UredDlttBO io opraooiitvo:
Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“
uhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopis se ne vračajo.
Z uredništvom sc more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid
Telefon št. 113.
Naročnine listu:	
Celo leto		12 K
Poi leta		6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne pcdtvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 64.
Maribor, dne 9. junija 1913.
Letnik V.
Žalostne perspektive.
Grof Tisza je imenovan ogrskim ministrskim predsednikom. V soboto, dne 6. t. m., je bil sprejet od cesarja v avtdijenci in ko je okrog poldneva zapustil cesarjev delovni kabinet, je bil imenovan za novega ogrskega ministrskega predsednika ter mu je bilo naročeno, sestaviti novo minite trst vo. Za Tiszo kot osebo je to gotovo velik vspeh in veliko zadoišče-nje. Sivolasi monarh je s tem nekako sankcijoniral dosedanjo politiko ogrske vladne strajnke, katere Spiritus rector je ravno Tisza in mu indirektno nekako zabičal, ostati na dosedanjem potu. Brezdvomno: zaupanje, ki mu ga je izkazal s tem vladar, je veliko. Grof Tisza je na vrhuncu svojih želja in svoje — moči!
Bilje že enkrat ministrski predisednik. Toda njegova takratna moč je trajala kratko in sledil ji je padec nenaden in sramoten. Bilo je pred sedmimi leti. Na Ogrskem je gospodovala liberalna stranka — ministrski predsednik je bil grof Tlisza. Njegovi nasprotniki so bili tisti, kakor danes: Kossuth, Jtusth, Appony. Po viharnih parlamentarnih bojih so prišle nove volitve. In te volitve so prinesle največje izne-nadenjje: liberalna stranka je bila poražena na celi črti, koalicija je vstala V vsem svojem sijaju. Poraz grofa iTisze je bil popolen. Izginil je iz površja in njegovi nasprotniki so triumfirali: smatrali so ga za političnega mrtveca. Toda varali so se. Grofu Tlszi, temu možu železne energije, brezobzirnega nasilja in uprav, demonske jnevstrašenosti, ki je — naj se ga še tako obsoja — gotovo izrazita osebnost, je bilo treba samo dobrih sedem let in zopet je na vrhuncu. Strta je koalicija in za njim stoji močna (vladna večina. So to vspehi, kaJkoršni niso navajdni v politični zgodovini kake dežele in že pade sem pa tja primiera: Tisza — Napoleon. Ta primera je pa seveda zelo še^-pava. Ce prav je grol Tisza matrkäplna osebnost, je vendar proces Lukacs-Desy pokazal do cela druge vire Tiszove moči. Njegova vladna stranka je kupljena. Za okroglih pet milijonov, katere je bilo treba dati za njo, se ve. Bržčas pa je bila kupnina še’ večja. Na Ogrskem je korupcija doma. Ne mine nobeno daljše obdobje, da bi iz Transilvanije ne bušil grozen smrad. Tudi grob koalicije je izkopala- v nemali meri korupcija. Toda v tako velikanskem obsegu, kot grof Tisza, ni uvedel korupcije nihče. ^Njegov ministrski predsednik Lukaes je moral izginiti iz javnosti, obdičen s čednim predikatom: največji panami st Evrope. Mogoče, da je hotel grof ITjisza, M ljubi ekstreme in hoče povsod nekaj izrednega, tudi glede korupcije vstvariti rekord. ITo pa je ravno,
PODLISTEK.
Gimnazijska strelna slavnost.
Maribor, 7. junijai.
Sredo, 4. t. m., si bodo naši gimnazijci dobro zapomnili: pod geslom („tekmovalno streljanje“ se je razvila pri vojaškem strelišču pravcata, dijaiška in ljudska vjeselica. Pred 2. uro je bilo pred gimnazijo zbranejga vse črno ljudstva. Strmeli so, ko so dijaki nalagali velik sedežni voz z raznim godbenim orodjem, na vrhu bas ,in boben, in so naposled sami zasedli vse še ostale prostorčke ter ojddrdrali proti strelišču. Kaj pomeni to? Naše gimnazije pač ne spravi nič v zadrego:	ker je bila vojaška godba
naknadno poklicana k vajam, je gimnazija, ne bodi len, zbrala svojo dijaško godbo, ustanovljeno tekom tega leta, in jo je v nekaj dneh uvežbala, da bi mogla sodelovati pri strelni slavnosti. iTlakiisto je gimnazija zapeljala, na strelišče velik voz stolov in raznega orodja za telovadne igre. Tečno ob dveh so prikorakali od deželnobrajmibne vojašnice pred gimnazijo s puškami strelci tekmovalci (bilo jih je 77), pod poveljstvom dveh oficirjev na konju (stotnik Kds-varday in nadporočnik Hoegel); tu se jim je pridružilo nad 300 gimnazijcev-telovadcev in vsa Četa je odrinila v vojaškem koraku na strelišče. Ondi so bila med tem darila razstavljena,, strelišče okrašeno, in sploh vse potrebno urejeno. Strelna tekma se je takoj pričela ; puške so pokale do pol šestih, vmes je
kar mora vzbuditi najglasnejše pomisleke: kam jadramo ?
Ne glede na to, da je nastop grofa Tlsze najostrejše izzivanje opozicije, da bodo pretresle ogrsko deželo nove orgije političnih bojev, ,da so zadnji upi na očistitev političnega ozračja potom zdrave volilne reforme padli v vodo, da bo nasilni' sistem — predstavljan do sedaj po KJhuenu in Liukacsu — vzbudil s svojim ustvariteljem Še več odpora in ogorčenosti, je utrditev Tiszovega sistemv največja nevarnost za ugled in obstoj države. Potrjeni so s tem pravci korupcije in tatvine, s katerimi se je dozdaj delala politika na Oigrskemj. i
Monarhija nima veselih in častnih časov. Di-plomatični porazi, ki smo jih doživeli na, Balkanu, še niso pozabljeni in jih bomo čutili še dolgo, dolgo . . . Srd, ki smo si ga nakopali med balkanskimi narodi, bo trajal desetletja. Komaj so minule balkanske težave, v katerih smo se postavljali s svojo vojaško močjo in grozili malim državicam na; jugu, pride na dan grozna afera Redi. Z -občudovanja vredno marljivostjo in z birokratično strogostjo in mlinucioznost-jo se je zasledovalo razne „veleizdajalce.“ Ce je kdo zaklical „Živijo Srbija!“, ali je ,na kakšen drug način dal duška svojim simpatijam do balkanskih bratov, že je obtožen, Bog ve česa vsega in večkrat tudi kaznovan. V tem času je generajljšjtabni polkovnik Redi nemoteno prodajal in izdajal največje tajnosti, in so mu prišli na sled skoro samo po naključju. In konec:	Reveža, ki je zaklical „(Živijo (Srbija!“ so
mučili s preiskavami in so ga vlačili po zaporih — Redlu so potisnili revolver v roke, da se ( je sodil sam. Ob enem, ko imamo mi svojega Redla, imajo na Ogrskem svojega Lukacsa. Prvi razkrije gorostasne slabosti, naše edine opore, naše armade, ki bi postale lahko usodepolne, drugi razgali ves smrad korumpirane uprave, ki je slabša, kot je bila — turška . . .
