na 5 : 0 Živanovič in na 6 : 0 minuto pred koncem Omerovič. Rudar je zmagal rutinsko, brez večjega naprezanja. Za Triglav Creino so igrali Markun, Hamzič (Egart), Kovačič, Novkovič, Atlija, Udir, Zdešar, Čeferin, Boldin (Šenk), Bajrovič in Božič. Obetavna igra Živil Za spremenjeno moštvo Živil je bila tekma s Svobodo prva resna preizkušnja in Naklanci so jo, čeprav brez Pavlina, Murnika, Godinica in Plevni-ka, dobro prestali. Posebno v prvem polčasu je bila igra dobra, hitra in učinkovita, tribuna pa je Naklance po dolgem času spet nagrajevala z aplavzi. Po nevarnih strelih Blagojeviča (eden je zadel vratnico) in enem resnejšem napadu gostov iz Ljubljane je v 30. minuti Jerak dobil Blagojevičevo žogo in jo poslal v ljubljansko mrežo. Sledilo je nekaj nevarnih nak-lanskih strelov in Kečanov udarec s skoraj 20 metrov je obtičal v mreži. Po vodstvu 2 : 0 v prvem počasu je v 50. minuti SMSlfftilSKI SKOKI PETERKA DRUGI V NEMČIJI Reit im VVlnkl, julija - Na prvem letošnjem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v tem največjem bavarskem tuirističnem središču je med okoli 170 skakalci iz Nemčije in Avstrije nastopila tudi sedemčlanska ekipa Triglav Telinga iz Kranja. Kranjčani so dosegli nekaj odličnih uvrstitev, predvsem v mlajših kategorijah. Med šolarji do 15 let je bil Uroš Peterka drugi, Primož Delavec četrti, medtem ko sta Miha Kešpret in Robert Kranjec zasedla deveto oziroma trinajsto mesto. Med starejšimi mladinci je bil med Kranjčani najboljši Uroš Rakovec, ki je osvojil peto mesto. Pri članih je zmagal Dufter (Nemčija) z novim rekordom skakalnice - 58 m. Kranjčan Peter Stefančič je bil deseti, Gregor Martinjak pa šestnajsti. J. J. IGOR ZAJEC NOVI PREDSEDNIK ODBORA ZA SKOKE Ljubljana, julija - Na zboru predstavnikov slovenskih smučarskih skakalnih klubov je bil izvoljen nov odbor za skoke, v katerem so tudi trije predstavniki z Gorenjske. Po enega člana imajo v odboru Triglav Teling, Tržič in Stol Žirovnica. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Igor Zajec iz Ljubljane, večletni sekretar OK Planica. Na tem sestanku je bil dokončno sprejet tudi program za novo sezono, udeleženci pa so potrdili tudi novo vodstvo državnih reprezentanc. Direktor ostane še naprej Lojze Gorjanc, tehnični vodja reprezentanc je Ludvik Zaje, trener A članske reprezentance Bogdan Norčič, za mlado A reprezentanco bo skrbel Jože Berčic, mladinski trener je postal Robi Kaštrun in trener klasične kombinacije Peter Jošt. J. J. 23. POKAL KRANJA ZA PRAZNIK Kranj, 2. avgusta • Osrednja športna prireditev ob praznovanju občinskega praznika Kranja bodo tudi letos mednarodni smučarski skoki za 23. POKAL Kranja. Že po tradiciji bodo to nočni skoki in sicer v soboto, 6. avgusta ob 20.30 na 65-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Okoli 60 skakalcev se bo pomerilo v absolutni kategoriji (člani in najboljši mladinci). Prireditev pod reflektorji privabi vsako leto veliko število gledalcev. Organizator SK Triglav Teling se je tudi za letošnjo prireditev potrudil in zagotovil kvalitetno udeležbo na tekmovanju, zato gledalci tudi tokrat ne bodo razočarani. Organizator je letošnjo prireditev še popestril s tekmovanji mlajših kategorij, ki bodo isti dan potekale po naslednjem programu: - ob 10. uri bodo skoki na skakalnici K - 12 m za šolarje do 9 let, - ob 11. uri bodo tekmovali šolarji do 11 let na skakalnici K-22 m - ob 16. uri pa bodo tekmovali šolarji do 15 let na skakalnici K - 45 m. Ves dan bo potekal tudi srečelov z bogatimi dobitki, poskrbjeno bo tudi za jedačo in pijačo. Večerni tekmi bo sledil kulturno zabavni del "Kranjska smučarska noč". Ves čisti dohodek prireditve namenjajo organizatorji nakupu novega kombija za mlajše kategorije kranjskih skakalcev. J. J. iNflNjE«raKKrcro:c[fflinT: PRAZNIČNI BALINARSKI TURNIR NA HRUŠICI Hrušica - Člani Balinarskega kluba Hrušica so v počastitev krajevnega praznika organizirali turnir. Nastopilo je 8 ekip. Zmagala je ekipa Balinarskega kluba Jesenice pred ekipo Žirovnice ta Podnarta. J. Rahič Marušič podal Blagojeviču, ta pa je povišal na 3 : 0. Gostje so znižali na 3 : 1 (strelec Puc), nato pa so Naklanci v 79. minuti povišali na 4 :1. Grašič je podal Marušiču, ta pa je zadel. Po napaki naklanske obrambe in slabšem posredovanju vratarja Vodana so gostje v 82. minuti znižali na 4 : 2, kar je bil končni izid tekme. Tekma vliva pred nedeljskim prvim kolom državne lige, ko prihaja v Kranj Korotan Suvel, precej optimizma. Kaže, da je trenetju Cukrovu uspelo dobro pripraviti moštvo. Za Živila so igrali Vodan, Velikovrh, Miškič, Križaj, Ahčin, Verbič, Kečan, Gruškovnjak (Jošt), Jerak (Grašič), Blagojevič in Marušič. Beltinčani zadeli desetkrat Za Beltince, za katere igra nekdanji igralec Živil Sašo Vorobjov, jebila tekma na Visokem dober trening, Visočani pa so se lahko od spošljivega nasprotnika marsikaj naučili. Na začetku tekme so se doma- čini poslovili od dolgoletnega igralca Rada Kepica, nato pa so s pametno igro blokirali goste in v 20. in 25. minuti prejeli dva nepotrebna gola. Zadela sta Osterc in Cener. Nato je Vorobjov izsilil najstrožjo kazen in Cener je povišal na 3 : 0. Tekma je bila v bistvu odločena, čeprav so domačini do konca igrali izjemno borbeno (Cotman, Košir, Bogovič in Pušič so imeli priložnosti za gol, Bogovič je zadel prečko), gostje pa kljub kakovostni razliki domačih niso podcenjevali in igrali disciplinirano in resno. Do konca tekme so gole za Beltince dosegli še Osterc, Kosič, Črnko in Herceg. Beltinčani so napovedali, da z njimi v državni ligi ne bo šale, Visočani pa s tem moštvom in ob taki igri ne bi smeli imeti problemov za zmago v gorenjski ligi in za ponovno uvrstitev v tretjo ligo. Za Visoko so igrali Fuchs, Blatnik, Naglic, Peternelj, Pelko, Žon-tar, Anko, Pušič, Cotman, Košir in Bogovič. * J.Košnjek LOŠKI KOŠARKARJI ŽE TRENIRAJO Škofja Loka, 29. julija • Tako, kot je bilo v navadi že v preteklosti je z zadnjim tednom v poletnem juliju, konec dopustov m počitnic za škofjeloške košarkarice in košarkarje. V naslednji sezoni, ki se bo pričela z nastopom članov v A2 ligi 17. septembra se škofjeloškim ljubiteljem igre pod koši obeta res veliko užitkov. Moška vrsta, ki sta jo kot kaže žal zapustila Darko Omahen in Franci Levstek bo po treh letih nenehnih vsponov, nov podvig poiskušala doseči v novoustanovljeni A2 ligi, ženska ekipa pa bo tako, kot v zadnjih letih poiskušala obdržati vidno meso v slovenski košarki. Za novo sezono, ki bo med najnapornejšimi tudi za vodstvo kluba so se pri Ločanih odločili za dve trenerski metsit, ki bosta ločeni. Boštjan Kržišnik, ki je že do sedja večkrat sam vodil žensko ekipo, bo prevzel vodstvo ženske vrste, Igor Dolenc, sicer zvezni trener v ženski reprezentanci pa bo poiskušal čim više pripeljati moško ekipo. Obe vrsti nekako še računata na drugi prestopni rok, ki bo od 1. do 5. avgusta. Po tem roku pa bo vsekakor možno kaj več povedati tudi o ciljih. Vsekakor pa bodo ženske ponovno nastopile v Evropskem pokalu L. Ronchetti, kar je prvi cilj prvega dela prvenstva in pa uvrstitev na finalni turnir pokalnega tekmovanja Slovneije. Moški pa si želijo uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice. Če se bodo apetiti povečali, pa bo jasno že po prestopnem roku. Ženska vrsta še naprej ostaja pod starim imenom Odeja Marmori, moška vrsta pa naj bi si po zadnjih informacijah le našla svojega pokrovitelja in upati je, da so te informacije točne, kajti ekipa si po uspehih v zadnjih dveh letih pokrovitelja tudi zasluži. Dare Rupar rpolo mmmzmnim. MEDNARODNI TURNIR ALPE - ADRIA KRANJČANI ČETRTI V AVSTRIJI Vrbsko jezero, 31. julija - Na mednarodnem turnirju Alpe - Adria so vaterpolisti Kranja 90 osvojili četrto mesto. Le mesto za njimi so pristali Mariborčani. Tako kot lani, so tudi letos slavili domačini, SV VVorthersee, ki so v finalu premagali ekipo Košic (Slovaška). Za vaterpoliste z Vrbskega jezera, ki jih vodi Kranjčan Igor Perkovič, sta uspešno nastopila bivša igralca Kranja 90, Robi Kodrič in Dani Rozman. Prav ta dva igralca sta bila najzaslužnejša za zmago domačinov v finalu, saj je bil Kodrič s štirimi zadetki najboljši strelec finalnega obračuna, pa tudi Rozman je z dvema goloma v odločilnih trenutkih srečanja prispeval svoj delež. Tretje mesto je osvojil Burin (Reka), ki je premagal Kranj 90, v tekmi za peto mesto pa so bih Mariborčani boljši od Mannheima (Nemčija). Rezultati: za prvo mesto: VVorthersee : Košice 9:8 (1:1, 2:2, 3:2, 3:3), za tretje mesto: Kranj 90 : Burin 8:9 (1:0, 2:5, 3:0, 2:4), strelci: Kociper in Grabeč po 2, Troppan 3, Rauter 1, za peto mesto: Maribor Probanka : Mannheim 9:6 (2.2; 3:2, 1:2, 3:0).Grega Košir .tmmraumriin MARKUN IN ŠORLIJEVA NA SP Kranj, 1. avgusta - V soboto sta na svetovno mladinsko prvenstvo v šahu, v madžarksi Szeged, odpotovala Boštjan Markun in Maja Šorli. Oba sta člana Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja in slovenska prvaka v svojih kategorijah, Boštjan pri fantih do 18 let, Maja pa pri dekletih do 16 let. Na Madžarskem bosta odigrala vsak po 9 partij in skušala iztržiti čim več. Pred tekmovanjem sicer nista Želela napovedovati rezultata, upata pa, da se bo delo s trenerjem Rudijem Ostermanom kar najbolje