Predlogi članov delovnih kolektivov VPRASANJE: V VL poglavju resolucije kon^r^sa delavskih svetov je poudarjena potreba po krepitvi in pospeševanju in-dividualne pobnde članov koiektiva tako, da se s predpisi in pravili podjefja regn-lira rnzmerje upravnega organa do de-lavskih predlogov in i7-k,oriščanje teh predloffov. Glede na io, da imajo člani kolektiva že brez tega pravico podajati predloge organo.ni delavskega samouprav-Ijanja, zakaj je potrebno posebej regu-Iirati ta vprašanja? ODGOVOR: Ko ffovori o iadividualnih jyrediloffih člainov 'koleleiiva uipo&teva re-sortmcija kongresa delavskih svetov po-meinibno novo«.t v mehanizinu deflarslkega 6amoupra-vljanja, ki ee je de'lno v pra»ks.i že razvila. pravino pa jo je obdelai tudi osmrteJc zakona o tiipravljanj,n podjetij, Tci ^a je svoječasno' priiptraviJa stkupna komiisija zvezine Ijudške sikupščiine hn zrezne>La irvršnejra sveta. Po zakonskem osnutku Po teni osnuitku bi imel vsak dela/rec im ¦aislniižbenec podjetja ipravico podajati deflavskemu sve*u a/li upravneinu odboru ipodjetja predloge zairadi izbol.ršaaja or-gamizaciie m poskvvarcja podjetja, v-¦nih razmer ra bjgiensko tehničneea -var-stva. S praviili pod.jctja bi določvli ofovez-nost upravneffa organa, da organizi'ra zbi-ranje in prouče-vamje teh predilogov ter zagotovi, da bo vsak predlagafelj oJrve-ščen o nsodi svojefra predloga. Hkrati bi s pravili tudi -do-loči.Ii pojroje in nači;n na-grajevaiuja sprejetih predlloffov, ki omo-gočajo znižanje stroškov ali ki so očMno koris^tni, čeprav je doseženo korist težav-no izrazifi dennrno (na primer zmaii.iša-nje tpilfsincffa naipora pri delu, ¦iziKvl.jšanje hiffiensfcih Tazimer v deloTnih prosforih Md.). ' Točno je, da iTna t skiadm z. načeli de-laTsikega samoupravljanja vsaik član ko-lekitiva t«di brcz ipos-ebnesa repfutliratija teh vprašanj pravioo, da se s 6vojimi pred'logi, ki se namašajo na orRan.i.zacijo in iposilovanje ipodjetja, obrne neposredTio na npravne or^ane. V nasprotju s te ipra-¦vico pa ni jasno ugoiovljena oibveznos't teh opffanov-, da zasotoviio. da ba veak iaik predlofr proučpn in da lx> vsak predila-^alclf obveščen, kaj je bilo v rv&zi z njejrovim predlogom storjeno. morda ludi magrajen. Dejsfvo je, da č.lani koIekiiTa pogosio Tisotoviio kaikšne ipomanjfcljivofiii v or-;ainizacij>i i.n deln podjetja in da predlapa jo doivre oredlosre za niihovo od-pravo. Ni pa redek primer, da iaki pred-loffi tie pridejo do pristoJTiih organov. da se j?re lalikofno mimo njih in da se prod-lagateljti sploh ne orljovori, aili je bil njepov predlo? sprejot aJi 7^ikai je bil odlclonjen. Tako s']abi iindividiuallina pobu-da za iTsboilišanie orsranir.ariie in ipoveča-•nje delovne stori.lnosii. Clan kolektiva ii!?otovi, da nj'PLrovi.m predloprom tie posve-čajo po^omosti im iKprnbi voljo. da bi v prihodnie T^odaja'! ipredlosre. kako jn mo-goče dolo poenos+aviti, kako ie_ mogoče zmaDJšati pcvtrošnjo Tnaieritfla, izfooflišaii dpilowie raatn-ere iin podotbtio. V praksi prihaja pobuda članov kolek-tiva za iziboljšanje orRanizacije in dela podjetja večinoma do izraza v raziiih ko-leloti-viiih oblikah, ka.kršne so delavs.ki zhori (sestanki kolektiva) io sestanki sin-dilkaJine orgauuacije. Glede na cloločeui dji-evMii red ter absežnos>t in raznovrstnosl prcvblemov pa na leh. sestamkih navadno ni mogo&e, da bi šieviLne prediloffe, poseb-no tiste, ki se nanašajo na >drobmejša« vpraiamja, bolj temeljito proučili jn oce-niilj. Včasih se taJti predlagi ne vnes€j-o v zapismik in se po sesta-Tiiku nanje ftp-zabi. Zato pomeni institueija Hredlogi članov kolaktivov« lojfično in nujno do-polnilo omenj^en.ih kolektivnih oblik, po-bnde delovncga ikolekitiva v prizadevanjiu, da b\ se srtalno iabolfšeTalo dplo