To so simptomi, ki pričajo o gnilobi. Ce se jih ne bo temeljito kuriralo — upanja je prav malo — potenj jadramo, jadramo v pogubo!
Boj za Trst,
Zopet nam prihaja vesela vest z obali sinje A* drije: včeraj je bil glavni volilni dan tokratpph občinskih volitev v Trstu, se je bil boj za ITjrst. Poročilo, ki smo ga dobili danes v predpoldajnSkih urah, je še zelo pomanjkljivo, t>jendar pa kaže, da so se naši južni bratje borili krepko, in vspešno. Povest o italijanskem Trstu je bila že večkrat postavljena na laž in včeraj zopet. Trst, naše glavno pomorsko me-
svirala godba in telovadci so ves čas na bližnjem travniku izvajali telovadne in športne igre. Občinstvo vseh slojev je prihajalo neprestano in kmalu je vladalo veselo vrvenje povsod; komur ni prijalo na nabito polnem, vročem strelišču, ta se je šetal po trati, ali je sedel pri telovadcih. Osobito mnogo je bilo seveda oficirjev; zastopani so bili vsi polki tukajšnje garnizije, v prvi vrsti 26. polk brambovcev po podpolkovniku Sušniku in majorju Soltokoiviču, kadetnica (po podpolkovniku Koraleku itd. Izmed civilnih zaisfopnilkov je bil navzoč tudi okrajni glavar, namestniški svetnik dr. pl. Weiss. Ko je bilo streljanje končano, je nastopil ravinatelj dr. Josip Tominšek in je v daljšem nagovoru najprej osvetlil pomen strelnih vaj in razmerje telebne vzgoje napram du'ševni. Ko je cesarju zaklical trikratni „živijo!" in je godba, odigrala cesarsko pesem, je pozdravil vse navzoče, osobito mnogoštevilne dame, se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost mogla vršiti v takem obsegu in je pokazal, s kakimi zunanjimi težavami so se morale boriti baši letošnje vaje, zlasti zaradi mobilizacije. Trdna- volja od strani gimnazije in uslužnost od strani vojačkih krogov je pa premagala vse težkoče. Posebna hvala gre 26. brambovskem polku in zgoraj omenjenima, oficirjema inštruktorjema. Nato je prešel govornik na današnjo slavnost in se je imenoma zahvalil vsem darovalcem in podpornikom, ki so bmogočili, da so se nastbvila dragocena in mnogobrojna darila. Ko je govornik še vsem gostom zaklical trikratni „živijo!“, je končal svoj govor, pozvavši oficirja vežbatelja, da razdelita darila, Preden’ pa so se darila pričela; deliti, so osmošolci poklonili svojemu vežbalelju, stotniku Kis-
sto, naše izhodišče v svet, ni samo italijajnski, ampak tudi slovenski. Mi Slovenci v tej državi nijsmo brezpomemben narod, ki bi pri usodi države ne imel nikake besede, ampak narod, v čigar posesti se nahaja vrata, skozi katera se pretaka v državo življenje. Brez Adrije, brez iTjrsta, bi bila Avstrija obsojena na životarjenje, odvisno od vseh sosedov, s Trstom je samostojna državu., ki ji je dana možnost, da se giblje in razgiblje. In ta Trst	(deloma to/vedno
bolj slovenski, Slovenci, sploh Jugoslovani, smo vedno bolj državo varujoč in ohranjujoč faktor.
Včeraj je volil IV. volilni razred za mesto in
II.	volilni razred za okolico. V mestu so dosegli! (Slovenci lepe vspehe. V 1. in 2. voliljnem okra/ju (3 odborniki) so izvoljeni italijanski liberalci. V 3. in 4. volilnem okraju (5 odbornikov) so prišli slovenski kandidati, med njimi dr. Rybar, v ožjo volitev z Itarli.] ani. V 5. voljilnem okraju (4 odborniki) so prodrli italijanski liberalci. Socialdemokrati so v tem okraju zelo nazadovali. V 6. volilnem okraju (4 odborniki) so prišli italijajnski liberalci v ožjo volitev s socijaldemokrati. V okolici so se Slovenci krasno bili. V 1. in 3. volilnem okraju so izvoljeni slovfenlski kandidati: Miklaivee, dr.. Gerne in Ferluga. V 2. okoliškem volilnem okraju je prišel slovenski kandidat dr. Pertot v ožjo volitev s socijaldemokratom.
Ožja volitev se vrši dne 13. t. ra.
Ptujska vinarska zadruga.
Pred leti so ptujski nemški. gospodje ustanovili vinarsko zadrugo. Njen načelnik je podžupan g. Steudte. Dobila je do sedaj ze prav lepo državno podporo, toda razmere, ki vladajo pri njej, niso najlepše.
Namen zadruge je, da kupi od članov, vino. T,a zadruga, pa kupi le prav bore malo vjina od zadružnikov. Te sreče so deležni večji del le člani odbora in njihovi bližnji, drugim pa se -reče, ako pridejo ponujat, ne potrebujemo, ali pa se obljubi skoraj nesramno nizka cena, češ, mi dobimo dovolj vji-na po jtej nižji ceni. In je resnično. Načelnik zadrur ge, podžupan Steudte, kupuje že mnogo let vina le od nečlanov ter jih plača po izredno nizki ceni. Ce pride ta nizka cena zadrugi v polni višini v dobro, potem mora biti njeno materij elno stanje zelo dobro. Mi tega sicer ne vemo, vedel bo pa to gotovo gosp. Siteudte. Opozorili bi samo še na nekaj, radi česar se ljudje hudujejo. Ce bi Steudte kupoval vino od domačinov, bi naj še bilo in bi se ne jezili, toda ta gospod kupuje manjvredna hrvaška vinai po nizki ceni, 30 K hektoliter, ter jih prodaja — če brez do-
vardayju, sedmošolci pa nadporočniku Hoegelu v zahvalo lep spominek. Vsak dijak: strelec je nato dobil vsaj mal spominek, prvi izmed njih pa dragocena darila. Le prvih sedem navajamo z imenom. Z(ase je dobil posebno darilo (dra/goceno repetjirko) najboljši izmed vseh strelcev obeh razredov: osmošolec Kaufmann (560 enot). V tekmi osmošolcev (na tarčo) so bili: 1. Golež (560 enot), Ferrari (510), 3. Hronovsk’y (500), 4. Pfannl (477), 5. Ggrisegg (460), 6. Hofmajnn (460), 7. Krošl (440). V tekmi sedmošolcev (na tarčo) so bili:	1. Snuderl (500), 2. Barle (370), 3. Welle
(350), 4. Sinkovič (330), 5. Rožman (320), 6. Morie (306), 7. Krpač (306). V bojnem streljanju (osmošolcev) so zmagali: 1. Wressjnig (vseh pet strelov v črno), 2. Živko, 3. Ferrari, 4. Kaschitz, 5. Golež, 6. Semlitsch, 7. Zadravec. Po končani razdelitvi daril je še godba zaigrala; nato so strelci odkorakali nazaj v vojašnico. Slavnost pa je zopet pokazala, .kaj premore naša stara gimnazija,, ki glede iniciative in podjetnosti prednjači med štajerskimi zavodi.