obrestovalo. Poleg njiju bodo Slovenijo v svojih kategorijah zastopali še: Borut Kukovec (F10, MG-Ruše), Tadej Kobe (F12, Stari trg ob Kolpi), Jurij Cvitanič (F14, Lipa Ptuj), Primož Šoln (F16, Vrhnika), Petra Hudournik (DIO, Celje), Lea Mauko (D12, Radenci), Jana Krivec (D14, Nova Gorica) m Lea Števanec (D18, Radenska POM-GRAD). Aleš Drinovec HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Deset jeseniških hokejistov se je mesec dni "kalilo" v Rusiji ZDAJ POZNAMO SKRIVNOST RUSKIH USPEHOV Tako so v četrtek popoldne zatrjevali mladi jesniški hokejisti, ki so mesec dni trenirali pri dveh ruskih klubih - Od večeraj naprej že na domačem ledu. Kranj, 2. avgusta • Deset hokejistov Acroni Jesenic je v minulem mesecu treniralo pri dveh ruskih ekipah. Pri Krilih Sovjetov v Moskvi so bili: Dejan Vari, Jure Smolej, Sašo Pretnar, Borut Vukčevič in Tiien Zugvritz, pri I Umiku v Vbskresenska pa: Matej Poljanšek, Aleš Sodja, Peter Rožič, Boris Kunčič in Ales Kranjec V četrtek popoldne se je deveterica vrnila domov, le Boris Kunčič je moral zaradi operacije slepiča za teden dni podaljšati bivanje v Rusiji. Fantje so se utrujeni toda zadovoljni, da so spet doma, že na brniškem letališču veselo pozdravljali s predstavniki kluba Acroni Jesnice, s straši, ne dajo primerjati. Tempo je čisto drugačen. Trenirati se začne ob sedmih zjutraj, veliko je vzdržjivostnih in eksploziv-nostnih vaj, povdarek je bil na teku.... Delovni dan so bili treningi, spanje, hrana, pa spet treningi. Kljub temu, da je bila hrana za nas drugačna, smo bili prisiljeni, da smo se nanjo navadili, saj sicer ne bi vzdržali takšnega tempa. Kar težko smo zdržali ves mesec in veselili smo Dejan Vari potem pa je bilo bolje. Stanovali smo v naselju poleg hale Aleš Sodja prijatelji in prijateljicami. Polni novih spoznanj pa so tudi za naše bralce pripovedovali o ruski hokejski šoli: "Treningi so bili resnično na visoki ravni. Ko smo bili tako utrujeni, da nismo mogli nič več, je bil odmor. Nato pa spet trening... Praktično smo ves mesec živeli s hokejem, na vse drugo smo skorajda pozabili. Smo se pa z lastnimi izkušnjami prepričali, zakaj ima ruski hokej v svetu tako visoko mesto," je povedal Aleš Sodja,ki je treniral pri Himiku. Tudi Dejan Vari, ki je treniral pri Krilih Sovjetov je pripovedoval podobno: "Treningi so bili zelo naporni, z našimi se kar Mateja Poljanska je na letališču najprej pozdravil domači trener Sergej Borisov se prihoda domov. Toda, če sedaj, ko sem spet doma, pogledam nazaj, pa je vendarle hitro minilo, dobili pa smo kar nekaj dragocenih izkušenj. Koliko pa nam bodo v nadaljni karieri pomenile, pa je sedaj še težko reči. Upajmo pa, da nam bodo." "Ker nas je bilo več skupaj, smo dolgo odsotnost od doma laže prestajali. V začetku smo se težko privadili na hrano, tako da smo bili bolj lačni kot ne, BIUZEM nun Gorska dirka USAG - Črni Vrh 94 PIRJEVEC POSTAJA NEPREMAGLJIV Stojan Pirjevec je v nedeljo na gorski dirki med Črnim Vrhom in Strmcem zabeležil tretjo zaporedno zmago in se s tem še bolj utrdil na prvem mestu v skupni razvrstitvi. Na zanimivi novi progi bi moral nastopiti tudi Tomaž Jemc, toda njegova mazda ga je tik pred startom spet pustila na cedilu. Dirka je štela tudi za avstrijsko državno prvenstvo in prvenstvo FIA srednjeevropske cone. Na štiri kilometre in pol dolgi progi z višinsko razliko 160 metrov so bili že na sobotnem treningu po pričakovanju najhitrejši Pirjevec, Šuster in Stolli, v pokalnem tekmovanju Daihatsu letos skoraj nepremagljivi Domen Staut, med renaulti clio pa nekoliko presenetljivo Martin Črtalič. V prvi in v obeh ostalih tekmovalnih vožnjah je bil daleč najhitrejši-Italijan Rodolfo Aguzzoni, ki je nastopil z atraktivnim prototipom osella, med turističnimi avtomobili pa Stojan Pirjevec z BMW-jem, nekaj sekund za njim pa sta se podila Tržačan Luccio Stolli, ki letos vozi v našem DP in Dagmar Šuster, ki je dan pred dirko srečal Abrahama. Ko je Stolli v drugi vožnji zdrsnil s proge, je bilo jasno, da bo zmago odnesel Pirjevec, Šuster je moral priznati, da je njegov BMW nekoliko slabši, odličen tretji pa je bil aktualni državni pravk v rallvju Darko Peljhan. Tomaž Jemc, ki je bil na treningu odličen peti, je imel težave že v soboto, tik pred dirko pa je njegova mazda zaradi napake v elektroniki obstala in Jemc se je moral dirki, ki bi mu služila za dober trening, odpovedati. V pokalu Daihatsu je ponovno zmagal Domen Staut, ki se je letos pustil premagati samo na gorski dirki na Učki, za njim pa se je uvrstil večno drugi Tilen Holinskv. Med pokalnimi renaulti clio je tokrat s kar precejšnjo prednostjo zmagal Martin