Osnovna šola Toma Brejca praznuje V letošnjem letu OŠ Toma Brejca praz- teljev, »stara dama«, kot jo radi imenujejo, nuje kar dva jubileja. Pred sedemdeseti- pa še vedno zvesto služi prvotnemu namerni leti so začeli graditi stavbo, v kateri je nu - izobraževanju mladih, danes šola, pred petinštiridesetimi leti Obema obletnicama so na šoli namenili pa je dobila ime po domoljubu Tomu veliko pozornosti, vrhunec praznovanja pa Brejcu. V sedemdesetih letih je stavba je pomenila kulturna prireditev v telovad-doživela nekaj prenov, zamenjale so se niči šole v petek, 17. aprila, številne generacije učencev, pa tudi uči- Več na 3. strani. Srce šole skupaj z učenci oblikujejo učiteljice, učitelji, sodelavke in sodelavci šole, ki si prizadevajo izobraževati in dobro vzgajati učence. Skoraj tako, kot se v vseh letih zunanjost šole ni kaj dosti spremenila, je mnogo učiteljic in učiteljev ostalo zvestih šoli in vanjo vložilo večdesetletno zahtevno pedagoško poslanstvo, del sebe. Zato objavljamo zadnji skupni posnetek učiteljskega zbora OŠ Toma Brejca, posnet junija 2007. Nekaj učiteljev je medtem odšlo, prišli so novi, tako kot iz leta v leto skozi vrata »stare dame« prihajajo in odhajajo nove generacije učencev. Kamniška športna dvorana je bila zadnjo aprilsko nedeljo središče slovenskega malega nogometa Kamnik je 26. aprila gostil iz-redno močan in dobro organiziran turnir v malem nogometu za K prehodni pokal Ambrož - pra-*ho barvanje-eloxiranje. Na revijalni tekmi so se pomerili zna-hi Kamničani in slovenske Sasbene zvezde (na sliki). Več na 8. strani. ©080 22 36 im sum B8S8' Za fopfo zimo in pomhd www.hp.commerce.si IZ VSEBINE PRIHODNOST JE V RAZVOJNEM POVEZOVANJU na strani 4 Za širše razvojno povezovanje: Srce Slovenije Nadaljnji razvoj Kamniške Bistrice kot zelene rekreacijske osi regije Mednarodni projekt »Evropski sončni dnevi« to soboto v Kamniku O obnovi Budnarjeve muzejske hiše in pridobivanju evropskih sredstvih za ohranjanje dediščine v županovi rubriki KULTURA na strani 5 O dragoceni zbirki Josipa N. Sadnikarja posnet dokumentarni film Alpinist Cene Grilje razstavlja likovne stvaritve pod naslovom ..Odmaknjeni prizori iz doline Kamniške Bistrice« v Galeriji Veronika KOLEDAR PRIREDITEV POGLEDI na strani 6 IZ STRANK IN KS PEROVO na strani 7 ZANIMIVOSTI na strani 9 O pestrem programu prireditev ob praznovanju 780-letnice našega mesta. Festivalu starodobnih predvojnih vozil, nadaljujemo pot po čarobno zanimivi Južni Ameriki - Argentini in Čilu MED MLADIMI na strani 10 ŠPORT na straneh 12 in 13 Tudi tokrat obilo športnih dogajanj in dosežkov: gorsko kolesarstvo, strelstvo, odbojka, duatlon, kegljanje, balinanje, pikado (o mladih plavalcih in floorballu pa na 10. strani) Gondola na Veliko planino ne bo vozila predvidoma do sredine junija Župan Anton Tone Smolnikar je tik pred prvomajskimi prazniki sklical novinarsko konferenco, na kateri je s skupaj s sodelavci in Marijanom Skor-niškom, direktorjem družbe Velika planina d.o.o., in Tadejem Pojbičem, članom nadzornega sveta te družbe, pojasnil, zakaj se do sredine junija na Veliko planino ne bo mogoče pripeljati z gondolo. Po besedah sogovornikov zaustavitve ni povzročila kakšna tehnična okvara, pač pa sklep pristojne inšpekcije, s katerim je zahtevala zamenjavo celotnega pogonskega sklopa, kar bo zahtevalo približno četrt milijona evrov. O investiciji, prizadevanjih za lastniško preoblikovanje družbe, neuspelem sklicu izredne seje občinskega sveta o Veliki planini, ki jo je sklical občinski svetnik SDS Robin Majnik, a je zaradi nesklepčnosti ni bilo, je pa javnost seznanil z vsebino kazenske prijave, na 2. strani. Obravnavo tematike o družbi Velika planina je občinska uprava uvrstila na prihodnjo redno sejo občinskega sveta, ki bo v sredo, 27. maja, ko se obeta vroča in burna razprava, o kateri boste lahko prebrali v prihodnji številki Kamniškega občana. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 29-maja. Gradivo za objavo oddajte do petka, 22. maja, zahvale in oglase pa do srede, 27. maja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/8391 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net p O ' terme Ugodne ponudbe V SNOVIK kopanja s kosilom . t termalnih užitkov Informacije: oi 83 44 100 od 13,5 eur www.terme-snovik.si Terme Snovik- Kamnik d.0.0., Molkova pot 5,1241 Kamnik CUT N GO V SOSESKI MALI GRAD KAMNIK (Knofličev prehod 5) VROČE CENE! moško striženje od 6,99 EUR • žensko striženje od 10,99 EUR S TEM OGLASOM 1 0% POPUST! TEL.: 01 /831 79 79 Odprto: pon.-petek 7h-20h, sobota 7h-15h jj lil VO D0TERH Varčujmo z energijo! 'totne De Dietrich A ogrevalna ►alke TMERMioue v- tehnika STIEBEL ELTRON 7/r 14. maj 2009 AKTUALNO Kamniški OBČAN Gondola na Veliko planino zaradi remonta predvidoma do sredine junija ne bo vozila Župan Anton Tone Smolnikar je tik pred prvomajskimi prazniki sklical novinarsko konferenco, na kateri je skupaj s sodelavci in Marijanom Skorniškom, direktorjem družbe Velika planina d.o.o., in Tadejem Pojbičem, članom nadzornega sveta te družbe, pojasnil, zakaj se do sredine junija na Veliko planino ne bo mogoče pripeljati z gondolo. Zaustavitve gondole po besedah sogovornikov ni povzročila kakšna tehnična okvara, pač pa sklep pristojne inšpekcije, s katerim je zahtevala zamenjavo celotnega pogonskega sklopa. »Z inšpekcijo smo se sicer skušali dogovoriti, da bi remont opravili jeseni, ker čez prvomajske praznike Veliko planino običajno obišče precej obiskovalcev in ker bo remont ta čas močno ovirala tudi še vedno neprevozna cesta, saj je na nekaterih delih še poldrugi meter snega. Žal pa - verjetno tudi zaradi nedavnih težav z žičnicami na nekaterih dmgih smučiščih - s temi argumenti inšpekcije nismo prepričali,« je pojasnil župan. Po Skorniškovih besedah bo remont stal približno četrt milijona evrov, pri tem pa bo zamenjan celoten pogonski sklop (pogonska gred, dva elektromotorja in rezervni dizelski motor ter prenosnik moči). Na vprašanje, kako bodo to plačali, Skornišek odgovarja, da bo del sredstev zagotovilo podjetje samo, ostanek pa bodo financirali s pomočjo dolgoročnih posojil, ki so jim jih odobrila vsa tri podjetja, ki bodo pri remontu sodelovala. Letošnji obisk Velike planine je bil eden najboljših doslej, če ne celo najboljši O obisku Velike planine v iztekajoči se zimski sezoni je direktor Marijan Skornišek povedal, da so žičniške naprave v 122 obrato- valnih dneh na planino in z nje prepeljale več kot 30.000 obiskovalcev, kar je za zimski obisk Velike planine odličen rezultat, ■ saj je poletna sezona po obisku običajno močnejša od zimske. »Še posebej veseli pa smo, ker v času zimske sezone z napravami nismo imeli nobenega problema in da nam je po dobrih enajstih letih spet uspelo spraviti v pogon tudi sedežnico Tiha dolina 2. Seveda pa to v ničemer ne vpliva na dejstvo, da je pogonski sistem star - nekateri sklopi v 45-letni zgodovini žičnice sploh še niso bili zamenjani - zato je njegova zamenjava nujna,« je povedal Skornišek, Pojbič pa dodal, da bi bil zaradi celoletnega obratovanja žičniškega sistema remont moteč v vseh letnih časih, kljub vsemu pa računajo, da izpad dohodka ne bo posebno velik, saj maja, ko se življenje na njej še ne prebudi, planino običajno obišče relativno malo obiskovalcev. Občina za družbo Velika planina še vedno išče solastnike Družba Velika planina je še vedno v stoodstotni lasti Občine Kamnik, to pa družbi onemogoča pridobivanje evropskega razvojnega denarja, zato si občinska uprava prizadeva, da bi družbo iz sedanje oblike (d.o.o.) preoblikovala v delniško družbo ter v lastništvo in investiranje pritegnila tudi druge partnerje (računa predvsem na pašne skupnosti, Župan: »Izredna seja o Veliki planini ni potrebna, ker bomo to tematiko obravnavali na majski redni seji« Občinski svetnik SDS Robin Majnik je konec aprila z nekaj sopodpisniki vložil zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o poslovanju družbe Velika planina d.o.o. v zadnjih letih. Župan Anton Tone Smolnikarje njegovo zahtevo zavrnil, svojo odločitev pa pojasnil z argumentom, da je občinska uprava obravnavo te tematike predvidela na majski redni seji, ki bo 27. maja. Po županovih besedah marca (kot je zahtevalo nekaj svetnikov) o poslovanju družbe še ni bilo smiselno razpravljati, ker podatki o poslovanju v lanskem letu še niso bili znani. »Vsekakor pa bomo ob tej priložnosti govorili le o lanskoletnem poslovanju družbe in njeni razvojni viziji, ne pa tudi o preteklih stvareh,« je še dodal župan. Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom (Uradni list RS, št. 74/04, 17/05, 88/05, 43/07 in 54/08) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI POZIV za dodelitev finančne pomoči za študij Iz proračunskih sredstev se bodo dodeljevale naslednje finančne pomoči: a/ enkratna finančna pomoč za dodiplomski in podiplomski študij v Sloveniji b/ enkratna finančna pomoč za študij v tujini c/ delna subvencija prevozov za študente in dijake, ki bivajo v domovih. Obseg razpoložljivih sredstev v proračunu Občine Kamnik za leto 2009 je 8.900 EUR. Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani Občine Kamnik ali na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri Katarini Ščetinin Sever (tel.: 8318-139). Številka: 410-106/2009-4/2 ŽUPAN Datum: 5.5.2009 Anton Tone Smolnikar, l.r. Kamniški ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d, 14. 5. 2009- lastnike počitniških hiš...). Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je v zvezi z nadaljnjim razvojem Velike planine pojasnil, da se je Občina Kamnik tega lotila z več strani hkrati. »Tako sodelujemo pri pripravi državne strategije razvoja žičniških sistemov, za Veliko planino pripravljamo tudi nove prostorske planske dokumente, ki bodo sestavni del novih prostorskih dokumentov za celotno občino, nenazadnje pa je treba omeniti še to, da v sodelovanju z nekaj sosednjimi občinami pripravljamo tudi ustanovitev regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, katerega sestavni del bo tudi Velika planina,« je še povedal Kolar. ZORAN JEREB Po uspešni zimski sezoni, ko so žičniške naprave prepeljale več kot 30.000 obiskovalcev, je pred vrati poletna sezona, kije običajno močnejša od zimske. Bo tudi letos tako kljub temu, da gondola zaradi remonta vsaj do sredine junija ne bo vozila? V teh dneh je v ospredju pozornosti tudi nadaljni razvoj Velike planine, o čemer bodo razpravljali občinske svetnice in svetniki na prihodnji seji 28. maja. Izredne seje občinskega sveta o Veliki planini zaradi nesklepčnosti ni bilo o poslovanju družbe. »Na tej seji se bo obravnavalo tudi gradivo, ki ga pripravlja občinska uprava v sodelovanju z upravo družbe. Gre za poslovno poročilo za leto 2008 in poslovni načrt za leto 2009 ter predloge družbe za prostorsko načrtovanje in sam razvoj planine,« pojasnjuje Golubovič. Po mnenju LDS bi morali na redni seji svetnice in svetniki razpravljati s pogledom v prihodnost, a tudi razčistiti s preteklostjo tako, da ne bo mogoče več špekulirati z različnimi podatki-Zato bi bilo po njihovem smiselno oblikovati sklepe za preteklost in prihodnost, ki bi šli v smer: • preučitve smiselnosti izvedbe revizije poslovanja družbe v letu 2008 z namenom ugotovitve dejanskega stanja v družbi za nadaljnje ukrepanje glede poslovanja družbe, • opredelitve zakonskih in finančnih posledic za občinski proračun, če občina nihalko opredeli kot javno prevozno sredstvo, • preučitve spremembe pravne oblike družbe in določitve obsegi1 njenega delovanja ter njenega financiranja iz proračuna v prihodnosti, • v najkrajšem možnem času ustvariti pogoje za pričetek razprave in izdelave strategije razvoja vseh treh planin in doline Kamniške Bistrice v povezavi z ustanovitvijo Regijskega parka Kamnišico-^Sa-vinjskih Alp, • nedvoumne razmejitve pristojnosti lastnika, nadzornega sveta in direktorja družbe ter v skladu s tem izpeljati redno poročanje in odgovornosti v družbi. Podžupan Golubovič pravi, da bomo samo na tak način prišli do točke, ko bomo imeli jasno sliko o finančnem stanju družbe ter s tem tudi podatke, ali lahko družba brez pomoči javnih sredstev preživi na trgu. »Samo na podlagi celovitega pogleda se bomo lahko opredelili, kaj si na treh planinah in v dolini Kamniške Bistrice želimo in kaj je mogoče ter v kakšnem obsegu in kako bo občina v prihodnosti sodelovala pri zagotavljanju razvoju tega območja,« še dodaja. Čeprav je izvedba izredne seje spodletela, bodo njeni pobudniki kljub vsemu sodelovali v razpravi, ki se o tem obeta na redni seji, vendar se bojijo, da bo časa za razpravo bistveno manj kot bi ga bilo na izredni seji. Podžupan Golubovič pa zagotavlja, da na naslednji redni seji ne bo drugih točk, ki bi zahtevale veliko časa za razpravo, zato naj bi bilo dovolj časa za obravnavo razmer na Veliki planini. ZORAN JEREB Prejšnjo sredo je občinski svetnik SDS Robin Majnik ob pomoči opozicijskih svetnikov skušal izvesti izredno sejo občinskega sveta, na kateri bi svetniki in svetnice razpravljali o poslovanju družbe Velika planina d.o.o.. Ker pa se je seje udeležila manj kot polovica svetnikov, seje ni bilo, svetniki pa bodo razpravo o tej tematiki opravili na redni seji konec meseca. Pred sejo je Robin Majnik sklical tudi novinarsko konferenco, na kateri je skupaj z Matejem Toninom, svetnikom N.Si, javnosti predstavil razloge za sklic izredne seje ter vsebino kazenske prijave, ki jo je zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pranja denarja in nevestnega ravnanja z javnimi sredstvi poslal na več državnih institucij. Majnika je k sklicu izredne seje občinskega sveta spodbudilo več dejavnikov. »Prvi je lanskoletno negativno poslovanje družbe Velika planina d.o.o. (družba je namreč lani ustvarila dobrih sto tisoč evrov izgube), drugi je dejstvo, da je inšpekcija pred dnevi prepovedala nadaljnje obratovanje gondole, dokler se na njej ne izvede remont pogonskega sklopa, tretji pa to, da je bilo v poslovanju podjetja v zadnjih desetih letih ugotovljenih kar nekaj alarmantnih dejstev, ki zbujajo sum kaznivih dejanj,« je pojasnil Majnik. Tonin je k razlogom za sklic izredne seje dodal še to, da na resne obtožbe, ki so bile glede Velike planine naslovljene na občinsko upravo in vodstvo podjetja, svetniki še niso dobili odgovorov. »Sklic te seje podpiramo tudi zato, ker želimo, da se tej problematiki posveti posebna seja, na kateri bo dovolj časa, da se pogovorimo o preteklih in sedanjih težavah in tudi o prihodnosti družbe, pa tudi o tem, ali je gondola za dostop na Veliko planino sploh še rentabilna ali pa bi bilo morda bolj smiselno, da namesto obnavljanja gondole do Velike planine uredimo cesto,« je povedal Tonin in dodal, da svetniki doslej še nikoli niso imeli priložnosti razpravljati o nadaljnjem razvoju Velike planine, ampak so bile vse dosedanje razprave namenjene zgolj reševanju trenutnih težav. Zakaj kazenska prijava? Za vložitev obsežne kazenske prijave se je Majnik odločil zato, ker si je, kot pravi, eno leto neuspešno prizadeval, da bi od podjetja, občinske uprave in nekaterih državnih institucij pridobil (javne) informacije, ki so ga zanimale v zvezi s poslovanjem dmžbe v preteklih letih. V prijavi izpostavlja tri sporne posle podjetja in sicer: • pogodbo, s katero je družba Velika planina februarja leta 2004 lastninsko pravico na nepremičninah ob spodnji postaji nihalke (gre za dvorišče, garažo in parkirišče ter stavbo) za relativno majhno kupnino prenesla na družbo Aedium Fabule d.o.o., ki je v lasti Gorazda Kobilice, domnevno živečega v Miamiju v ZDA, • kupoprodajno pogodbo, s katero je julija 2001 družba Velika planina - v zameno za neznana gradbena dela - prenesla Hotel Šimnovec na družbo Žurbi d.o.o., ki je potem to nepremičnino februarja 2003 prodala družbi Aedium Fabule d.o.o., sedaj pa je na tej nepremičnini vknjižena hipoteka, vpisana na Marka Globočnika, domnevno stanujočega v Panami, ter • negospodarnega ravnanje odgovornih v družbi Velika planina, ker družba ni poravnavala obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe s podjetjem Hypo Leasing, zaradi česar naj bi nastala velika premoženjska škoda javnemu podjetju. Župan: »Gre le za Majnikovo predvolilno promocijo« Župan Anton Tone Smolnikar je sklic izredne seje pripisal opozicijskim pripravam na naslednje lokalne, sam način obravnave te tematike pa je označil za škodljivo tako za Veliko planino kot tudi za Kamnik in naš turizem v celoti. »Majnikove informacije so iztrgane iz konteksta in namenjene zgolj promociji ob njegovi kandidaturi za župana ob naslednjih volitvah,« je povedal župan in dodal, da se vložene ovadbe ne boji, nasprotuje pa poskusom obsojanja, preden se resničnost obtožb dokaže. Ker prijava blati njegovo ime in tudi funkcijo župana, je napovedal, da se bo o odzivu na njo posvetoval z odvetnikom. Glede dileme o tem, ali je smiselno vzdrževati gondolo ali pa jo nadomestiti s cesto, je župan kategorično zavrnil vsakršno tehtanje in dodal, da ohranitev Velike planine zagotavljata samo »železna« cesta z ene strani in pešpot z druge. »Velike hotelske kapacitete in asfaltna cesta do Šimnovca bi planino uničilo,« je prepričan župan. Svetniki LDS dopuščajo možnost revizije lanskoletnega poslovanja družbe Velika planina Podžupan Brane Golubovič temeljiti razpravi o poslovanju družbe Velika planina in njeni prihodnosti ne nasprotuje, vendar se izredne seje člani in članice svetniške skupine LDS niso udeležili zato, ker so se svetniške skupine že februarja dogovorile, da bodo o Veliki planini razpravljale na majski redni seji, ko bo več