Preveč laskavo.
A.	Sosedova Gizela ima pa zares tako krasne lase, kakor bi nosila bleščečo krono na glavi.
B.	In to bleščečo krono dene vsak večer raz glavo !
Težak dokaz.
— Zakaj si tako potrt, prijatelj?
t= Saj sem lahko. 'Moj brat je bil 20 let v norišnici; pred mesecem je umrl in mi zapustil vse svoje premoženje ;i sedaj pa moram dokazati, da je izvršil oporoko pri pravi pameti!
bička, ne vemo — zadrugi. Na ta način kupi gospod Steudte vsako leto več kot 100 polovnjakov vina od Hrvatov, a zadruga ga proda za štajersko vino. S tem se dela škodo domačim vinorejcem, a še bolj pa trpi na dobrem imenu naše haloško vino, kar gotovo ni v korist kmetu.
Da pa gospod Steudte ne bo tajil, da ni kupil hrvaških vin za zadrugo, mu doprinaišiamo takoj na tem mestu javen dokaz: Dne 4. t. m. mu je pripeljal Stefan Smintrič iz Cvetlina> 10 polov ujakov Mina, ki mu ga je gospod Steudte plačal po 30 vinarjev 1 liter.
Pa ne samo Steudte, temveč še več drugih ptujskih odličnjakov kupuje na ta način vino ter „skrbi“ za zadrugo in domače vinorejce. Kdo ima najlažje in največje dobičke, ne vprašajte.
Skrajni čas je, da se pri zadrugi naprav* red. Tem potom javno prosimo gospoda poslanca Brenčiča,da takoj opozori poljedeljskega mirtfistra na te razmere. Tako zadrugo se iz državnih sredstev pač ne more podpirati in njeno poslovanje je treba ustaviti !
Na Balkanu
Na Balkanu — nič novega. Od zadnjega petka, ali prav za prav od Pašič-;Gešovega. sestanka sem, je ostal položaj stacionerno napet. Zi napetostjo so pričakuje sestanka ministrskih predsednikov, na katerega se polaga veliko odločilne važnosti. Med tem pa traja oslter boj po časopisju dalje. Tu ni opaziti še nikakega zbližanja. Srbi praivijo, da ne morejo odnehati od zahteve po reviziji pogodbe, Bolgari pa to odklanjajo. Celo o srbskem prestolonalštedniku se trdi, da je rekel, da o desnem vardjarskem bregu ne more biti več razprave. T/ripelentepta se trudi slejkoprej, da bi spor poravnala.
Po privatnih vesteh iz Sofije je car Ferdinand sprejel Gešovo demisijo in poveril dr. Danevu sestavo novega kabineta.
Sestanek balkanskih državnikov.
Iz Belgrada poročajo:
Štirje ministrski predsedniki balkanskih držav se sestanejo v torek, dne 10. t. m., v Solunu.
Mohamedanci v Odrinil.
Iz Odrina poročajo:
Poveljujoči general Savov je povabil uradnike turške uprave v Ddrinu in gojence turške kadetne šole ter imel nagovor, v katerem je tolmačil željo carja Ferdinanda in bolgarske vlade, naj bi osman-ski podaniki nove Bolgarske uživali popolno svobodo in varnost. Skupni interesi Bolgarske in Turčije zahtevajo, da so medsebojni odnolšaji prijateljski. General Savov je navzočim ponudil, naj poiščejo sedaj v Bolgarski svojo novo domovino, ali pa naj se izselijo v Turčijo. Ce se izselijo v Turčijo, jim bo bolgarska vlada dovolila vse olajšave. Ce bi pa kadeti ostali v Bolgarski, tedaj bi jih poslali v bolgarske kadetne šole ter jih potem uvrstili v bolgarsko armado.
Likvidacija Turčije napreduje.
Zadnja konferenca poslanikov dne 5. it. m. je trajala dve uri in pol. Prihodnja seja se vrši danes v pondeljek. V seji se je dosegel po ^Reuterjevem“ poročilu znaten vspeh glede albanskega statuta, južne meje Albanije in Egejskih otokov. Poslednji dve vprašanji tvorita nekak junktinp ker bo vedenje Grčije z ozirom na južno mejo Albanijje odločilno vplivalo na odločitev velesil glede Egejskega otočja. A kar se južnoalbanske meje tiče,, je verojeten kompromis med italijanskim in francoskim stališčem. Ako se ti pogoji uresničijo, dobi Grčija večino Egejskih otokov. Turčiji ostajneta otoka Imbros in Tenedos1 pred vhodom v Dardanele. Tihasos dobi Bolgarija, Otokov nasproti maloazijsai obali Grčija ne sme utr- ‘ jevati, niti za brodovno bazo uporabljati. Od Italije okupirani otoki se vrnejo Tlurčiji, kakor hitro spolni pogoje lozajnSkega miru, nakar jih velesile najbrže odkažejo Grčiji. Glede Albanije je Francija, kakor se govori, pristala na to, da Korica, pripade Albahiji, in da se neha grška meja pri rtu Ftelji. Glede spora med zavezniki konferenca ne bo zavzela nobenega stališča, pač pa bo o istem neobvezno debatirala.
Grčija in solunski sestanek.
„Daily Telegraph“ je izvedel iz Soluna, da je Grčija v sestanek štirih balkanskih ministrskih predsednikov privolila. Solun kot mesto sestanka sta predlagali Srbija in Bolgarija, kar je Venizelos tudi sprejel.
Politični pregled.
Ogrska.
Ogrsko ministrstvo ostane staro Tisza sf bo obdržal vse dosedanje ministre, samq ministrstvo notranjih zadev in ministrstvo a latere, kateri je dose-daj opravljal Lukaes, bo Tisza poveril drugim osebam. Govori se, da bo postal notranji minister pl. Sandor in minister a latere Burian, bivši skupni finančni minister.
Moravsko.