Črtalič, drugi je bil Alojz Pavlic in treji Edvin Klančič. Organizatorji so uspešno izvedli dirko, ki si jo je ogledalo kar veliko število gledalcev, dirka pa bo po vsej verjetnosti postala tradicionalna. • M.G. skupaj z ruskimi hokejisti iz drugih mest. Spoznali smo nove prijatelje in bilo je kar prijetno. Kljub vsemu pa nam je bilo dolgčas po Jesenicah, po prijateljih doma... posebno proti koncu smo težko čakali, da se vrnemo," je podobno kot Dejan razmišljal tudi Aleš in seveda tudi vsi ostali, ki pa so vendarle priznavali, da za vsakim uspehom stoji trdo delo.... • V.Stanovnik, slike: Lea Jeras TUDI SLOVENCI NA SN0WD0N Letošnji že 19. tek na najvišji vrh VValesa, Snow-don 1083 m, je potekal v prekrasnem sončnem vremenu, kakršnega, vsaj domačini tako zatrjujejo, že dolgo ni bilo. Naša ekipa je bila uspešna in je opravičila nastop na tej tekmi, ua katero so nam omogočili sponzorji Slovenske železnice, Ree-bok, GT Sport in trgovina Cekinček. Največ uspeha smo poželi v mladinskih kategorijah, saj je Boštjan Hrovat osvojil drugo, Erika Brojan pa prvo mesto. Tudi članici sta prijetno presenetili, predvsem pa Anica Živko, ki je na vrhu Snowdona vodila, pri teku navzdol pa nesrečno padla in rahlo poškodovana pritekla na tretje mesto v svoji kategoriji in četrto v absolutni ženski kategoriji. To je njen Že drugi letošnji mednarodni uspeh po šestem mestu na evropskem pokalu v Italijo. Druga članica Marija Trobec je bila osma. Člani so tekli po pričakovanjih in se vsi uvrstili od dvaindvajsetega do devetindvajsetega mesta, razen enega, ki je zaradi poškodbe moral 400 m pred ciljem odstopiti. Takoje bil Ivan Urh 22., Izidor Berčič 28., Boštjan Novak 29., Božo Mulej^pa je odstopil. Ale« Gros Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. GARDALAND 4.000,00 SIT ŽELITE DOBRO JESTI? MISS BLEDA'94 Prireditev preložena na kasnejši temin VEDRINA VABI IZREDNO UGODNO I4-DNEVNO LETOVANJE 8. avgusta; prevoz in vstopnina! JEREB d.o.o., tel.: 064/621-773, 682-562 Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer Vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi! Agencija Faraon Bled obvešča, da izbora MISS BLEDA ' 94 5. avgusta ne bo. O datumu bo pravočasno objava v Gorenjskem glasu - prijave za tekmovanje sprejema FARAON Bled, Grajska 14, tel.: 064/76-261. Ali razmišljate v zadnjem trenutku?! Od 13. do 23. 8.1994 Vas vabita prelepa vas Marindol in topla Kolpa! Informacije: Turistična agencija Vedrina Kranj, tel.: 064/215-407, od 16. do 19. ure Veli Iž - 13. do 27. avgusta! 14-dnevno polpenzionsko (zajtrk in večerja) letovanje v sobah s TWC in z organiziranim prevozom, za 30.000,00 SIT. Plačljivo v dveh obrokih. Prijave: Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, tel.: 221-874 in Turistični klub Sindikom, Delavski dom 6, tel.: 222-182. GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve Srečanje na Vodiški planini Radovljica - Borci, aktivisti, občani in mladina so vabljeni na 4. srečanje ob prazniku radovljiške občine v soboto, 6. avgusta, na Vodiško planino. Začetek bo ob 11. uri. Za jedačo in pijačo ter postrežbo je poskrbljeno. Vabljeni! Srečanje upokojencev na Jezerskem »»»»»»»»»»»»»» Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja pri Planšarskem jezeru na Jezerskem, 8. septembra. Prijave za udeležbo sprejemajo v Domu krajanov v Preddvoru vsak torek in petek, med 18. in 20. uro. Prijavite se lahko do 16. GORENJSKA od petka do torka AMZS - Ta vikend so odpeljali 19 poškodovanih vozil in nudili 14 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na cestah. Najdaljšo vožnjo so imeli na Lošinj. GASILCI - Kranjski gasilci so peljali pitno vodo na Cepulje, v soboto so pod Krvavcem reševali padalko in zvečer dežurali pri ognjemetu, v nedeljo pa so na Planini odpirali vhodna vrata. Radovljški gasilci so v soboto gasili travniški požar pod Sv. Ano, jeseniški pa so gasili požar na platoju Hrušica, vozili pitno vodo na Prihode in nudili pomoč pri prevozih z reševalnimi avtomobili, loški gasilci so v nedeljo pogasili požar v tovarni LIO, tržiški gasilci pa niso imeli nobenih intervencij. TURIZEM - Blejski turistični delavci so zabeležili ta vikend 5.357 gostov, od tega 1.773 domačih in 4.946 tujih gostov. Če pogledamo statistično, v tem času beležijo približno 25 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. V Bohinju pa beležijo 100-odstotno zasedenost turističnih zmogljivosti. Med tednom pričakujejo manjši padec nočitev, konec tedna pa ne bo mogoče najti proste postelje v bohinjskem kotu. GORENJSKI DOJENČKI - Ta vikend je na svet prijokalo 20 novorojenčkov. Rodilo