podietja. Proučevanje, sprejem in nagrajevanje predlogov V zvezi z iivedibo institucile »predlogi olaBov kol-cktiva« je potTefeno re-g>ulirat.i v praviHh podjetja ne.katera osnovna ¦vprašanja. Predvsem je potrebino, da ee organizira *lužba, Jq ibo v .strokovnern po-ffleda proučevala podane predloffe in dala o Tijifa orsanom delaTskesa samou!ptaTlja-nja svoje imnenje. Tp nalogo je mogoče zau.pMi 3comi«i.fi, ki bi jo raizen določenih stailmih čllanov ses:taTljaili tndi začaisni 6k-ni iz Tirst 6lTokwn.iakov. v katerib pri-stoj,nO9t spada problem, na katerega se predlog na-naša. V podjetjih, v katerih imajo biro za pospeševanje proižvodoie ali dTugo ustrezno sl'užbo, bi Iahko tona-logo zatupali tej službi. Ta staaba aM ko-misija bi dajaJa svoja mnenia o predlo-ženih predflogih organom delavs-ke,f;a sa-moupravljania. in to ali delavskemu sre-tu ali upTavnemu odboru, pač po tem. v čigavo pristojnost spada odločanfe o vipra-šanju, na kaferefra sc predllog nanaša. Druiffo važno vprašanje je način nagra-je"vanija sprejetih t>red,k>sov. Naji>olje je, če pogoje in vižino naffrade za posam-ezBe uspešne predlt^e določimo v od"visnosti od doseženih prili^ran.kov. Za tiste pred-loge pa, kaiterih nčinek je težavno izraziti denarno, bi moral.i določiti U0trez,ne na-grade v pavšaLnem zneskiu. V Tsaikem pri-meru naj bo si*tem določanja na^rad pre-prost in raz>um.l!iv vsem delavcem. Prav tako je važno, da iziplačamo na^rado ta-koj po sprejemiu eldapa o o6vo.Htvi pred-loga, ker dosežemo tako večio spobudo aa podaJTanje dobrih predjogor. Priipom-nili moramo, da so za racionalizatorske in no-vaiorsike predloRe pn«e na odprafo na videz >drobnih< pomanj/kfji-vosti. Takih pomanjfkijiTosti i« več aii manj ˇ vsalkem podjet.ru. popoeto pa srre-mo mimo' njih, čeipraT i« dekvcem. ki vsak da>n deflajo pri teh dehh. ia&no. da b; bitk> mo^oče s sorazrnerno malim tm-doro in sreds+ri dospčr boljš.i učiiiek. [ndividualni predlogi — oblika neposrednega sodelovanja kolektiva pri upravljanju Poe^peševa.n.je individuailne. pobude čla-nor 'kotek^ira s spotlbuiaaiiern, da bi pred-lagalii, kaJco nai «e izboljšata organizacija in poslovanie podjetja, ima raien gospo darekega tudi velik moraino politični po-nie-n. To je še ena obiika, 6 katero pride do reljave načelo, da so delavci y naših podjetjih ne sasno ncpo&nedni proizvajaJ-ci, temveč tudi upravUaJci. Zato je po na-šem mneDra treba individnaline predloge člaaov kolektiva imeti za eio izmed oib-liik neposrednega sodelovauia kolektiva pri npravljan|u podjetja. Ni dvoma, da se s temi predilogi oetvarja še kreipkejša |n nepoerednejša vez med čhni kolektiva in or?ani d-efevskeffa satnon.rpravljanja in zagotavlja vpliv prksameznih člaoov na Uipravljanjc podjetja. Razumljivo je, da ni dovoli te pravice in posfopka za njeno ure*nčenje samo urediti s praviiLl podjetja, temveč je tudi potrebno, da delavskj svet in upravni od-bor ustvarita posoje za »talno krepitev te aktivno*ti. Zato ie treba članom kolek-1iva pojasimti pomen in rlosro predla^anja predlogov za iziboilj^ainje organrzaciie in poslovanja podjetja, organiiiTati semi-narje o metodah proučevan ja dela in re-špvanja prdblemov, poipulari?irati pred-Lagatelje, kj eo se izikazali z dobrimi predlogi, objavlfati rezmhatc. ki so biii doseženi na temeiiru ipodanih tpredlog-or in podofono. Laihko &e zffodi. d* v začetiku po uvedfoi sistema predlaganja .predloffov rczmlifati ne bodo poseihno veliki, Ko pa «c boc!o dclavci ob lastnih izikušn.jah pre-pričali, da se njihovi predlogi uoošteTajo im cenijo io da je nfihova po'*uda tako v o^-ebn^em interesm kakor tud v ijTteresn podjetja kot c?4omembnei-ši činHelt ˇ ipovečevaniu delorne storil-nosti in p^rjspešeTanju sooialisirnih odno-sot v podretpn.