Včeraj, dne 8. t. m., so se pričele volitve v moravski deželni zbor. Med do sedaj izvoljenimi so po danes došlih poročilih tudi katoliški narodni kaindi-dati: Kadlčak, Sramek in dr. Silinger.
Naše prireditve«
Šmarje pri Jelšah.
Občni zbor naše kmečke posojilnice, ki se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m., je bil prav dobro obiskan. Načelnik gospod Josip Stokl'as je podal natančno poročilo o delovanju, katero priča o lepem napredku zavodu. Soglasno se je sprejel njegov predlog, da izreče občni zbor zalivalo gospodu kaplanu Sinku za, njegovo požrtvovalno delo v prid posojilnice. Predsednik nadzorstva, prečastiti gospod dekan
J.	Bolianec, je podal poročilo nadzorstva, iz katerega je razvidno, da vrše funkcijo/iiarji zadruge popolnoma brezplačno in vestno svoje dolžnosti in da je celo poslovanje in knjigovodstvo v lepem redu.
Zastopnik Zadružne zveze, nadrevizor gospod Vladimir P u š e n j a k iz Maribora, nam ,je na podlagi številk računskega zaključka dokazal lep napredek posojilnice tekom štiriletne poslovne dobe in pozival posojilojemalce k točnemu plačevanju obresti in v ugodnih letih k odplačevanju glavjnice. V svojih nadalnjih izvajanjih nas je peljal na svetovni denarni trg in povdarjal, da je kmečka gospodarska organizacija kritične čase prav dobro prestala, kljub temu, da je še mlada. Govoru so sledili! zborovalci z napeto pozornostjo.
Z zahvalo zborovalcem in zastopniku Zadružne zveze je načelnik po 'končainem dneVnemi jredu zaključil občni zbor.
Krčevina pri Mariboru.
Mariborska; in okoliška skupina J. S. Z. sta priredili včeraj v nedeljo, dne 8. t. m., popoldne izlet v našo občino. Sestainek je bil pri gostilničarju Heuju, kjer se je vršil shod, J. S. Z. Udeležba je bila povoljna. Govoril je Franjo 'Ž e b o t o bodočih ciljih naše organizacije. Za našo okoliško skupino se je tudi sestavil odbor, kateremu nalčeljuje gospod P. Kraner. Z veseljem moramo omeniti, da je zopet pristopilo več novih članov. Določilo se je, 'da bo odslej vplačevanje in poslovanje obeh skupjn vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 8. ure naprej v pisarni Zadružne zveze v Mariboru.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Na ljudski Šoli v Slov. Bistrici okolica je razpisano mesto učitelja; prošnje do dne 10. julija.
Baronica Suttner, znana prvoboriteljica za svetovni mir, praznuje danes 70. letnico svojega rojstva.
Iz poštne službe, Poštni kontrolor Ferdinand Fulterer je prestavljen iz Maribora v Gradec.
Imenovanje. Pisarniški oficijal Matevž Ivanuša v Ptuju je Imenovan za pisarniškega predstojnika okrožne sodnije v Mariboru.
Se že pripravljajo in že fehtajo. Zaidnja „Sloga“ prinaša naslednji oklic na svoje somišljenike: j,Sloga“ samo z naročnino ne more izhajati. Svoj list pa moramo imeti, ker smo zastopniki (hm?) idej slae vnili naših prednikov, ki so po slogi prišli do veljave. Tudi se prihodnjih volitev udeležimo na celi črti. Treba je torej, da podpremo list. Prispevki na u-pravnišitvo „Sloge.“ — Ne bo odveč, če si ta oklic zapomnimo. SlogaŠkim voditeljem se hoče mandatov, zato bi radi nafehtale potrebnega denarja, da bi ne bilo treba lastnih denarnih žrtev. Kolikor je pa nam znano, je slogaška roba na tako slabem glasu, da se bodo težko našli kalini, ki bi dali kaj za njo. Trpeti pa bi znale kake posojilnice. Z denarjem teh zavodov so slogaški voditelji precej radodarni, če je treba podpreti strankarske stvari, saj ne gre iz njihovih žepov. K stavku, da so slogasi „zaistopniki idej slavnih prednikov, ki so po slogi prišli do veljave“, bi samo pripomnili, da dista, sloga pač ni bila tako hinavska, neznačajna in nesram(na, kakor je sloga, ki jo pridiguje „Sloga.“ Ta sloga vendar ni nič'drugega, kot z neodkritosrčnostjo in lažjo pobeljeno li-beraluštvo !
Ali je to za resne ljudi? Iz znatnih vzrokov je
i,,Sloga“ še vedno huda na našega poslanca gospoda Brenčiča. V številki za številko ga grize, zbada in napada, to pa tako neumno ali surovo, da bi se človek nad duševno revščino ljudi okrog „Sloge“ najrajši zjokal. Poslušajte samo kratko notico iz zadnje Številke! Glasi se dobesedno: „Miha, ne laži! „Sl. Gosp.“ 29. maja poroča, da je „poslanec Brenčič na merodajnih mestih storil že vse potrebne korake“, zaradi škode po mrazu. Kdor ne veruje, plača,groš! Miha pa. niti ne ve, kje so tista „merodajna mesta.“ — Odgovarjati na take budalosti se res ne splača in bi dali sami sebi slabo spričevalo. Pravijo, da je „Sloga“ glasilo starih liberalcev, glalsilo starinov. Bo Stimalo. Tudi pamet, ki je narekovala zgorajšnjo notico, je stara in omehčana ter gre na otročje nazaj . . .