se je 12 dečkov in 8 deklic. Najtežja in najlažji sta bila rojena v kranjski porodnišnici, in sicer deklica s 4.300 grami in deček z 2.950 grami. URGENCA - Ta vikend je bil v jeseniški bolnišnici zelo delaven. Urgentno pregledanih in oskrbovanih je bilo: na kirurgiji 144 pacientov, na internem oddelku 21 pacientov, na pediatričnem oddelku 21 pacientov in na ginekološko-porodniškem pa 6 pacientk. avgusta. V primeru zadostnega števila udeležencev, bo organiziran prevoz v obe smeri. »»»»»»»»»»»»»It Sončkove počitnice Radovljica - Župnijska Karitas iz Radovljice organizira še nekaj skupnih počitniških dni. Dobivali se bomo ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah. Vse informacije dobite po telefonu 715-003 ali 714-112. Pridite, ne bo vam žal! »»»»»»»»»»»»»» Brundanja Kranj - na otroškem poletnem festivalu bo v četrtek, 4. avgusta, ob 19. uri na vrtu gradu Kiselštajn nastopila lutkovna skupina Papilu iz Hrvatinov z lutkovno predstavo Brundarija. V primeru slabega vremena bo predstava v Prešernovem gleda- lišču. Da se za najmlajše v poletnem času v Kranju ka] dogaja, se organizator zahvaljuje: Gorenjski banki, banki s posluhom, stranki LDS iz Kranja, trgovcu z igračami Hribar in otroci, Mika, moda na delovnem mestu iz Kranja in kranjski cvetličarni Mak. Razstave Otvoritev razstave Jesenice - V Kosovi graščini bo v četrtek, 4. avgusta, ob 19. uri otvoritev razstave Grafični listi na temo Promet. Razstavo je pripravila kustoskinja Erna Firc iz grafičnega muzeja v Rogaški Slatini. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ. MAISTROV TRG 2 64000 KRANJ. TEL.: P6A/2 1 3 261. 218 586_( v0,miw»t.iK7t Kateri Jubilej teptembra praznuje radio Zirff trn* trn Prflmvk: JVors/evr Jamo HIFI ZVOČNIKI Sound & Design m Marcator PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO ŠKOFJA LOKA po. 3£ ŽIVILA NAGRADA 7 dni počimfc v W// RUBIN v #?» vfnjfiM f polponzion J m o saca Soptombra i Za 7. krog Sobotne sreče, ki bo 6. avgusta na Maistrovem trgu v Kranju. Vpišite odgovor na kupon in ga na dopisnici pošljite agenciji Odisej Kranj (ali ga vrzite v stekleno škatlo pred Odisejem). PREJELI SMO Balkan v Završnici - Evropa na celotnem območju Jesenic Ni kaj, demokracija vdira v slovenski prostor "sa munjevitom brzinom" sočasno iz balkanske in evropske smeri In to v trenutku, ko Republika Slovenija dokazuje vsemu svetu, kako je prva med bivšimi jugoslovanskimi republikami odvrgla ogrinjalo prejšnjega sistema. Ga je res? Nekateri, ki so o tem prepričani, dokazujejo ravno obratno. Dokazali so, kako jih ta plašč še vedno odeva. Nameravan miting resnice v Ljubljani še pred osamosvojitvijo Slovenije ni uspel. Zato pa je dobil svoj epilog po nekaj letih na dan slovenske državnosti v lepi dolini Završnice, kjer kmetje ie nekaj desetletij revita-lizirajo in vzdriujejo kmetijske površine za primemo rabo in nekatere druge dejavnosti. Tradicionalne kmečke prireditve so se v tem prostoru nehale uprizarjati. Mali pikniki in lokalne prireditve pa so še spremljevalci vsakodnevnega utripa življenja te amfiteatralno naravno oblikovane doline, pod mogočnim Stolom, najvišjim vrhom Karavank A kaj takega, kot se je zgodilo na dan slovenske driavnosti, se tod še ne pomni. Prireditev, ki se je 25. junija tu odvijala, je vtisnila Završnici in verjetno jeseniški politiki "mednarodni pomen". K tej popularnosti so pripomogli s svojimi soglasji, da se prireditev lahko izvede, celo jeseniški upravni organ. Na klic (opozorilo!) je prišla v Završnico tudi jeseniška Policija, a kaj, ko so organizatorji "velike prireditve" imeli vsa potrebna soglasja, na ialost, pristojnih v občini Jesenice. Za kaj pravzaprav gre? V dolino se je na ta dan nagrmadilo nekaj tisoč tujih in slovenskih driavljanov srbske narodnosti: iz Italije, Avstrije in vse Slovenije. Na shodu v Završnici se je na dan slovenske driavnosti namesto slovenske besede in pesmi, radosti in smeha najprej izvajal verski obred v tujem jeziku, nato pa nadaljeval spored, ki je bil izredno precizno zreiiran (glej članek D. Sedej, Gorenjski glas, 5. julija 1994). Shod je organiziralo neko društvo KUD Sv. Sava. Namesto da bi pristojni organi pomislili, da bodo prišli domačini na ta dan spontano v Završnico, če ie nihče ne organizira praznovanja, pa so jo "oddali" za praznovanje Vidovega dne. Pa ne gre za to. Gre za način praznovanja in verjetno tudi njegovega pomena, ki daje v prvi vrsti pečat nezrelosti neke občine, ki je začela mejiti na svojem dobršnem delu na Evropsko misijo. Nekateri bodo mirno rekli: "Kar je bilo, je mimo!" Vendar pa to ni realni primer "invazije" v slovenski