znanih podatkov (0 C o M azloga, da so v njeno čast pripravili izvrsten kulturni program, nabit s Pozitivno energijo, z optimističnim pogledom v prihodnost, a tudi v Zgodovino, ki sta nam jo v svojih govorih prikazala povabljenca, profesor aneZ Majcenovič in Župan Tone Smolnikar. Nam staršem, upokojenim delavcem šole in gostom pa so s svojo glasbo, nastopi in multimedijsko predstavitvijo pričarali čudovit, s čustvi nabit večer in mi smo se jim oddolžili z močnimi aplavzom Po vsakem nastopu. Tako smo skupaj, nastopajoči in obiskovalci, sestavili mozaik odlične in nepozabne prireditve ter se s tem oddolž-1 naši Stari dami za vse, kar je različnim generacijam v teh deset-letjih dala. Če se malce zadržim pri kulturnem programu, lahko zapišem, da smo bili priča res odličnim nastopom učenk in učencev, ki so igrali na citre, čelo, harmonike, plesali jazz balet, peli, recitirali in povezo-o < kulturni program. Prav povezovalke in povezovalec kulturnega rogfariia so nas navduševali s svojimi globokimi mislimi, za kar si ^po pohvalo, prav tako njihova mentorica, učiteljica slovenšči- t Sl ms{opajoči so nam skozi svoje nastope dali jasno vedeti, da so del use, tega srca, kiju ta šola ima in nam jasno sporočili, da pričakujejo se m za šolo veliko v bližnji prihodnosti, kar je tudi prav. Presenečenje kulturnega programa je bil vsekakor pevski zbor, sestavljen iz vseh triad učenk in učencev ter kvartet učiteljic, ki jih je suvereno in energično vodila zborovodkinja Mateja Kališnik. Dobil sem občutek, da nam je ravno pevski zbor želel pokazati, kako močan je duh Stare dame, ki še ni za odpis in gleda v prihodnost z novimi načrti, fahko le napišem, da se je zborovsko petje na OŠ Toma Brejca po dolgem času dvignilo iz pepela kot ptič Feniks v najboljši možni luči. Glavna zvezda oz. rdeča nit vseh nastopajočih je bila Stara dama, ki smo jo skozi kulturni program vsi v dvorani čutili. Marsikaterega od nas so preplavila pozitivna čustva, orosile so se nam oči, v spomin se nam je prikradel kakšen dogodek iz časov, ko smo sami obiskovali šolo - sam sem jo obiskoval od 5. razreda naprej, pred tem pa sem hodil na podružnično šolo Duplica. Stara dama je ob pomoči vseh nastopajočih pokazala svojo moč, svojo globino in srce. Pokazala pa je še nekaj, da dušo in srce šole ne tvorijo samo zgodovina in tradicija, niti ne samo stene in streha ali premajhna telovadnica, ampak vsak posameznik, ki je bil, je ali bo povezan s šolo. Skupaj tvorijo sinergijo in ta se je na praznovanju čutila. Nastopajoči pa so nam s svojim programom sporočili še nekaj. Pustite nam našo šolo, dajte ji samo novo, sodobno in večjo preobleko. Zato je potrebno vse to ohraniti in zato je dobro, da se Stara dama ne bo porušila, ampak temeljito obnovila, dobila nov prizidek in večjo telovadnico, s čimer bomo dali prostor duši, da raste in srcu, da še močneje bije v prenovljenih in moderno opremljenih prostorih. Kot je rekel profesor Majcenovič, leta so relativna stvar in tako je tudi pri naši Stari dami. Vse najboljše, čestitke vsem učenkam in učencem, šolskim delavcem in ravnateljici Mojci Rode Škrjanec ter zahvala, ker ste nas ponovno opomnili, kako pomembna je Stara dama za naš Kamnik in nam pripravili zelo lep večer. BRANE GOLUBOVIČ, podžupan PRIPRAVE NA PRIREDITEV OB 120-LETNICI ŠOLSTVA V MOTNIKU SO V POLNEM TEKU V začetku junija 2009 bomo v Motniku praznovali 120 let šolstva in 70 let, odkar stoji današnja šolska zgradba. Glede na starost je razumljivo, da potrebuje obnovo. Notranjost šole je med lanskoletnimi poletnimi počitnicami že dobila lepši videz, saj je občina financirala obnovo. Potrebno pa bo urediti tudi zunanjost. V ta namen je predsednik KS Motnik Marjan Semprimožnik v torek, 21. aprila, povabil v Motnik podžupana Braneta Goluboviča in skupaj smo si ogledali zunanjost stavbe ter ugotovili, da je streha še kako potrebna obnove z žlebovi in strelovodi vred in da tudi fasada kliče po pleskanju. Upamo in si močno želimo, da nam bo ustanovitelj naklonjen in da bomo zastavljeno v celoti realizirali. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Občini Kamnik, županu in občinski upravi za razumevanje in naklonjenost ter vsem krajankam in krajanom za angažiranost in pomoč pri izpeljavi tega, za nas še kako pomembnega projekta. Podžupan Brane Golubovič je ob obisku v Motniku, kjer se zavzeto pripravljajo na praznovanje 120 let šolstva in 70 let, odkar stoji današnja šolska zgradba, pohvalil entuziazem in sodelovanje celotnega kraja pri teh dveh pomembni obletnicah. Podžupan Brane Golubovič je povedal: »V tem mandatu smo si na Občini za enega izmed ciljev, poleg gradnje in obnove zunanjih športnih in otroških površin, kulturnih domov, zadali tudi gradnjo in obnovo osnovnih in podružničnih šol ter njihovih zunanjih površin. Tako spada prenova POŠ Motnik v ta sklop, saj se na Občini zavedamo, da podružnične šole, kulturni domovi ali zunanje športne površine pomenijo za kraj center dogajanja in omogočajo otrokom, da prva leta formalnega izobraževanja opravijo v domačem okolju. Menim, da smo na pravi poti, ko smo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvi začutili potrebo, da vlagamo tudi v družbeno infrastrukturo, ki bo še dodatno dvigovala kakovost bivanja in preživljanja prostega časa naših občank in občanov, in tako je po celotni naši občini.«. Aktivnosti v zvezi s prireditvijo v samem kraju že potekajo. Mot-ničani se zavedamo, kako pomembna je šola v tako majhnem kraju, zato vsak po svojih močeh sodelujemo pri pripravah. Ob jubileju bo izšla Kronika motniškega šolstva. Ker je to za nas velik zalogaj, smo tudi sami začeli z zbiranjem sredstev. V ta namen smo organizirali delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic in dobrodelni koncert, izkupiček bo namenjen izdaji kronike. V Motniku smo že mnogokrat uspešno proslavili jubileje, pomembne za naš kraj, zato upamo, da nam bo tudi tokrat s skupnimi močmi uspelo. Organizacijski odbor Častitljivih 150 let šole v Tunjicah Leta 1964 je nekoč samostojna šola v Tunjicah po sklepu Sveta za šolstvo občine Kamnik postala podružnična šola OŠ Frana Albrehta. Letošnje šolsko leto jo obiskuje 31 učencev od 1. do 5. razreda. Majhni smo, a močni. Ob hudih dogodkih so znali krajani vedno stopiti skupaj in pomagati, avgusta 2008 tudi šoli, ki ji je orkanski veter odnesel streho. To kaže, da v Tunjicah živijo ponosni in razgledani ljudje, ki vedo, kaj šola pomeni v tako majhnem kraju. V maju bomo praznovali častitljiv jubilej 150-letnico šolstva v Tunjicah. Poučevati na podružnični šoli v kombiniranih oddelkih ni lahko. Potrebno je ogromno kompromisov, prilagajanj in improvizacije. Slednje pa ne more biti, če učitelj ni strokovno dobro podkovan. Naše delo je pestro in večkrat prestopi okvire šole. Učitelji podružničnih šol Slovenije smo združeni v društvu učiteljev podružničnih šol-DUPŠ in imamo vsakoletna srečanja. Naši učenci se pridno pripravljajo na prireditev. Skozi vse leto spoznavajo zgodovino šole. Obiskali so staro šolo, učno uro svojih babic in dedkov, šivali so igrače, izdelovali svinčnike, ustvarjali v grafiki... zato vas toplo vabimo na prireditev ob 150-letnici šolstva v Tunjicah v petek, 29. maja, ob 18. uri na šolskem igrišču. V primeru dežja bo prireditev prestavljena na soboto, 30. maja, ob 18. uri. V našo šolo radi hodimo in se vanjo tudi vračamo in želimo, da tako tudi ostane. METKA MESTEK Učenci 2. in 3. razreda ob grafikah stare šole. Za širše razvojno povezovanje Odprtje javnega poziva LAS Srce Slovenije Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije objavlja odprtje javnega poziva za izbor in sofinanciranje projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije LAS za leto 2010. Izbranim projektom bodo dodeljena nepovratna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (os Leader) in sredstva LAS. Prva faza javnega poziva je odprta do vključno 8. junija 2009 do 12. ure, razpisna dokumentacija pa je na voljo na sedežu LAS na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1 v Litiji, na spletni strani www.razvoj.si/las in na spletnih straneh občin Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Lukovica, Moravče in Kamnik. Tam dobijo zainteresirani prijavitelji tudi vse dodatne informacije. V četrtek, 14. maja, ob 16. uri bo v sejni sobi Občine Dol pri Ljubljani organizirana delavnica za predstavitev javnega poziva, kamor vabimo vse, ki imajo namen letos kandidirati s svojimi projekti. Saša Ceglar Srečanje za nadaljnji razvoj Kamniške Bistrice - zelene osi regije V sredo, 6. maja, smo se zbrali v Domžalah vsi tisti, ki nas zanima dosedanji in nadaljnji razvoj Kamniške Bistrice kot zelene rekreacijske osi regije. Srečanja so se udeležili tudi številni ljudje iz občine Kamnik, ki so prispevali k temi