Roblek — dobrotnik, cerkve! je bila parola liberalne stranke za časa zadnjih državnozborskih vor litev, češ, on je daroval za stavbo nove župne cerkve v Žalcu ogromne svote. V znani pravdi savinjske posojilnice po načelniku Robleku proti gospodu Korenu se je pa izkazalo, da je hotel Roblek vlogo dobrotnika cerkve igrati na tuje stroške; od župnika je namreč zahteval povrnitev svote 20.000 K, katero je on izposloval pri posojilnici za stajvbo cerkve. Ta zadeva je sedaj konečno rešena; župnikov zastopnik dr. Benkovič je te dni prejel razsodbo najvišjega so-
dišča, ki je zahtevo posojilnice popolnoma odbilo in ji naložilo povrnitev vseh stroškov. Robleku se v tej sodbi namiguje, da je on, ne pa župnik, najel posojilo in naj ga on išče tam, kamor ga je zaupal. Potemtakem bi kazalo, da gospod Roblek poseže v žep in odšteje 20.000 K z obrestmi in stroški posojilnici, kajti zelo je dvomiti, če bodo člani savinjske posojilnice s tem zadovoljni, da bi gospod Roblek na njihov račun ohranil ime „.cerkvenega dobrotnika.“
Znamenita knjiga. Ravnokar je izšla v nemškem prevodu knjiga:	„Die südslawische {Frage im
Habsburger Reiche von R. W. Seton-fWaitson.“ (Sco-tus Viator.) Verlag von Meyer et Jessen, Berlin, R. W. Seton-Watson, znan pod psevdonimom jScotus Viator, uživa na Angleškem sloves najboljšega poznavalca jugoslovanskega vprašanja', in balkanskega problema. Pred dvema letoma je izšla njegova knjiga, ki je jugoslovanskemu vprašanju takorekoč še le položila temelj in jo sedaj dobimo jv nemškem prevodu. Gotovo je, da bo najširše kroge ob sedanjih političnih razmerah živo zanimala, zlasti še zato, ker popolnoma preurejen in spopolnjen prevod že lahko smatramo za novo knjigo. Knjigi, ki je bila že, ko je izšla, veleaktuelna, so dogodki ;v svetovni zgodovini v kratkem času pripomogli še do večje aktuelnosti v taki meri, kakor se je to še le redko kedaj pripetilo. Pisatelj razpravlja sicer samo o delu jugoslovanskega vprašanja — čeprav v uvodu obravnava, to vprašanje kot celoto — namreč o Jugoslovanih, živečih pod žezlom Habsburžanov, vendar pa temeljito opisuje politično, narodnostno, kulturelno jin gospodarsko stran tega problema) ter kaže jasno na važnost vprašanja za avstro-ogrsko monarhijo in vsled tega tudi za osrednje evropske države in za vso Evropo, tako da nam razloži in opraMiči postopanje avstro-ogrske monarhije za časa vojne na Balkanu. Jlasno so naslikane ;že v izvirniku zemljepisne, narodopisne, zgodovinske in ustavne razmere Hrvaške, Dalmacije in Bosne, v obeh poglavjih pa, ki sta nemškemu prevodu dodani, se ta opis nadaljuje (do najnovejše dobe in se rišejo prepričevalno vse dalekosežne posledice za habsburško državo ter je napravljena tudi že nekaka bilanca balkanske vojske s tem, da, se pregnantno ugotavljajo iz vojne sledeča dejstva, možnosti, verojetnosti in neobhodnosti, vse to v kratkem povzetku. Zlasti zanimivi so nazori glede morebitne spremembe v državnopravni sestavi in vsled tega v bodočem mednarodnem stališču habsburške monarhije.
Rodoljubi. V Dobriehovicach na Češkem je pred nekaj dnevi umrl Bogomil Wiesen, ki je zapustil v narodne in dobrodelne svrhe 925.000 K. Šolski Matici je zapustil 200.000 K, akademični menzi visokih šol v Pragi 250.000 K, društvu za oskrbovanje in vzdrževanje trgovske bolnišnice v Pragi 250 tisoč kron, nadalje za 10 potovalnih štipendij čeških vseučiliščnlkov in tehnikov 150.000 [K. Pač idealen rodoljub, kakoršne bi tudi mi rabili. Spominjajte se pri vsaki priliki Slovenske Straže!
Proti hranilnim vlogam pri bankah. Upravni odbor splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji je sklenil v seji dne 6. maja t. L, poslati c. kr. vladi nujno prošnjo: 1. Naj ne daje več bankam dovoljenja za sprejemanje hranilnih vlog na izdane hranilne knjižice. 2. Naj omeji bankam pravico, ustanavljati podružnice. 3. Naj prepove bankam nabiranje vlog po agentih, ki gredo za njimi od hiše do hiše. 4. Naj skrbi na primeren način,; da bodo posamezne banke strogo izvrševale obstoječe predpise o najmanjšem znesku hranilnih vlog. 5. Naj prisili banke, da bodo ustanovile v varstvo hranilnih vlog poseben petodstotni rezervni zaklad.
Umetniška razstava. V soboto se je otvorila v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu slovanska umetniška razstava. Razstavljenih je veliko del naših mojstrov in razstava splošno ugaja.
Štajersko.
Maribor. (Porotne obravnave.) Za letošnjo poletno porotno sezono, ki se je priičela danes, dne 9. junija., so določene nasleidnje obravnave: pondeljek, dne 9. junija: Franc Baumann, rop (predseduje viš-jesodni svetnik dr. Fraidl); torek, dne 10. t. m.: F. Paulitsch, hudodelstvo posilstva, in Antonija Voh, detomor (predseduje v obeh slučajih deželnosodni svetnik Kokol); sredo, dne 11. t. m.: Tomaž Grobo-lek in Janez Vidovič, požig (predsednik vlšjesodni svetnik dr. Voušek); četrtek, 12. junija, Kampi K., posilstvo; petek, 13. jun., Rakuša Al. in Vogrinec Miha posilstvo.
Maribor. Gospod Kirbiš je kupil od znanega konjerejca v ljutomerskem okraju novega konja-dir-kača. z imenom Citra. Citra, je triletna kobila, hči Radike, prav lepega stasa in obeta mnogo. Priglašena je bila že k tokratnim dirkam v Gradcu in jo navaja „{Tagespost“ med typi.
Maribor. V soboto zvečer je > imel katoliški „Volksbund“ v Gambrinovi dvorani dobro obiskano zborovanje. Iz poročil smo posneli, da šteje „,(Volksbund“ v Mariboru 260 članov, kar je za kratek čas obstoja gotovo lepo število. Govorila sta dr. Schappa-eher iz Dunaja in urednik Prangner. Zadnji bi se bil moral baviti s temo: položaj katoličanov v Avstriji, a se je od predmeta precej oddaljil. Lotil se je nekaterih, vprašanj — med njimi tudi narodnostnega — precej nerodno in se je zaletel v trditve, ki nika-
kor niso bile neoporekljive. Drugače je bilo zborovanje prav lepo in navduševalno.
Lembah. Dne 1. t. m. je bilo v Vrhovem dolu najdeno mrtvo truplo triletne revne ženske, ki je bilo dne 3. t. m. na pokopališču v Lembahu pokopano. Ker se še do sedaj ni izvedelo.,, kdo je bila dotična oseba, se prosi, da se tozadevjna pojajsnila pošljejo kn.-šk. župnijskemu uradu v Lembahu.
Ruše. Gledališki večer v Rušah dne 8, junija V korist podravske podružnice Slovenskega planinskega društva se je vsestransko zadovoljivo končal, ter je bil obisk jako povoljen. Naltajnčneje poročilo še priobčimo.