prostor. Še na enega ielimo opozoriti. Na zadnji seji jeseniškega parlamenta je bilo vzpostavljeno vprašanje, ki naj bi se ga na tej seji tudi obravnavalo, voinja motociklistov, ki pridejo iz sosednjih driav z neregistriranimi vozili in si dajejo duška z navijanjem plina, da je hrup čimvečji. Po travnikih, koseni-cah, poljskih in gozdnih poteh divjajo evropski motoristi in motociklisti, ne da bi se za to zmenili pristojni organi. Nimajo pač zakonske osnove za preprečevanje takih dejanj! Zato naj bi na seji skupščine zadevo uredili poslanci. A kaj, ko se je ta začela s čakanjem na kvorum, ki ga po eni uri ie ni več imela. Na divje voinje so opozorili nekateri poslanci iz Zgornje-savske doline. Torej se to dogaja tik pred vrati Triglavskega narodnega parka ali celo v njem. A bog ne daj, da bi v TNP kdo od lastnikov s sodobnimi orodji izvajal dela v gozdu, kjer bi s hrupom motil divjad! Hrup, ki ga povzročajo neregis- trirana vozila tujih driavljanov, pa je zanemarljiv, uničevanje obdelovalnih površin prav tako. To je demokracija - sodi eden, a drugi poreko: "Desilo se to na brdovitom Balkanu." Ve se, kdo je za taka početja odgovoren, a še bolj je znano, kdo je nesposoben za njihovo preprečevanje. Čutimo pa potrebo, da na početja javnost vsaj opozorimo. Žirovnica, 11. julija 1994 Janez Šebat Predsednik podružnice SLS Jesenice O srbskem praznovanju Ne morem biti tiho, da ne bi napisal nekaj o dogodku, o katerem je pisalo v Gorenjskem glasu, 5. julija, kaj se je dogajalo v Završnici na naš praznik driavnosti 25. junija z velikim naslovom Volim Krajinu i Završnicu. Nisem nasprotnik nobenega naroda z juga, vendar je to, kar se je dogajalo v Završnici prava provokacija in izzivanje Slovencev in slovenske driave. Kako oni lahko praznujejo v Sloveniji Sveti Sava in Vidov dan, to je srbski praznik. Srbi so okupatorji in morilci v Bosni in Hercegovini, zakaj so naseljeni v Sloveniji. Ali bodo čez 10 ali 20 let rekli, da je to Srbska krajina in bodo hoteli pregnati Slovence iz Slovenije, kot sedaj počnejo v Bosni in na Hrvaškem v okolici Zadra ter trdili, da je to njihova krajina? Zato najprej opozarjam slovensko oblast in nato še oblastnike na jeseniški občini, naj ne dovolijo v Sloveniji takih praznovanj. Naj Srbi praznujejo take praznike v oijem družinskem krogu. Če pogledamo, na Jesenicah so muslimanom zgradili svojo diamijo. Naj jo imajo in mimo hodijo molit, v njej naj ohranjajo svojo vero in običaje. Opozarjam pa tudi Rdeči krii na Jesenicah naj pazijo, kako delijo pomoč beguncem, ki stanujejo pri svojcih. Kruh in razna oblačila ter konzerve namreč mečejo v smetnjake, medtem ko marsikateri domačin nima toliko dobrot kot begunci in njihovi otroci, ki iivijo pri svojcih na Jesenicah. Obveščam javnost, da je na Jesenicah veliko delavcev z juga, ki so delali v ielezarni in drugih podjetjih in so imeli solidarnostna stanovanja, sedaj pa so ravno ti delavci pokupili večino stanovanj. Veliko pa je domačinov, ki stanovanja ne morejo kupiti. Dobili so tudi slovensko driavljanstvo, pa se od njih ne sliši nobene slovenske besede, nas, domačine, pa poniiujejo in se nam smejijo. Prišel bo čas, ko se bo tudi slovenska oblast kesala, ko tako ščiti tujce z juga in jim nudi vso podporo in jim omogoča nakup stanovanj in raznih lokalov. Na Jesenicah tudi vidim, kako lepe avtomobile imajo tujci, domačini na Jesenicah in v okolici pa imamo stare fičote, katrce, ju- fote. In moramo biti zadovoljni, er pač ni denarja. Navadni delavci in upokojenci nimamo denarja niti za sproti. Sedaj pa zopet v Završnico. V Gorenjskem glasu je pisalo, da so pravoslavci, ki so praznovali Vidov dan, od Elektro Žirovnica dobili ključ od omarice za električni tok za ozvočenje brezplačno in da je bilo zelo hrupno. Tudi policija je prišla pogledat, pa je takoj nato odšla. Mi, navadni Jeseničani, pa lepo drago plačujemo kilovatne ure. Vse lepo in prav, vendar se nam bo enkrat krepko maščevalo. Takrat bo prepozno! Zato Slovenci, spametujmo se! Franc Erzar Jesenice foto bobnar V vročini trpijo tudi živali Neverjetno veliko se nam v tisku, radiu in TV deli nasvetov in navodil, kaj in kako naj ukrepamo, da bomo lažje prenesli visoke temperature. Ne vem, kakšni "reiiserji" imajo v rokah vse te medije, da niti eden od njh samoiniciativno ne opozarja imetnikov Hvali, naj v tej vročini poskrbijo tudi zanje. Človek bi pričakoval, da se je miselnost Slovencev zadnjih 30 let, odkar imamo DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI, kaj izboljšala in da bodo vsaj zadostno poskrbeli za naše iivljenjske sopotnike. Vendar zlasti ob navalih vročine poslušam