različna mnenja in komentarje. Na srečanje smo povabili posameznike iz vseh treh občin - Kamnika, Domžal in Dola pri Ljubljani, ki so prav pred desetimi leti podpisale sporazum o sodelovanju pri razvoju Zelene osi regije, na pobudo mag. Marte Vahtar iz Zavoda ICRO Domžale, ki še danes aktivno deluje na tem projektu. Uvodoma je mag. Marta Vahtar predstavila dosedanje delovanje na tem področju ter aktivnosti v bližnji prihodnosti, med katerimi je posebej predstavila postavitev različnih informativnih in usmerjevalnih tabel, ki bodo obiskovalce opozarjale na reko, tehnično, naravno in kulturno dediščino ob njej, posebej pa na njen rekreacijski potencial. Čeprav bo za začetek postavljenih le nekaj tabel, verjamemo, da bo to pomemben korak na poti k uresničitvi zadane poti. Projekt Trkamo na vrata dediščine, ki je predstavljal pretekla tri leta okvir za delo na razvojnih vsebinah Kamniške Bistrice, se namreč že počasi izteka, zato njegovi nosilci že razmišljajo o tem, kaj bi bilo potrebno postoriti v nadaljevanju oz. kanj usmeriti skupna prizadevanja v prihodnje, da ne bi razvoj projekta Kamniška Bistrica - zelena os regije zamrl. V razpravi, v katero so se vključili tudi podžupan Občine Domžale Vinko Juhart, podžupan Občine Kamnik Rudi Pfajfar in podžupan Občine Dol pri Ljubljani Jože Virant, je bilo podanih vrsta mnenj, vprašanj in predlogov. Prisotni so se zavzeli, da bi to območje v vseh treh občinah celovito uredili, aktivnosti vseskozi koordinirali in omogo- čili vsem, da bi ob Kamniški Bistrici ter njenih pritokih preživeli kot sprehajalci ali kolesarji, veliko prijetnih trenutkov. V nadaljevanju bi kazalo vsekakor vključiti k projektu tudi druge občine, ki se nahajajo ob pestrem in slikovitem porečju mlinščic Kamniške Bistrice. Razstava Mozaik Srca Slovenije v Arboretumu Volčji Potok V času prvomajskih praznikov, med 25. aprilom in 3- majem, je v Arboretumu Volčji Potok potekala Razstava cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja, v okviru katere se je predstavljalo tudi območje Srca Slovenije. Rdeča nit predstavitve je bila razstava Mozaik Srca Slovenije, ki je bila pripravljena v okviru projekta »Trkamo na vrata dediščine«. Na razstavnem prostoru so se vse dni predstavljale posamezne občine, ki tvorijo območje Srca Slovenije, med njimi tudi kamniška občina, ki jo je zastopala Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Predstavitev so popestrili Društvo ljubiteljev harmonike Godič, Društvo podeželskih žena Kamnik ter grajski pisar. Napovedujemo: 12. junij: Mednarodno srečanje partnerjev projekta COz NeutrAlp v Snoviku - tema trajnostna mobilnost, 12. in 13. junij: Srednjeveški dnevi v Kamniku, 16. in 17. junij: Mednarodno srečanje partnerjev projekta Listen to the voice of villages - tema turizem v odročnejših krajih 21. junij: Spomladanski sejem v Dolu pri Ljubljani, 23. junij: Zaključno srečanje županov občin, ki sodelujejo pri projektu Trkamo na vrata dediščine ter odprtje razstave Mozaik Srca Slovenije v Dolu pri Ljubljani, 25. in 26. junij: Abrahamov ključ v Srcu Slovenije (skupno praznovanje petdesetih abrahamovcev ter izlet po Srcu Slovenije) Mija Bokal, Center za razvoj Litija Predstavitev kamniške občine v Arboretumu Volčji Potok so popestrili člani Društva ljubiteljev harmonike Godič, Društvo podeželskih žena Kamnik in grajski pisar. Ustanavljanje regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe Kamničani se zavedamo, da živimo pod prelepimi gorami, kjer je narava še prvobitna, čista, neokrnjena. Današnji način življenja pogosto naravi ni naklonjen. Prav zato smo še posebej ponosni, da nam je uspelo ohraniti delček narave, kamor civilazicija še ni prodrla. Naša dolžnost je, da jo ohranimo tudi prihodnjim rodovom. okolje in prostor in pet občin na območju predvidenega parka podpisalo »Sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe«. To so občine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava. Za koordinacijo med občinami in ministrstvom skrbi družba Logarska dolina d.o.o, ki ima informacijsko točko tudi v Kamiku. »Grintavci so osrednja gorska veriga Kamniško Savinjskih Alp. Zaradi izjemnih kvalitet sojih nameravali zavarovati že v obdobju med obema vojnama in tudi kasneje po 2. svetovni vojni. Velik del območja je danes že zavarovan z NATURO 2000.« Prve pobude za ustanovitev zavarovanega območja na območju Kamniško-Savinjskih Alp segajo v obdobje po 2. svetovni vojni. V državnem prostorskem planu je bilo območje Kamniško-Savinjskih Alp že vrsto let opredeljeno kot območje predvidenega regijskega parka. Aktivnosti za ustanovitev parka so se začele v letu 2005, ko je ministrstvo za V prostorih Turistično informacijskega centra lahko dobite vse informacije v zvezi z bodočim parkom pri Dušanu Prašnikarju. Vzpostavljena je tudi spletna stran bodočega parka (http:// www.ksa.si/). ki se dnevno dopolnjuje. Aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem regijskega parka so v letošnjem letu pospešene. Mi- VABILO Društvo diabetikov Kamnik vabi diabetike - sladkorne bolnike na predavanje ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI - INZULIN ALI TABLETE Predavala bo dr. med. Karmen Janša. Predavanje bo v sredo, 20. maja, bo 17. uri v prostorih Zdravstvenega doma Kamnik (II. nadstropje) nistrstvo za okolje in prostor vodi postopek ustanovitve parka in trenutno pripravlja osnutek Uredbe o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Po terminskem planu, ki so ga predstavniki ministrstva predstavili na občini Kamnik, naj bi v letošnjem letu v vseh občinah potekale javne razgrnitve in obširne javne razprave. Vsak bo imel možnost podati svoje poglede, predloge in pripombe. Ministrstvo za okolje in prostor se zaveda, da je regijski park smiselno ustanoviti le ob podpori prebivalcev, ki na območju živijo. Uredbo naj bi sprejela Vlada Republike Slovenije konec letošnjega leta. V sklopu priprav na ustanovitev re-!=■ gijskega parka je 3 bila v petek, 17. £ aprila,, organizi-rana ekskurzija v Triglavski narodni park. Udeležili smo se je prebivalci vseh petih občin. S strani občine Kamnik smo se je udeležili podžupan Rudolf Pfajfar, predstavniki agrarnih skupnosti z Velike planine, Male planine in Gojške planine, predstavniki družbe Velika planina d.o.o., svetnica Mateja Poljanšek in uslužbenci občine. Kljub deževnemu aprilskemu vremenu smo preživeli lep dan in izvedeli veliko zanimivega. Korita reke Tolminke so nas očarala, hkrati pa so nam bila domača, saj spominjajo na naš Predaselj. Zanimalo nas je predvsem, kako ljudje, ki živijo v parku, sprejemajo njegove omejitve. Ali park pomeni priložnost za kvalitetnejše življenje ali je zaviralec razvoja? Obiskali smo vasico Čadrg, gorsko vasico na Tolminskem. Bila je podvržena usodi večine hribovskih vasi, vendar je v zadnjih letih doživela pravi preporod. Več kmetij v vasi se je odločilo za bio kmetovanje. S pomočjo uprave Triglavskega narodnega parka so pridobili tudi sredstva, s katerimi so prenovili mlekarno, ki je sedaj prilagojena vsem standardom. S sirarstvom se ukvarjajo tri kmetije. Pri vsaki lahko kupite domači sir »Tolminec« in domačo skuto. Tako je v vasi ostalo več prebivalcev kot bi jih sicer, mnogi ljudje pa prihajajo v vas po domači sir in skuto. Tako vas ne ostaja pozabljena. Direktorica Triglavskega narodnega parka in njeni sodelavci so nam predstavili njihove izkušnje pri upravljanju parka. Večkrat so poudarili, da je za uspešno delovanje parka bistveno sodelovanje s prebivalci. Njihovo osrednje po slanstvo je ohranjanje narave, skrbijo pa tudi za razvoj na območju parka in ohranjanje poselitve. Med ljudmi na območju Kam-niškoSavinjskih Alp je vedno bolj izražena potreba po povezovanju, sodelovanju na različnih področjih. Gore nas ločujejo in hkrati povezujejo. Poti iz različnih dolin vodijo na skupne vrhove. Ustanovitev regijskega parka bo pomembna prelomnica in bistvena za nadaljnji razvoj tega območja, ki bo temeljil na ohranjanju narave. Povezovanje v okviru regijskega parka je že obrodilo sadove. Aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem parka smo do sedaj v večji meri izvajali s pomočjo evropskih sredstev. V okviru že zaključenega projekta Interreg IIIA »Trajnostni razvoj v Kamniško-Savinjskih Alpah«, so bile izdelane potrebne študije in analize, izdelanih je bilo kar nekaj zgibank (Zanimivosti v Kamniško-Savinjskih Alpah, Aktivnosti v naravi,...). Čezmejni projekt »Brezmejna doživetja narave« se bo začel izvajati v letošnjem letu in del pridobljenih sredstev bo porabljenih za trajnostni razvoj na Veliki planini. V občini Kamnik predvideni regijski park zavzema severni, pretežno gorati in neposeljeni del občine, kjer si želimo skladen, trajnostni razvoj tradicionalnih gospodarskih panog, predvsem kmetijstva, gozdarstva in turizma. Verjamemo, da bo park nudil tudi nove razvojne možnosti in ne bo le zbirka prepovedi in omejitev. Dejstvo je, da če hočemo, da bo park zaživel, ga moramo domačini sprejeti za svojega. BARBARA STRAJNAR OBČINA KAMNIK Vi sorašuiete. župan odsovaria O obnovi Budnarjeve muzejske hiše in pridobivanju evropskih sredstev za ohranjanje dediščine Občanka B.M. sprašuje, ali občina namerava obnoviti streho na Budnarjevi muzejski hiši, kije v že zelo slabem stanju. Ali je občina obveščena o možnosti pridobitve evropskih sredstev za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, kijih razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? Občina Kamnik je uspela pridobiti sredstva Evropskega kmetijskega sklada za prenovo strehe in obnovo stropa črne kuhinje v Budnarjevi muzejski hiši. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 objavlja več javnih razpisov. Občinam sta namenjena predvsem ukrep 322 - obnova in razvoj vasi, za katerega je v celotnem sedemletnem obdobju namenjenih 30,2 mio EUR in ukrep 323 - ohranjanje in izboljšanje dediščine na podeželju, za katerega je v celotnem sedemletnem obdobju namenjenih dobrih 14 mio EUR. Zaradi zapletenosti postopkov in administrativnih ovir sredstva ostajajo neporabljena, kar je velika škoda za občine. Občina Kamnik je ena od prvih občin, kije ta sredstva začela uspešno črpati. Dodeljenih nam je bilo 21.113,55 EUR. Naš cilj je do leta 2013 počrpati vseh 750.000 EUR. Pripravljeno imamo že vlogo za sofinanciranje obnove knjižnice v Šmarci, dogovarjamo pa se tudi že za nekatere druge projekte, s katerimi bomo kandidirali za pridobitev sredstev. _____I Evropski sončni dnevi European Solar Days S pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada bo Občina Kamnik obnovila streho in strop črne kuhinje Budnarjeve muzejske hiše v Zg. Palovčah. V Budnarjevi muzejski hiši bomo s pridobljenimi sredstvi prenovili streho in obnovili strop v črni kuhinji. Obstoječa kritina je dotrajana in potrebna zamenjave tako na hišnem kot tudi na gospodarskem delu. Streha bo prekrita s smrekovimi skodlami, položenimi kot trojno kritje. Stropno konstrukcijo nad vežo in črno kuhinjo je potrebno okrepiti. Na nekaterih predelih je potrebna zamenjava trohnečih desk. Nove deske bodo obžgane, tako da bo izgled desk enak prvotnemu. Budnarjeva hiša je eden redkih dokumentov časa in prostora, ki danes zaradi muzejske in turistične dejavnosti živi in izobražuje domačine ter obiskovalce. Predvsem po zaslugi Turističnega društva Kamn‘k hiša danes privablja vse večje število obiskovalcev. V njej poteka bogat kulturni program, organizirane so številne delavnice in razstave. Turistično društvo Kamn'kje uspelo pridobiti evropska sredstva v okviru programa Leader za projekt z naslovom »Okusi slovenskega podeželja«. Projekt predvideva organizacijo osmih delavnic, od tega sta bili dve že izvedeni, in sicer predstavitevjedi in običajev velike noči in spoznavanje zelišč. Serija delavnic se bo nadaljevala v jesenskem času. Hišo si lahko ogledate vsako soboto in nedeljo, v poletnih mesecih (junij, julij in avgust) pa bo odprta ob nedeljah. Obisk toplo priporočamo. ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR H. 4/ -¥ Mednarodni projekt »Evropski sončni dnevi« se že vrsto let izvaja v Avstriji, Švici in Nemčiji. Lansko leto ga je uradno podprla Evropska komisija in tako pripomogla, da se je razširil vFranci-jo, Italijo, Portugalsko, Španijo in Slovenijo. Namen projekta, ki se hkrati odvija v mnogih evropskih krajih, je ozaveščati javnost o okolju prijazni energiji in spodbujati povečanje proizvodnje elektrike in toplote iz sončne energije. Letos se bo 15. in 16. maja po Evropi odvijalo preko 4000 dogodkov, namenjenih izobraževanju vseh tistih, ki želijo pridobiti informacije o učinkoviti izrabi sončne energije, o sistemih sprejemnikov sončne energije in o sončnih elektrarnah. Posamezne aktivnosti, ki jih organizirajo različne zainteresirane skupine v Sloveniji, je mogoče najti na spletni strani Agencije za prestrukturiranje energetike http://www.ape. si/wwwesd/dogodki.htm. V Kamniku bo »sončni dan« v soboto, 16. maja. Na Glavnem trgu se bo med 9. in 13. uro dogajalo marsikaj zanimivega. Svojo dejavnost bodo predstavila nekatera kamniška podjetja, ki se ukvarjajo s solarno tehniko: Zarja Kovis d.o.o., I.S.P. d.o.o. in Via international d.o.o. Občani, ki se še niste odločili za uporabo sončne energije, pa o tern razmišljate, boste lahko dobili koristne informacije. Brezplačne nasvete o učinkoviti rabi energije, energetsko varčni gradnji, pridobivanju subvencij bo zainteresiranim občanom nudil energetski svetovalec na stojnici Energetsko-svetovalne pisarne. Prof. Lojze Vrankar, ki vodi astronomski krožek v ŠCRM, in astronomi iz Astronomskega društva Komet bodo omogočili obiskovalcem, da si bodo lahko pogledali dogajanje na Soncu s pomočjo ustreznih teleskopov. Mladinski center Kotlovnica pripravlja likovno delavnico za otroke. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli: otroška pevska zbora Cicibani in Vrabčki s solisti pod vodstvom gospe Marine Aparnik ter učenci OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Prireditve se bo udeležila tudi evropska poslanka ga. Mojca Drčar Murko. Občina Kamnik vas vabi, da se nam pridružite v soboto, 16-maja, med 9. in 13. uro na Glavnem trgu. Obeta se nam zanimiv in prijeten majski »sončni dan«-Občina Kamnik Alpinist Cene Grilje razstavlja v Galeriji Veronika Kamnik Ljubezen do risanja ga spremlja od otroštva Kamničana Ceneta Griljca, rojenega 22.6.1933 v Godiču, spremlja skozi življenje ljubezen do slikanja, do narave in gora. Vse od leta 1958 je aktiven v vrstah kamniških gornikov, alpinistov in gorskih reševalcev. Vrsto let je bil načelnik kamniške gorske reševalne službe. Bil je udeleženec več alpinističnih odprav v Alpah in številnih tujih gorstvih od Dolomitov, Pirenejev, Kavkaza in perujskih Andov do Himalaje. Zrl je svet pod seboj z vrhov, kot so Mc Kinley na Aljaski, Ararat v Turčiji, Visoki Atlas v Maroku ... Svoja doživetja beleži in ohranja z likovno govorico, ki ji je ljubiteljsko predan že od mladosti. O tistih časih nas rad spomni: »Kot osmi od desetih otrok v družini sem že z desetimi leti odšel služit h kmetu na Brezje nad Kamnikom. Zgodnje otroške in mladostniške (pre)izkušnje so mi v težkih razmerah druge svetovne vojne in ubož-nega povojnega časa oblikovale poglede na življenje in mi s pomembnimi spoznanji osvetljevale resničnost. Kot pastir sem molzel krave, izdeloval sir, maslo in trniče. Na deželi smo najstniki v tistih časih živeli delovno in tudi garaško - nosili smo gradbeni material na Kamniško sedlo, za kos kruha tovorili kamenje v apnenice, pripravljali drva za kuhanje oglja, podirali in sekali drevesa, delali z drvarji pri spuščanju hlodov po drčah in vodnih rižah. V trenutku predaha med delom sem marsikaj od tega narisal, če sem seveda imel kam in s čim, pred vojno največkrat na star ovojni papir, na hrbtne strani političnih plakatov in propagandnih letakov. Med vojno sem kot pastirček na Veliki planini risal zavezniška letala na stare, nemalokrat ožgane koščke desk. V povojnem času, ko so se začele obnavljati pastirske koče, sem v njih na leseni opaž - prvič z vodenimi barvicami - začel upodabljati motive iz tistega okolja: stare in nove pastirske stanove, pokrajino, planine, Ojstrico, Planjavo, Kamniško Bistrico...« Ena od teh slik iz leta 1948 je še ohranjena in med tridesetimi razstavljenimi slikami je nekaj posebnega, predstavlja Kamniško Bistrico. Ko je bil Cene star 15 let, jo je narisal v Rjavškovi koči (iz Godiča) na Veliki planini, ko je bil tam pastir. Ob obnavljanju koče leta 2003 je Milan Humar sliko snel in jo prinesel Cenetu za spomin. Cene Grilje z motivi iz narave, ki so v njegovem slikarstvu prevladujoči, opozarja na nujnost spoštovanja in ohranjanja dediščine. Na številnih motivih sledi tudi v odmaknjene predele in brezpotja. Z govorico, ki jo s svojimi (m)očmi izražanja premore, so njegova dela na več kot desetih samostojnih razstavah po Sloveniji, v Avstriji, Nemčiji, Švici in celo v Nepalu in na Japonskem lepo sprejeta, kar ga vedno znova spodbuja za nove izzive. Prav gotovo jih je še veliko pred njim, saj pri svojih 75-tih letih slika in bere brez očal. Kamniški akademski slikar in likovni publicist Dušan Lipovec je leta 1995 o Cenetovem likovnem opusu med drugim zapisal: »Ce bi hoteli stilno opredeliti risarski in slikarski slog Ceneta Griljca, bi bil še najbližji uporabni termin »fotorealizem«: zavzema se za likovno perfekcijo, ki včasih zazveni kot odmev ali spomin na klasično tradicijo realističnega (in romantičnega) krajinarstva kamniških slikarjev Matije, Antona in Maksa Koželja.