Ruše. Nekaj za državnega pravdnika v Mariboru ! Pri zadnji obravnavi proti ruškemu županu, gospodu nadučitelju La,skalier ju, se je orožniškemu postajevodji, gospodu stražmeštru Tisovecu, nepobitno dokazalo, da je v svoji ovadbi poročal čisto neresnico. Vse priče sami resni in verodostojni ljudje — so izpovedale pod prisego, da se niso pritožile, da niso bile v življenjski nevarnosti itd. ; nekateri celo niso vedeli, zakaj se jih kliče, a vendar so bile njihove pritožbe v ovadbi. Odkod? Naj gospod državni pravdnik celo zadevo preišče, ali je gospod Tisovec ovadil gospoda župana Lasbaherja iz namena, ali nevede in nepremišljeno, kaj delal in kaj piše. Ato je to storil iz zlobnosti, zasluži, da se ga kaznuje, ako pa ga je ovadil vsled nevednosti! in iz nepremišljenosti, kaj dela, ni sposoben za službo. — Upamo, da bo gospod državni pravdnik uvidel, dai ni potrebno, da bi orožnik, ki ne pozna resnice in prar vice v toliki meri, kakor jo zahteva njegov stan, še nadalje vznemirjal celo okolico. Isto seveda tudi v pretres slavnemu orožniškemu poveljstvu. Sicer pa naj tudi ruški občinski Odbor napravi primerne korake, da se kaj takega več ne pripeti.
Ptuj. Pošteni Ptujčani so ogorčeni, ker se je porabilo deško godbo za to, da je igrala v Mariboru ^dunajski damski orkester.“ Že itak je mladina vsa izprijena, kaj bo še le, če se jo bo na tak način zavajalo na kriva pota. Stariši, pazite na svoje Otroke, da vas ne bodo enkrat preklinjali!
Sv. Anton v Slov. goricah. (Nesreča pri kopanju.) Na takozvanih drbetiniških travnikih se je zgodila velika nesreča, ki je pretresla celo našo okolico, vsakemu pa dala vzgled, kako mora biti previden pri kopanju v tej veliki vročini. Matevž Rojs, prej kmet v; Cagoni, sedaj pa še le en mesec na novo oženjeni kmet v BrengoVi pri Sv. Anionu, se je šel v petek, dne 6. junija, proti poldnevu ob navzočnosti svojih delavcev, ki so sušili krmo, kopat v mimotekočo Pesnico. Bil je izvrsten plavac in nikdo ni mogel misliti na kako nesrečo. Ko naglo, še ves razgret od vročine, skoči v vodo, plava par trenutkov, potem pa naenkrat obstane in izgine v globočini pred očmi svojih delavcev. Prestrašeni mu niso mogli skočiti na pomoč, ker je iravno tam eden onih znapih globokih tolmunov, kakor jih je in jih je bilo v stari Pesnici več. Se le, ko so od bližnjelga mlina prinesli droge, so ga potegnili ven, seveda mrtvega. Ker je bil preveč razgret in vroč, voda pa na tistem mestu v globočini mrzla, ga je zadela kap, drugače si njegove smrti ni mogoče jmisliti.
Radoslavci. V nedeljo, dne 1. t. m. je imel murski Sokol k nam izlet. Rad bi tudi jaz videi te možakarje, zato sem prišel v Marinčičevo gostilno k' Sokolu. Kako se začudim, ko naštejem le en ducat hrabrih (?) Sokolov. Zanimal sem se tudi za posamezne Člane tega, društva, zato mi je moj prijatelj iz Ljutomera vsakega dobro popisal. 'Zvedel sem pa od njega tudi, da je med njimi oni .„[Šanprkavi“ Komar rov Mihalek in njegovo spremstvo, ki je nekaj let sem spravil v ,„Nar. Listu“ toliko neresnic na svetlo. Nastop Sokolov je bil pač žalosten. Bolje bi bilo, da bi bili doma ostali, ker .imamo tato pri Mali Nedelji svoja narodna društva, ki bolje skrbe za narodno izobrazbo, kot Sokol s svojim liberalnim in razdirajočim delom. Murski .„junaki“ so ,jo odkurili še pri belem dnevu domov.
Sv. Jurij ob južni železnici. ([Vlak povozil.) Dne 4. t. m. zjutraj je povozil osebni vlak v bližini tukajšnje postaje dninarico Marijo Krajnc v trenutku, ko je hotela preko tira na drugo strap. Bilo je še toliko časa, da bi se bila lahko rešila, a iz strajhu pred vlakom, ki se ji je bližal, je postala na tiru in ni mogla dalje. Vlak jo je popolnoma razmesaril.
Loperšice (Še enkrat naša požarna bramba in nemški Gaultag.) To kar je „Straža“ zadnjič prerokovala, se je res že prigodilo, namreč da se mi Lo-perščani že kregamo med seboj. Pred par dnevi se je več naših kmetov kregalo po neki gostilni v Ormožu s tamošnjjimi nemeurji, ker nam predbaci v a,j o našo narodno zavest. Oni namreč hočejo in delajo z vsemi močmi na to, da se slovensko ljudstvo udeleži njihovega „jGautaga“, kar pa ne bo šlo, kakor smo že od več strani slišali. Nemčurska hujskarija ne rodi dobrega sadu nikjer, to smo že neštetokrat po-vdarjali, itudi pri naši požarni hrambi ne. Že pri predvaji pretečeno nedeljo so se spuntali naši požar-niki, ker se ne dajo komapdirati od „Šnopsbauma-nov“, ali pa od ljudi tuti fruti kaputi. Gospod načelnik se je počutil uekaj utrujenega vsled velike a-gitacije za „Gautag“, pa je naročil svojemu podko-maindantu, naj on prevzame komando. Pa je že zlodej, kar človeku ne gre od srca, pa mn ne gre, zakaj bi si naj pri taki nehvaležni komandi človek še zdravje pokvaril, boljše doma ostali in se zdraviti,
kakor je to storil naš podkomajndant. Saj ne govorimo neresnico, če trdimo, da sedaj ormoški nemeurji komandirajo z nami. Poslali so nam podkom,a(adanta od svojega feuerberja, nekega Paumana, ki mu pravijo po domače „Šnopsbauman.“ Le-ta mladi dečko je i zapovedaval nam starim možem, pa se nam je zazdelo kap malo preveč, se dati komajndirati od takšnega dečka, ki je bil pri vojakih titulami jinfahite-rist, nas pa je mnogo, ki smo nosili cesarsko suknjo in na isti zvezdice prišite. To je ta mladenič še slišal v obraz, ko mu je zavedni požarnik zavrnil, zakaj nas vedno „herstella“, ko nas oni, kalteri so pri Soldatih „firarji“ bili, niso vedno „herstellalL“ Nemški lesni trgovec Kuharič in pa svinjski „hand-lar“ Heindling sta nas kmete iz Loperšič napadala za to, da mi priredimo tudi slavnost in se ne udeležimo vsenemškega hajlanja, Pa naj vesta, da, sta dobila od naših slovenskih grošev debele ! trebuhe. Mi si bodemo to napadanje zapomnili in drugo pot naše groše na t an ko pregledali, da jih ne dobijo taki Heindlingi in Kuhariči in pa teh ljudi pristajši v roke. To pa tako gotovo, kakor smo mi kmetje domai na slovenski, zemlji v Loperšicah pri Ormožu, pa — ■ Amen.