in prejemam pisne pritoibe čez brezbriinost ljudi, ki ne nudijo Hvalim najosnovnejših pogojev za iivljenje. Kaj zasluži kmet, ki ima psa čuvaja priklenjenega noč in dan na (samo) en meter kratki verigi in čigar dom je razbeljen pločevinast sod s prazno posodo za vodo? Zasluii, da bi z njim storili enako! Drug primer: imetnik poseduje štiri pse, kost in koia, priklenjeni na prekratke verige, na igočem soncu, brez zavetja, sence, vode. Psi si kopljejo jame v zemljo, da bi se ohladili, a kaj ko so še vedno na vročem soncu... Potem: ieljni psi ob hišah, brez pitne vode -malo vstran pa iubori potok, zalivajo vrt in roie za psa pa ni kapljice! Spet pritoiba: lastnik umiva svoj lepi avto, zraven psa, čuvarja njegovega premoienja, pa posoda brez vode, znotraj ie porasla z mahom! Tudi ptice mori ta vročina! Zato priporočam, naj ljudje nastavljajo na vrtove, balkone, dvorišča, terase (primerne so teike) NIZKE POSODE Z VODO, čeznje pa poloiijo leseno palico, da iejna ptica lahko sede nanjo in se odieja. Časopisi, TV, radio bi morali dajati take nasvete, nevsiljivo, kratko, le in zgolj nekaj besed, večkrat na dan, ko traja tropska vročina. Je to tako teiko?! Sicer sem letos iz lastnih sredstev plačala nekaj obvestil na Radiu Slovenija. Žalostno, da je treba plačevati humanitarna opozorila namenjena javnosti iz lastnega iepa. Radio "Triglav" na Jesenicah je to sprejel drugače: prijazna g. Faletič se mi je po telefonu za opozorilo celo zahvalila in mojo intervencijo po radiu dala tudi večkrat objaviti, seveda brazplačno! Pa ne gre za denar, gre za ozaveščenost ljudi, ki delajo na medijih. Naslednjega dne so mi v istem radiu celo omogočili, da sem sama spregovorila v eter, da je Hvali treba oskrbeti s pitno vodo in počitkom v senci, seveda na verigah, dolgih najmanj 4 mt, če so psi priklenjeni! Tudi koprsko Društvo proti mučenju Hvali je pri štirih tamkajšnjih radijskih oddajnih postajah doseglo, da jim brezplačno objavljajo podobna opozorila. Ravno tako sta DPMŽ Celje in Trbovlje na svojih področjih, uspeli prek radia objavljati pomoč Hvalim. Humana pa tudi vse pohvale vredna je bila oddaja RTM pod naslovom "Pozor, na sceni so Hvali!" Ljubljana pa molči! Ker je opustitev oskrbe živali mučenje, naj opozorim, da je zaenkrat to še vedno kaznivo kot prekršek (ZJRM Ul. 1. SRS št. 16, čl. 11. toč. 7 od 26. 4. 74). Po sprejetju Zakona proti mučenju Hvali, ki je v končani fazi izdelave, pa bodo kazni občutno višje. Čutim in se ne motim, da ste ob tem mojem prispevku pomislili tudi na mučeniške transporte iivine na kamionih in v vagonih, zlasti na obmejnem prehodu Dolga vas, ki je ie tretje poletje prava kalvarija obnemogle, iejne pohojene, zmečkane, ranjene, mrtve in izmučene iivine, ki jo pošiljajo vzhodne driave prek Slovenije v Italijo itd. O tem pa naslednjič, saj je tak transport rak rana naše mlade driave, ki v svetu odseva zelo slabo luč. Lea Eva Mucller Ljubljana, Slovenska c. 51 DELOVNI ČAS od 9. do 12. uro od 15. do 19. uro sobota od 9. do 12. uro LE A TV»HI - Fl—VIDEO TV37cm od40.863 SIT TV51cm,TTX očMm SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Videorekorder od45.315 SIT HI - H stolp od 48.177 SIT Trgovina ta storitve dao., Kidričeva 2, Kranj, teb 064-2123 67,211142 ^^^^^^ Prodam MOPED APN 6, letnik 1986. 864-135 17502 Prodam MOPED APN 6. 17503 t403-223 Prodam Rogovo GORSKO KOLO na 18 prestav, dobro ohranjen. «631- 427_17508 Prodam MOPED BT 50, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, metalik sive barve, 650 DEM. «401-372 17602 OBLAČILA VERITAS izposoja poročnih oblačil z ..•« t snj-*t «(iT Dobro ohranjen KOMBAJN za izkop vsemi dodatki, veritas, Jenkova 1, JVlAljl vJOLlAol krompirja kupim. «70-202 17S4C Kranj, «312-207 17572 m 223-444 APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. Zelo ugodno« 632-595 16303 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen PC AT 286. «85-514, popoldan 17250_ Prodam VIDEO IGRE Master Sistem II. «215-701 17301 Prodam OBRAČALNIK za Tomo Vinkovič. Zorman, Gorica 16, Radovljica 17487 Prodam elek. PISALNI STROJ in SESALEC Forvverk. «211-690 17499 Prodam nerabljeno PEČ za etažno centralno. «57-018 17523 Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja. «422-689 17530 Prodam sedež za kosilnico BCS in obračalnik za seno rta 4 vretena. Ljubno 27, Podnart 17553 JCB 4CX 4X4X4 novi, servis, garancija, kratek dobavni rok, cena fco kupec samo 80.000 DEM in ostali rabljeni stroji. « in fax: 323-596 Prodam LONČARSKI KOLOVRAT. «061/841-543 17599 B52-1723-3512©00852-1723-3606 00652-1723-3513 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610 