« Premiera dokumentarnega filma o dragoceni zbirki Josipa N. Sadnikarja v Kamniku 15. aprila ob 19- uri je bila v salonu gradu Zaprice premierna predstavitev 30- minutnega dokumentarnega filma o zbirki Josipa N. Sadnikarja v Kamniku. Film je nastal v produkciji Medobčinskega muzeja Kamnik, finančno sta film omogočila Ministrstvo za kulturo RS in Občina Kamnik. Občina Kamnik v letu 2009 praznuje 780-letnico nastanka mesta in na ta način so predstavljene osebnosti, ki so s svojim delovanjem pomagale k razvoju Kamnika na različnih področjih. Scenarij za film so ob sodelovanju članov družine Sadnikar, gospodov Nika in De-metra ml. napisali kustosi Medobčinskega muzeja Kamnik pod vodstvom Zore Torkar ter režiserja Matjaža Koncilja. različen, od daril, zamenjav in predvsem nakupov. Vsekakor je bil Sadnikar po zavzetosti za zbiranje starin poznan ne samo v kamniškem okolišu, ampak tudi daleč naokoli. Leta 1937 je za svoje mnogostransko delovanje in življenjsko delo prejel diplomo častnega meščana Kamnika. Že leta 1950 se je zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije zavedal izjemnega pomena zbirke in izdal odločbo o zaščiti enkratne Sadnikarjeve muzejske zbirke kot spomenika. Občina Kamnik je nekoliko kasneje načrtovala odkup celotne hiše z zbirko. Vendar pa gospodarske težave v občini niso več dopuščale, da bi uresničila ta prvotni načrt. Sprejet je bil Slikar, alpinist in gorski reševalec Cene Grilje z družino: ženo Marjano, hčerkama Matejo in Ireno, sinom Boštjanom, vnukom Janušem in vnukinjama Manco in Zalo (pri klavirju) ob odprtju samostojne razstave v Galeriji Veronika Kamnik. V ozadju njegovi sliki, ki ju je ustvaril letošnjo zimo, na levi Pogled na Grintovce z Velike planine, na desni Pogled na Kamnik in Novi trg leta 1920, ko je tam stalo devet kozolcev, danes pa je le še eden. Samostojna razstava Ceneta Griljca z naslovom »Odmaknjeni Pozori iz doline Kamniške Bistrice« v Galeriji Veronika je na ogled 56 do 25. maja. Ob odprtju, 24. aprila, je avtorja in njegovo delo Podstavil vodja Območne izpostave JSKD Tone Ftičar. Večer sta zJepimi melodijami obogatili mladi glasbenici Petra Kokotec na C|trah in 9-letna Zala Perko (Cenetova vnukinja) na klavirju. Avtor razstave je vse ljubitelje njegove likovne ustvarjalnosti toplo pozdravil in se jim zahvalil za res številen obisk. Z razstavo Cene obe-ležuje dve pomembni obletnici: pred 30-imi leti je umrla njegova raama, 30 let pa je tudi od vzpona slovenskih alpinistov na 8848 metrov visok himalajski vrh Mont Everest v Nepalu, ki ga je Cene upodobil in ga predstavlja na tej razstavi, ob njem pa 7902 metrov visok Kangbačen - letos mineva 45 let od himalajske odprave, v kateri so med drugimi slovenskimi alpinisti prvič sodelovali tudi kamniški. VERA MEJAČ Filmska predstavitev je poskušala predstaviti Josipa Nikolaja Sadnikarja kot zbiralca, čeprav vsi vemo, da je bil tudi zavzet živinozdravnik, mecen številnim umetnikom in ustvarjalcem, tudi sam slikarski in fotografski talent ter glasbenik. Prav gotovo smo kakšno njegovo zanimanje tudi izpustili. Leta 1889 (torej letos mineva 120 let od njegovega prihoda v Kamnik) je prišel v Kamnik in tu leta 1893 osnoval prvo muzejsko zbirko na Slovenskem, odprto tudi za javnost. Ob njegovi smrti leta 1952 je bila to ena največjih in najkvalitetnejših zasebnih zbirk. Izjemno bogata kamniška kulturna dediščina, ponovno vzbujeno zanimanje za narodovo zgodovino in kulturo ob koncu 19- stoletja, predvsem pa osebno Sadnikarjevo zanimanje za umetnost in veselje do zbiranja predmetov je pripeljalo do osnovanja muzeja. V njegovem muzeju so našli mesto zelo različni predmeti: arheološki predmeti, predmeti za čisto vsakdanjo uporabo, do posebnosti in dragocenosti, kot so knjige, rokopisi, arhivski dokumenti in galerija dragocenih likovnih umetnin. Način pridobivanja predmetov je bil Kamnik je bogatejši za še eno razstavno galerijo V.pcmu kulture Kamnik je preddverje pred vhodom v dvorano d?hilo novo podobo. Odslej ga bodo krasile različne razstave kamniških in drugih ustvarjalcev. Otvoritveno razstavo je pripravil Foto iub Kamnik, kjer predstavljamo pregled skozi pomembnejše klubske razstave v preteklih prtih letih obstoja društva. Razstavljene so le agrajene fotografije in tiste, ki so prejele diplomo, ocenjene pa o bile s strani zunanjih žirantov. Vse razstave so bile izvedene po Pravnmku FotograMe zveze Slovenije. Razstava je na ogled vsaj do V prihodnje se v foto klubu obeta še več zanimivosti. Konec meseca ja bomo sodelovali pri festivalu Pozdrav iz Kotla, ki ga že četrtič za hranjenje in predstavljanje celotne zbirke - najstarejše in ene najkvalitetnejših zasebnih zbirk na Slovenskem, je prav gotovo v javni ustanovi - v muzeju in to v mestu, kjer je zbirka nastajala. S tem bi tudi najlepše počastili spomin in delo Josipa Nikolaja Sadnikarja. Glavni namen filma je bil predstaviti zgodbo o Josipu Nikolaju Sadnikarju kot zbiralcu in ohraniti današnjo podobo Sadnikarjeve zbirke. Filma ne bi bilo brez sodelovanja z gospodoma Nikom Sadnikarjem in Demetrom Sadnikarjem mlajšim. Posebno Niko Sadnikar je nenadomestljiv vir informacij o zgodovini predmetov, Kamničanih, dogodkih. Projekcija filma je bila izvedena prav v dneh, ko je Niko Sadni- kar praznoval svoj 93- rojstni dan. Posebna zahvala pa velja režiserju filma Matjažu Koncilji, ki je uspel ujeti izjemno zanimivo osebnost Josipa Nikolaja Sadnikarja in vso bogastvo njegove zbirke. Projekcija filma je napolnila salon gradu Zaprice in tako potrdila zanimanje za našo kamniško zgodovino, umetnost in seveda za delovanje družine Sadnikar. Prav tako je bilo izredno dobro obiskano javno vodstvo po zbirki Josipa Nikolaja Sadnikarja v domači hiši na Šutni v Kamniku, ki ga je 17. aprila ob pomoči družinskih članov organiziral dr. Niko Sadnikar. Bogastvo predmetov in sam meščanski interier je navdušil marsikaterega obiskovalca. MAG. ZORA TORKAR Dragocena zasebna zbirka Josipa N. Sadnikarja je kot najstarejša in največja zasebna muzejska zbirka na Slovenskem poznana po vsej Sloveniji in v tujini, za vselej pa je shranjena tudi na filmski trak. Bogato muzejsko zbirko zelo različnih predmetov (arheološki predmeti, predmeti za vsakdanjo uporabo, dragocenosti, kot so knjige, rokopisi, arhivski dokumenti in likovne umetnine) v Sadnikarjevem muzeju na Šutni ohranja njegov sin dr. Niko Sadnikar, častni občan občine Kamnik. Kljub častitljivim 93. letom jo z veseljem in izčrpno razlago o slehernem predmetu pokaže obiskovalcem. Občudovanja vredno je njegovo natančno in neizčrpno poznavanje zgodovine. Na sliki: dr. Niko Sadnikar med dragocenimi predmeti zbirke: za njim kip sv. Mihaela - baročno delo iz leta 1740, relief na levi v pozno gotskem stilu prikazuje poklon treh kraljev, paž iz leta 1810 drži grb mesta Kamnik, spodaj ruske ikone iz 18. stoletja, prinešene iz Ukrajine. Foto: VERA MEJAČ nov sklep, da se za nov muzej na Zapricah, ustanovljen leta 1961, odkupi le del predmetov. S pomočjo zunanjih cenil-cev-specialistov za posamezne vrste gradiva so bili izbrani in odkupljeni predmeti, ki so bili po svojem nastanku, uporabi ali nahajališču vezani na kamniško območje. Tako je bilo odkupljenih 1468 predmetov. V okviru kamniškega muzeja je nastala t.im. Sadnikarjeva zbirka, na katero smo še danes izjemno ponosni, saj vsebuje nekaj najlepših in najdragocenejših muzejskih predmetov, naj omenim samo nekaj primerov: izjemno redki primeri knjig, kot so Dalmatinova Biblija, Pentatevh, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, renesančnih kipov - stražarjev božjega groba, antični prstan, kositrni cehovski vrči, hišni oltarčki in podobno. Pravzaprav je malo muzejskih razstav, v katere ne vključimo predmetov iz Sadnikarjeve zbirke. Želeli bi opozoriti tudi na nadaljnjo usodo preostalega dela Sadnikarjeve zbirke, ki je v družinski lasti, saj bi z njenim drobljenjem in morebitnim odprodajanjem posameznih predmetov naredili neprecenljivo škodo. Primerno mesto prireja MC Kotlovnica Kamnik. Ob predstavitvi različnih društev se bomo tudi mi predstavili z zanimivimi fotografskimi delavnicami, predstavitvijo in preizkusom že »muzejskih« klasičnih fotoaparatov različnih formatov ter t.i Camere obscure. Predstavili bomo način dela v temnici za razvijanje fotografij ter odprli razstavo fotografij iz avstrijskega mesta Trofaiach, ki je plod lanskoletnega mednarodnega sodelovanja s fotografi iz pobratene občine Trofaiach. Več lahko preberete na naši spletni strani www.fotoklub-kamnik. si, lahko pa nas tudi obiščete med rednimi klubskimi srečanji vsako sredo ob 20. uri v prostorih MC Kotlovnica. FOTO KLUB KAMNIK, BOJAN TEŽAK Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si •^3*% Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si Četrtek. 