Celje. (Zlata poroka.) Včeraj je obhajali zlato poroko Adam Lassnig s soprogo Elizo, rojeno Sima.
Ponikva. Dne 2. t. m. je šla posestnica Jožela Brenčič iz Novecerkve tik ob železniškem tiru, ko je privozil osebni vlak v 'Ponikvo. Ker je vozil vlak na ravno istem tiru, tik katerega ,je šla Brenčič, se je zapletla njena obleka vsled zračnega piha z vagonom in jo je vlak nekaj časa vlekel tik tira. Ko se je vlak ustavil, je bila Brenčič že mrtva. Razbilo ji je glavo.
Trbovlje. K žalostnem slučaju Klanšek se nam poroča od druge strani : Pri kopanju premoga je 30. maja v rudniku zasulo 441etnega oženjenega rudarja Jerneja Klanšeka. Pokopan je bil z vsemi social-demokraškimi častmi. V slovo je nesrečnežu pri odprtem grobu govorila socialdemokraška govornica iz Ljubljane. Rudečkarji se tako sami iz sebe norčujejo. Žalostno!
Mozirje. Cenjeni gospod urednik! Večkrat se oglasim pri Vas s kako novico. Danes mi zopet nekaj ne da miru. Občinske volitve so pred durmi in nekateri možakarji si že danes brusijo pete in jezike, da si zasigurajo mandat občinskega odborništva. Tiho 'šepetanje, zaupni sestanki in pogovori v znani gostilni so na dnevnem redu. Na visak način se je treba pobrigati pravočasno,, da se tla pod stolcem ne izpodkopljejo. Zanimam se za volilne priprave in tako pokukam tu pa tam za kulise. iTjako sem slišal že sklep, da ne sme nobeden prevnet opravičenec v odbor, da se bo započeto delo mirno in brez kontrole nadaljevalo. Imamo nekaj štajerčijajncev;, ki silijo na odborniška pesta ter hočejo omadeževati s tem narodni značaj nekdaj tako slavnega Mozirja., Tako na primer tisti sorodnik, ki je stavil pred leti predlog, da se naj dobi nemški učitelj, drugi zopet, kateremu je godba pred časi zaigrala za novo leto ,„Die V/acht Rhein“, tretjega tišči še danes „]piklha|uba“ na možgane, vsled česar se zavednim tržanom resno priporoča, da ga postavijo v zasluženi pokoj, ker za takega moža ni trudapolno delo občinskega odborništva. Ne spada pa v narodni odbor tudi radi tega, ker se drži predosledno gesla: vsakega narodnega nabiralca odsloviti, na tihem pa nemškim društjvom polniti bojne blagajne. Pa še drugi so. Tako neki o-krogli mož, ki žvrgoli prav tako dosledno vedno nemški, kot njegov vis-a-vis sosed podi narodne dayfco-nabiralce. T,i možje, katerih Vam, zavedni Mozirja-ni, ni treba navajati, ker jih sami dobro poznate, — saj so tako vrli, narodno-zajvedni rodoljubi, da so pustili nekdaj slavnega Sokola zadremati, ; čitalnico ob njeni 301etnici upirati, ne spadajo v občinski odbor. Iz tega torej sledi, da je naroden greh,, voliti jih v občinski odbor. Pošteno in odkrito povedano: sramota bi bila, da bi se v takjšnem trgu, kakor je ravno Mozirje, ne našlo zadostno število, narodnoza-vednih in narodno-neomadežev^nih mož, ki bi trg dvignili tudi v narodnem oziru ter ga postavili! v vrsto zavednih trgov. Cernu Tabite štajercijajncejv svoji sredi? Dia vas ovirajo in oponirajo proti narodpim predlogom itd. V znamenju jugoslovanske zmage zastavite tudi vi svoja kopja v bran za narodno last, da jo ohrahite neomadeževano, ter izperete, karizna-biti ni več popolnoma čisto. 'Slovjenstvu in slovanstvu je izšla v zadnjih dveh letih zvezda zmage in bodočnosti in vi morate zreti v to zvezdo voditeljico in stopati neutrudno za jasnim ciljem, do popolne zmar ge. Tiurtov in vseh, ki z njimi simpatizirajo ter časte najhujšega skrunilca vsega slovenskega — .„iSta-jerca“, ne smete pustiti več na vaš magistrat. Do vrat, a dalje ne! V znamenju zmage — do zmage! Znanec iz Breceljskega hriba.
Oornjigrad. Oprostite, gospod urednik, da 'se moram danes zopet obregniti ob liberalnega učitelja, o katerem ste sicer v listnici odgovorili, da bi bilo vse zastonj, učiti ga sploh kake olike. Odlikovanje gospoda Praprotnika, nadučitelja v Mozirju, od strani okoliške občine, ga je pribilo na križ, sedaj vidi namreč povsod same križe, menda; tudi V' zraku. In sploh mu gre vse križem, najbolj seveda njegova, pamet. V zadnjem „Učiteljskem Tovarišu“ očita gosp. Praprotniku veternjaištvo, da „se je obesil klerikalcem za Irak“, samo da, bi dobil odlikovanje. Najprvo je Čudno, da se dopisnik nestalnih člankov v „Učit.
Tovarišu“ toliko peča ;s križi, kar drugače sicer ni navada tega domišljavega svobodomiselca. Ce pa že ima toliko veselja s tem, naj se pa ozre na svoje križe in križce, saj jih lima, če ne v spominu, vendar znabiti v svoji žalostni spominski knjižici dovolj napisanih. Vsi, ki poznajo zasluge gospoda Praprotnika na polju sadjarstva in katerim ne uduši slepa in onemogla zavist v prsih priznanja: Cast, komur čast!, spoštujejo gospoda Praprotnika. Brezstidni liberalni dopisnik pa odrekaj gospodu nadučitelju Praprotniku zasluge na šolskem polju. Kako smešno! Seveda, tak pedagog in tako Vsestrajnsk, kakor neki liberalni učitelj, ki plonka stvari,, katerih (še razume ne, gospod Praprotnik ni. Tudi jTjovarišev" dopisnik se je včasih obešal klerikalcem, ali recimo naravnost duhovnikom, za frak, (kakor je isto storil tudi letošnjo pomlad nekjje, a ne zaradi križcev, ki so mu prekislo grozdje, marveč zaradi — no, saj veste ! Zaslug na šolskem polju menda tudi nimajo samo taki, ki celo duhovnike v gostilni n Mi rali j o z „Ne poznam človeka!“ To so menda pedagogi olike, kaj ne, pobijalec klerikalnega zmaja v črnem kotu?