GLASBILA Prodam HARMONIKO Atlantic IV DE LUXE. «715-608_17527 GR. MATERIAL Prodam nove smrekove DESKE. «46-319 17531 Prodam KAMIN Loka Term nov in novo ekspanzijsko posodo za centralno. «41-362_17532 Prodam SMREKOV OPAŽ 12 in 16 mm in suha DRVA. «64-207 17575 Skale za v beton cca 2 m3 zastonj! Škofja Loka, «620-314_17583 Prodam novo STREŠNO OKNO Lož 120x80. «77-048 17595 EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. Pokličite HRIBAR - BLESK 064/331-431 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO. « 241-278 17359 Prodam KNJIGE za 6,7,8. razred in I. letnik srednje šole. «70-578 17537 Kupim KNJIGE za 2. in 7. razred OŠ. «43-474 17582 IZGUBLJENO V Šenčurju (pred hišo Lango= sem IZGUBIL DENARNICO z dokumentil wr.%u GAULOISES BLONDES KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 i0642 Kupim salonit PLOŠČE, lahko rabljene. «64-111 17450 Kupim POČITNIŠKO PRIKOLICO pokličite zvečer. «633-538 17499 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. «621-779, po 15. Uli 17800 SATELITSKI sistemi" Amstrad" TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI _ q /\p\tU Z MONTAŽO SAMO pOjr * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.IOKA, GODESlČ 125 TEL: 064 633-425 OTR. OPREMA Kupim lepo ohranjeno otroško stajico. «633-884 17230 Prodam PONY KOLO in otroški TENIS LOPAR, ugodno. «631-606 17490 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG (globok + sedež), prodam. « 215-038 17519 OSTALO LOKALI V novem poslovnem objektu Bitnje oddajamo VEČ PISARNIŠKIH PROSTOROV primernih za predstavništva. Najamemo ali kupimo nepreičnine po Gorenjski! FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, «242-651, vsak delavnik od 9. do 12. ure od 16. do 18. ure 17512 Pod zelo ugodnimi pogoji oddam TRGOVSKI LOKAL na Bledu. «725- 612 17526 V središču Kranja oddamo pisarniške prostore in dva trgovska lokala po 50 m2, skupno 225 m2. Pogoj skupen najemi APRON «331-292 V Radovljici oddamo savno z bifejem in okrepčevalnico na Jesenicah. APRON NEPREMIČNINE, «331- 292 17589 HLADILNO TORBO, priklop na akumulator ali elektriko, prodam. « 84-535 17518 Pozor! Nova pozlačena šestdelna KUHINJSKA POSODA samo 21.900 SIT. «312-385 17574 KOLESA Ugodno prodam otroško PONY KOLO. IB66-621_17479 Ugodno prodam nov TOMOS COLI-BRI s smerniki. «631-930 174S4 Prodam cilinder, bat in menjalnik za motor CTX 80 ter ogrodje za BT 50 ali vse skupaj zamenjam za APN 6. «49-502 17492 fllF" TV - video - hi-fi soisnr f»aark4Hflkc»r»lokazal 0,71 promila alkoho-a v krvi, znake vinjenosti pa jekazal tudi mopedist. * S. S. Padec kranjskega alpinista Kranj, 1. avgusta - Miha M. iz Preddvora in Igor V. iz Kranja sta se 31. 7. 1994 dopoldne podala v Tomažev steber v ostenju Grintovca. Po približno 50 metrih vzpona, okrog 11. ure, se je kranjskemu alpinistu izpuhi oprimek. Zato je padel 8 metrov globoko, čeprav ga je soplezalec skušal zadržati. Zaradi hudih poškodb roke in hrbtenice so ponesrečenca prišli reševat jezerski gorski reševalci, ki jim je pomagala tudi posadka policijskega helikopterja. Ranjenega alpinista so odpeljali v jeseniško bolnišnico. * S. S. Utopil se je v jezercu Kreda Kranj, 1. avgusta - V nedeljo, 31. julija, so se pri jezeru Kreda v Radovni zbrali prijatelji unimog vozil. Med njmi je bil tudi Rado R.. rojen leta 1952, doma iz Železnikov. Med kopanjem so prijatelji malo pred 16. uro opažih, da je Rado pod vodo. Potegnili so ga na kopno, kjer sta pri oživljanju kopalca sodelovala tudi fizioterapevtka in prebivalec iz Radovljice. Takrat se je mimo pripeljal voznik terenskega vozila, ki je poskrbel za transport ponesrečenca v jeseniško bolnišnico. Tam so lahko ugotovili le, da je kopalec mrtev. Kot so izvedeli policisti, ki so prišli na kraj dogodka kmalu po 16. uri, je bil pokojni Rado srčni bolnik. Do nesreče je prišlo v komaj dva metra globoki vodi. • S. S. V Bohinjskem jezeru iščejo kajakaša Kranj, 1. avgusta - V soboto, 30. julija, so popoldne obvestili policiste, da od prejšnjega popoldneva pogrešajo Janka R. iz Radovljice. Ra-dovljičana, ki je odšel veslat s kajakom na Bohinjsko jezero, so tam nazadnje videli v petek, okrog 21. ure. Ker je ribiški čuvaj v soboto zjutraj našel prevrnjen kajak malo pod vodno gladino približno 20 metrov od obale, je stekla iskalna akcija. Iskanja pogrešanega kajakaša se je lotilo 9 potapljačev iz Bohinja in Tržiča, v ponedeljek pa je na pomoč prišla tudi specialna enota MNZ. Kot predvidevajo kriminalisti, gre po vsej verjetnosti za še en primer utopitve to poletje. • S. S. UDiO c? ARi 913 fd RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN =lilDiO