21. mai. ob 17. uri: Knjižna čajanka v Šutenski čitalnici (prostori KD Priden možic): Do zadnjega diha (Kanada) Vodi: Ivanka Učakar Vsak ponedeljek ob 18. uri na pionirskem oddelku knjižnice Mladi prostovoljci iz-Stranj so začeli brati pravljice na pionirskem oddelku knjižnice vsak ponedeljek. * Starši, pripeljite svoje otroke in si v tem času v miru izberite knjigo zase ali pa prelistajte dnevno časopisje. it MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK www.muzei-kamnik-on.net Galerija Miha Maleš. Glavni trg 2. Kamnik Sreda. 20. mai. ob 19. uri Iz zbirke Miha Maleša. Tuji umetniki. Odprtje občasne razstave v počastitev mednarodnega dneva muzejev. it. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK, Muzejska pot 3, Kamnik Sreda. 27. mai. ob 19. uri Iz cikla predavanj Kamnik skozi čas... (780 let Kamnika) Mag. Igor VVeigl: Na kavi pri baronih Janežičih. Življenje plemstva na Kamniškem v 17. in 18. stoletju. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 Četrtek. 21. mai. ob 18. uri KVIZ ob 780-letnici omembe mesta Kamnik medšolsko tekmovanje o poznavanju Kamnika za izven; VSTOP PROST Petek. 22. mai - sobota 30. mai Vrsta prireditev ob POZDRAVU IZ KOTLA: več na www.kotlovnica.si >t, JSKD - OBMOČNA IZPOSTAVA KAMNIK tel.: 01/831 98 30, oi.kamnik@iskd.si Galerija Veronika. Kamnik Cene Grilje: Odmaknjeni prizori iz doline Kamnikške Bistrice Razstava oljnih slik in akvarelov je podaljšana do 25. maja 2009; odprta bo vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstopnine ni. Petek. 15. maia. ob 20. uri Osnovna šola Šmartno v Tuhinju Letni koncert MePZ Mavrica, Srednja vas, zborovodkinja Mateja Kališnik. Gost: Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno, zborovodja Peter Pogačar. Vstopnina: 5 EUR Nedelja. 17. maia.. ob 15. uri Župnijska cerkev Sv. Ane, Tunjice XI. Srečanje oktetov in malih pevskih skupin Vstop s prostovoljnimi prispevki. Petek. 22. maia. ob 19. uri: Srečanje Solidarnosti. Koncert otroških, ženskega in moškega pevskega zbora ob 90-letnici ustanovitve DKD Solidarnost Kamnik. Vstop prost. Sobota. 23. maia. ob 20. uri: Tomaž Pengov: Čarobni svet Zemlja in dih besede. Multivizija z avtorsko glasbo in besedili, izvajalca Tomaž Pengov in Matjaž VVeingerl. Vstopnina: 5 EUR. >t. AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO www.kamnik-tourism.si Sobota. 23. maia ob 10 uri - Trg prijateljstva - Šutna - V. MEDNARODNI FESTIVAL PREDVOJNIH STARODOBNIH VOZIL DSV KAMNIK, 22.-23. 5. 2009 it KAVARNA - GALERIJA MAJOLKA Maistrova 1, Kamnik, tel. 041 791 411 Sobota. 23. in 30. mai ob 20. uri Nastop Matica Smolnikarja na klasični kitari. Vstop prost. ŠPORTNI TURIZEM - Pobuda za ureditev območja Velike PRILOŽNOST ZA KAMNIK (II. DEL) planine v prostorskem planu Že povprečen poznavalec športa v Kamniku lahko hitro ugotovi, da mesto Kamnik s svojo bližnjo okolico ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa tako pozimi kot tudi poleti. V sožitju s kulturnimi, sakralnimi, arheološkimi in naravnimi znamenitostmi je Kamnik prav gotovo turistična destinacija, ki bi pritegnila veliko turistov. Vemo, da povprečna družina, slovenska ali iz tujine, nima enakih interesov - oče je navdušen golfist, sin prisega na tenis, mati obožuje jahanje, hči pa najraje plava. Takšna družina pri načrtovanju počitnic brska po spletu in išče kraj, ki ima golf igrišče, teniška igrišča, plavalni bazen in hlev s plemenskimi žrebci. Če še dodamo, da družina prihaja z letalom iz Norveške, zato išče turistično destinacijo, ki ni preveč oddaljena od letališča, je oče malodane soočen z misijo nemogoče. Pa šalo na stran! Kamnik lahko postane odlična dneva ali celo končna (večdnevna) turistična destinacija, saj v celoti izpolnjuje osnovne pogoje za uspešno delovanje - turistična ponudba traja preko celega leta, dostop do Kamnika je enostaven ter večvrsten (letalo, vlak, avtomobil, kolo), celotna regija je kar varna (ni vojn, potresov, itd.) ter ponuja veliko število različnih športnih in drugih aktivnosti. V Kamniku deluje nekaj posameznikov in podjetij, ki se preživljajo s turistično ponudbo (med njimi so »paradni konji« kamniške občine, kot so Velika planina, Terme Snovik, Arboretum, naravni zdravilni gaj), zelo pa so dejavni tudi v posameznih športnih društvih, ki bi se z ustrezno stimulacijo oziroma vodenjem lahko takoj in kvalitetno vključili v turistično ponudbo. V kamniški občini imamo veliko svetovno znanih športnikov, prav oni bi morali imeti zelo pomembno vlogo pri promociji projekta »Kamnik-mesto športnega turizma«. Ni veliko mest, ki imajo svetovnega prvaka v smučarskih skokih (Rok Benkovič), dva nosilca zlatega cepina (Marko Prezelj in Tomaž Humar), nosilca bronaste medalje z evropskega prvenstva v plavanju (Tone Čerer), Kamničana pa sta na nek način tudi olimpijski zmagovalec v streljanju Rajmond Debevec in nosilka srebrne medalje s svetovnega prvenstva v smučarskih tekih Petra Majdič. Imena, ki lahko ob ustrezni promociji Kamniku prinesejo veliko dodano vrednost in so lahko razlog za turistični obisk. V veliko mestih po svetu odlično izkoriščajo svoje vrhunske športnike v promocijske namene, če pa imajo športniki v izvedbi različnih športnih aktivnosti čas tudi osebno sodelovati, pa smo zmagali. Strokovnjaki za ekonomijo s področja športa si delijo mnenje, da lahko veliki športni dogodki pripomorejo k preobrazbi mesta ali države z učinki na pospeševanje turizma, hkrati pa so dobra vaba za potencialne vlagatelje. Organizacija velikih športnih dogodkov ima po mnenju vprašanih najmočnejši vpliv na pozitivno pred- ŽUPAN, KDAJ SE BOMO ZAČELI POGOVARJATI? V zadnjih dneh se je v Kamniku zgodilo marsikaj. Delavci so ostali brez dela, podjetniki brez prostora za realizacijo svojih idej, otroci brez otroškega varstva in izletniki brez gondole na Veliko planino. So pa nekateri tudi kaj dobili; »severnjaki« in »vzhodnjaki« smo končno dočakali kamniško štiripasovnico, turisti pa nov hotel. Nekateri smo govorili tudi o tem, kako bi bilo lahko manj tistih, ki izgubljajo, in več tistih, ki dobivajo, a smo bili s strani župana hitro podučeni, da ne znamo ceniti njegovih dolgoletnih prizadevanj. Je res naša dolžnost, da smo zadovoljni z vsem, kar dobimo? Vsak meter zgrajene ceste, vsak nov oddelek vrtca in vsak obnovljen kulturni dom, skratka vse kar občina ustvarja ni dobrota župana, ampak njegova dolžnost in delovna obveznost. Župan je v službi ljudi, zato lahko davkoplačevalci upravičeno pričakujemo visoke standarde pri trošenju našega denarja. Ne morem se strinjati z izjavami nekaterih, ki razlagajo, da v občini Kamnik ni mogoče narediti več, kot je narejenega. Različni ljudje lahko iz 25 milijonov evrov ustvarijo različno. Pred nami so veliki izzivi. Resno se bomo morali soočiti s trenutno gospodarsko klimo v občini, zagotoviti bomo morali dodatne kapacitete vrtca, čaka nas gradnja novih šol, zagotoviti bomo morali več pločnikov in varnih šolskih poti, ne smemo pozabiti na spodbujanje turizma. Vsekakor ne bi bilo slabo, če bi župan k upravljanju občine povabil tudi opozicijo. Želimo si resnih pogovorov o naših skupnih razvojnih prioritetah, tako, da se ne bo več zgodilo, da bo občina vložila 6 milijonov evrov v povezovalno cesto med Ljubljansko cesto in kamniško obvoznico, medtem ko nimamo zagotov- ljenih sredstev za druge, veliko bolj nujne projekte. Župan se je pri sprejemanju proračuna za leto 2009 potrudil in že v fazi priprave proračuna na pogovore povabil tudi opozicijo. Ne prej in ne pozneje nismo bili več deležni te županove milosti, kar je velika škoda. Prepričan sem, da primerno izražena kritika lahko predstavlja priložnost za izboljšanje. Na žalost pa kamniška oblast te priložnosti za izboljšanje ne koristi in se rajši ukvarja z načini, kako gtišati vse kritike. Župan na neprijetna dejstva ponavadi odgovarja z obtožbami o nabiranju političnih točk, tako je odgovoril tudi občinskemu svetniku Robinu Majniku, ki je predlagal izredno sejo o Veliki planini. Sam ne bom sodil o Majnikovih namenih, poznam pa svoje namene in bi rad župana opomnil, da sem že davnega marca leta 2007 zastavil naslednje svetniško vprašanje: »Zanima me, kaj se dogaja z družbo Velika planina - Zaklad narave d.o.o.. So se razmere v družbi po zamenjavi vodstva izboljšale? Kaj se dogaja z načrtovano prodajo družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o.?