Brežice. V nedeljo, dne 15. t. m., popoldne ob pol 5. uri, priredi čitalnica v Brežicah v veliki dvorani v Narodnem domu koncert. Posamezne koncertne točke proizvajata salonski orkester iz Krškega in čitalniški mešani pevski zbor. Krški salonski orkester, ki obstoji iz 16 članov, se je vkljub kratkemu času svojega obstanka pod neumornim vodstvom gospoda (Joškota Pfeiferja povspel do lepe umetniške višine, brežiški mešani pevski zbor pa je itak že od nekdaj dobro znan, tako da se nam obeta prijetna zabava.
Koroško.
Krematorij v Celovcu. Novo gonjo so pričeli sovražniki katoliške cerkve. Sedaj se povsod trudijo, da bi se namesto pokopavanja mrličev, ki je zahteva katoliška cerkev, uvedlo sežiganje mrličev. To hočejo iz golega sovraštva proti katoliški cerkvi. Poku-pavanje mrličev je katoliška, sežiganje pa poganska navada. V duhu vere je mrlič v grobu, ki čaka vstajenja, podoben spečemu človeku, ki se zopet vzbudi. Sežiganje mrličev pa naj pomeni, /da ni posmrtnega življenja, kakor se truplo s sežiganjem takoj izpre-meni v pepel. Katoliška cerkev zato odreka cerkvene pogrebne molitve za tiste, katerih trupla se sežigajo. V Celovcu je pa takih ljudi, ki živijo kakor pogani in ki hočejo zato tudi poganski pogreb, pravzaprav pogansko sežiganje. Da tem ljudem ustrežejo, hočejo zgraditi sežigališče ali krematorij. Na volilnem shodu v Celovcu dne 29. maja je župan dr. Metnitz poročal, da je prostor za sežigališče že izbran. Rekel je, da ljudje sežigališče zahtevajo in da je to duh časa. Sežiganje mrličev stane 10 K. Sam pravi, da se bo dal po stari navadi pokopati. Ah župan Metnitz ,in mestni očetje nimajo v sputani in strašno zadolženi mestni občini nujnejšega posla, kator mestno posojilo, ,za katerega stoji dobro cela dežela, uporabljati za zgradbo dragega, in nepotrebnega sežigaliišča ? ! Tako vprašuje, „Mir“, kateremu se pridružujemo v polnem obsegu.
Duhovniške vesti. Prezentiran je na župnijo Braca pri Beljaku velečastiti gospod Franc Lasser, knezo-Škotijski dvorni kaplan v Celovcu. — Na župnijo Crna je prezentiran Ö. g. Jožef Dobrovc, kanonik v Velikovcu.
Primorsko.
53 let duhovnik na eni župniji., Gospod Josip MalŠera, vikar iv St. Mauru pri Gorici, je starosta slovanske duhovjSqine v goriški škofiji. Šteje 84 let. Najbolj zanimivo je dejstvo, da je v. St. Mauru nepretrgoma že celih 53 let. Je pa Še čil in krepak in tamošnje ljudstvo ga ima kot za svojega ,„pöka.“
Napredek Slovencev v (Gorici. Prihodnje šolsko leto se otvori v Gorici slovensko sirotišče. Ob enem otvorijo slovenski dekliški zavod za učenke in dijakinje, ki obiskujejo slovensko šolo v (Gorici. Zavod bodo vodile šolske sestre in bo imel namen, vzgajati dekleta v krščanskem in narodnem duhu. Zavod bo polagal važnost tudi na telesno vzgojo ženske mladine.
Vohun Redi.
Zakaj smo doživeli diplomatične poraze?
„Ruskaja Molva“ piše, da je SRedl tako za časa aneksijske krize, kakor tudi ob sedanji balkapski krizi s svojo špijonažo Rusiji izredno veliko koristil. Rusija je bila v vsakem momentu o najmjajnjši spremembi v avstro-ogrski armadi obveščena, kakor tudi o njenem razmeščanju na meji in o vojnih načrtih, tako da je Rusija po tem uravnavala tudi svoje di-plomatično postopanje. Ker je Avstro-0'grska videla, da Rusija vsako njeno vojaško odredbo paralizuje, ni mogla tako nastopati, kakor bi želela in je morala zato v bistvenih rečeh velikokrat popustiti.
Naslednik Redla.
„/Bohemia“1 izve iz avtentičnega vira, da je mests šefa generalnega štaba 8. armadnega zbora po bivjšem vohunu polkovniku Redlu že oddajno in sicer polkovniku generalnega štaba ‘ Ludoviku Siinder-mannu.
Deklica,
stara 16 let, želi priti v službo k boljši slovenski obitelji v Maribora. Natančnejše pove gospa [Ham v Ljubljani, Karlovška ceBta 15.	128
Pekarna
se da v najem na več let. Je edina v fari tik cerkve in šole v Podgorjah v Rožu; več pove lastnik pekarne Mat. Antonič, Reka, pošta St Jakob v Rožu, Koroško
aitawuMumt
pošteno dekle
z dobrimi spričevali želi takoj vstopiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M. J. 203“ poste restante Velenje.	117
Krasno posestvo
je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, ‘2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Loteriiske Številke.
Trst	4. junija 1913	66 60 15 30 24
Dunaj	7. junija „	29 73 28 84 60
Nov bencin motor
3 HP, praktični mlini
za domačo rabo proda zelo po ceni Karol Sinkovič, v Maribora, Orad.
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
Belilnica voska, obrt medu in vošcenin
RS® Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrete sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celja, Schmidgnsse št. 3.
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvamic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu.
Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brisgalnico lastnega udolka Kupujem po najvifiji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po- eeni. 98
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Velika narodna trgovina
KamiVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moike obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pad lastno ceno Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago I
najcenejši in klobuki
se dobijo samo pri
Rs Piacotta : Pisa»
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Trgovina 5 steklom, porcelanom In kamenino
šdhk l=Kleinšek
m
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, [svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo !
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških im postaj Ruše, Bistrica ob ko- LIJ roški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Fer d. Rogaò, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
——— Cene zmerqe! " ■
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Maribor,
Pfarrhof-
gasse 3.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko l/jSlfllK žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča lUwluin
edina žganjarna v
R. Diehl.
ffisfflsmmm________________________________________________.JHmi
I Spodnještajerska ljndska posojilnica v Mariboru I
®	rgglstrovana zadruga z {?$om®Jen© zavezo	P
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/,°_/ « proti tri mesečni odpovedi po 47«Vo' Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila« se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti 5°/oi vknjižbo sploh po 5*/4°/o> na po 5a/4% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje n zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarni
papilarni
vknjižbo
varnosti po in poroštvo na
denarnih
zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve go tovih Btroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike, V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.