« Seveda konkretnih odgovorov na moja vprašanja nisem dobil, sem pa dobil obljubo, da naj bi se problematika Velike planine obravnavala na letošnji redni majski seji, za katero je direktor občinske uprave obljubljal obsežen dnevni red (rebalans, OPPN,...). Zagotovila direktorja občinske uprave so me spodbudila, da sem dal svoj podpis za izredno sejo občinskega sveta občine Kamnik Robinu Majniku, saj si želim, da bi se s problemi Velike planine soočili resno, odgovorno in brez časovnih pritiskov. Na srečo si je medtem župan že premislil in dnevni red majske seje resnično skoncentriral na Veliko planino. MATEJ TONIN stavo države gostiteljice v javnosti, hkrati pa vpliva tudi na izboljšanje splošne in športne infrastrukture. Kamnik ima kar nekaj zelo zanimivih športnih prireditev (omenim naj samo kolesarski maraton na Veliko planino ter gorski tek na Grintovec), nekatere pa bi lahko ponovno spravili v življenje (npr. mednarodno smučarsko tekmovanje na Veliki planini ali pa mednarodni ATP Chal-lenger teniški turnir). Kamniški klubi vsakodnevno dokazujejo, da imajo dovolj sposobnih ljudi za tehnično oziroma logistično izvedbo tudi največjih športnih tekmovanj, potrebujejo pa strokovnjake s področja promocije in marketinga, ki bodo njihov trud in znanje znali nadgraditi (projekt v finančnem smislu končati bolje kot s pozitivno ničlo). Izjemna priložnost za Kamnik je turistična ponudba za invalide, ki na globalni ravni zaostaja za povpraševanjem. Po nekaterih podatkih je že 15 odstotkov evropske populacije tako ali drugače hendikepira-nih (v tej skupini so tudi tudi ljudje z bolj ali manj hudimi okvarami vida in sluha), kar predstavlja veliko število potencialnih turistov. V tem pogledu bi kamniški Cirius (prej ZUIM) moral dobiti poseben pomen in vlogo, čeprav je že v tem trenutku po strokovni in programski plati korak pred ostalimi slovenskimi zavodi in bi se lahko takoj vključil v turistično ponudbo mesta Kamnik. (se nadaljuje) MATJAŽ POGAČAR Ob pripravi nove prostorske strategije občine Kamnik se mi zdi pomembno opozoriti na nekatere zadeve, ki bi jih bilo po mojem mnenju potrebno v novi prostorski strategiji urediti. Pri tem imam v mislih ureditev statusa objektov na širšem območju Velike planine. V območjih večjih naselij je opredeljeno območje pozidave, ki je zarisano tudi v prostorskih načrtih in kjer je dovoljena stanovanjska raba prostora. Cela vrsta posameznih objektov na planinah (Veliki, Mali, Gojški, Marijaninih njivah, Konjski, Kisovcu in drugje) pa nima take ureditve, kar onemogoča ureditev in legalizacijo teh objektov. Zato dajem pobudo, da se v bodoči strategiji uredi tudi to vprašanje. Menim, da je način prostorskega urejanja širšega območja Velike planine v tem trenutku potrebno urediti posebej pazljivo. Ni jasen bodoči status in namembnost tega območja. Ena od možnosti je tudi ureditev regijskega parka, ideje so tudi o ureditvi smučišč itd. V tem trenutku ne teče nobena aktivnost, ki bi omogočala kakršnokoli odločanje o bodoči namembnosti, kar najbrž pomeni, da nimamo idej in da bomo to odgovornost prepustili bodočim rodovom. Prav zato je potrebno v tem trenutku v prostorski strategiji opredeliti rabo prostora zelo konzervativno in sprejeti tako prostorsko ureditev, ki bo v nekem smislu zamrznila stanje in preprečila nadaljnjo degradacijo tega območja. Pri tem bi morali sorazmerno ozko, tako Občinski svet in gospodarska kriza Na zadnji redni seji Občinskega sveta, ki je bila tokrat res kratka, sta bila po našem mnenju v ospredju predvsem dva detajla, ki ju je potrebno omeniti. Prvi je vsekakor naše nasprotovanje predlaganemu delu odloka, ki je predvidel, da bi lastniki zemljišč plačevali odvoz odpadkov ne glede na to, kdo bi povzročil divje odlagališče. Vsekakor smo s strani svetnikov županove koalicije slišali kar nekaj relativno dobrih razlogov, zakaj tak predlog. Ti argumenti pa niso najbolj prepričljivi. Ce pogledamo dejstvo, da lastniki gozdov ne smejo prepovedati prehoda po svojih parcelah, je nemogoče, da bi noč in dan, petek in svetek pazili na onesnaževalce. Toliko huje je še za tiste, ki imajo svoje gozdove kar nekaj kilometrov od svojih prebivališč. Predstavljajmo si, da ima nek lastnik zemljišče na »atraktivni« lokaciji za črne odlagališčnike. Ker bi moral odvoz smeti plačevati sam, bi lahko po določenem času postali stroški odvoza večji, kot je vrednost parcele. Prej ali slej bi lastnik parcelo raje podaril, kot pa da ima z njo neskončne stroške. Tako stanje je seveda nesprejemljivo. Na koncu je prevladal razum in naš predlog za umik te nesprejemljive točke v odloku smo spremenili v nek kompromisen predlog, ki je brez težav dobil večino. Pri odloku, ki ureja razmerja v zdravstvenem domu, pa žal naš predlog ni dobil dovolj podpore. Gre namreč za naše nasprotovanje dejstvu, da si v javnem zavodu, kot je zdravstveni dom, zaposleni lahko delijo dobičke. V osnovi mi namreč ni jasno, kako je možno, da dobički v javnih zavodih sploh nastanejo. Po neki zdravi pameti naj bi javni zavodi delali brez dobičkov. Ce pa že govorimo o tem, pa bi morali biti dobički namenjeni za izboljšanje kvalitete zdravljenja bolnikov. To je predvsem za nabavo novih, sodobnih aparatur, ki bi krajšale čakalne dobe, ki so velikokrat nesprejemljivo dolge. Ker je potrebno za omenjen odlok soglasje dveh občin (Kamnik in Komenda), lahko v sosednji občini pride do spremembe točke, ki smo ji v SDS nasprotovali. V zadnjih mesecih, ko je tudi Slovenija v bolj ali manj hudi recesiji, se večkrat sprašujem, če so razprave, ki potekajo na Občinskem svetu, res tiste, ki zanimajo ljudi, ki so že izgubili delovna mesta. Mnenja sem namreč, da bi morali tudi v vsaki občini posebej blažiti učinke gospodarske krize. Konec lanskega leta sem opomnil občinsko upravo, da naj se pripravi na večje število brezposelnih. Predlagal sem tudi, da bi Občinski svet posvetil posebno točko tem, lahko rečemo tudi izrednim razmeram. Sicer je res, da je občinska uprava predvidela nekaj več denarja socialnim transferom, na vsak način pa to ni dovolj. Na kamniški upravni enoti sem dobil podatek, da je bilo v naši občini ukinjenih že preko 900 delovnih mest. Če se ne motim, je bilo na eni izmed sej Občinskega sveta rečeno, da je bilo v naši občini pred časom vsega skupaj dobrih 4000 delovnih mest. To pomeni, da je že skoraj vsak četrti zaposleni izgubil delo. To je vsekakor znak za alarm največje stopnje. Zato pa je moje razočaranje toliko večje, da na zadnji seji nismo govorili kaj več o tej temi. To bi bilo še posebej dobrodošlo, saj bomo na majski seji imeli točko rebalans proračuna za leto 2009, kjer bi že lahko upoštevali predloge svetnic in svetnikov za blaženje materialnih stisk naših sokrajanov. Prepričan sem, da bi bila prava pot do rešitve vlaganje več denarja v javna dela, s čimer bi zagotovili, da bi si dela željni ljudje lahko sami zagotovili vsaj del denarja za preživetje. Zato izrabljam tudi ta članek kot poziv g. županu, da več pozornosti nameni reševanju nastale situacije. ROBERT KOKOTEC, SDS KAMNIK po vprašanju območij dovoljene pozidave, kakor tudi v urbanistično arhitekturnem smislu, omejiti možne posege. Na območjih, kjer je možna pozidava, je ta urejena na način, da je opredeljeno območje možne pozidave, kar omogoča gostitev pozidave na teh območjih. Mislim, da bi bilo potrebno te stvari precizirati in verjetno tudi individualizirati ter omejiti možno gradnjo na posamezne parcele (predvsem že obstoječe objekte). Na drugi strani pa je precej objektov izven območij dovoljene pozidave, za nekatere od njih je urejeno tako, da je sam objekt oziroma parcela na kateri stoji, opredeljena kot zazidljiva. Menim, da bi bilo potrebno tako rešitev predvideti za vse obstoječe objekte, ki stojijo na območju Velike planine in okoliških planin. Takih objektov je kar nekaj (tudi Gostišče na Zelenem robu je na območju, kjer ni dovoljena pozidava). Podobno je zgor- 1 nja postaja sedežnice, kjer je < dovoljena stanovanjska raba. j Taki so še objekti na Marija- i ninih njivah, štale na Kisovcu, i objekti na Pirčevi planini in še < drugi objekti. i Sprejemanje prostorske < strategije je nedvomno akt, v i katerem bi se morale odražati ! vse razvojne_perspektive obči-ne Kamnik. Ce pa teh perspektiv ni, je potrebno zagotoviti vsaj zavarovanje obstoječega stanja dokler ne bodo sprejete druge odločitve. Zadnji dolgoročni prostorski akt je bil sprejet pred dvajsetimi leti in verjetno bo podobno tudi s to prostorsko strategijo, s katero bomo živeli naslednjih dvajset let. To pa je velika odgovornost, če ta beseda seveda še ni povsem izgubila svojega pomena. JOŽE ZAGORC LTS - ZA KAMNIK PISMA - MNENJA -ODMEVI Sprašujem se, kje bom pokopan? Ker je minilo že nekaj časa od polemičnih razgovorov z županom občine Kamnik glede problema razširitve pokopališča Žale Kamnik sem se odločil, daje treba temu vprašanju nameniti več pozornosti. Kajti, kadar pridem na grob mojih staršev, imam občutek, da je pokopališče vedno bolj zapolnjeno z novimi grobovi. Zakaj tak uvod? Ker sem prepričan, daje treba čim prej začeti vprašanje razširitve pokopališča Žale in ga razrešiti, ker se ta problem sam od sebe ne bo nikoli rešil. Ker sem slučajno predsednik Meščanske korporacije mi ni vseeno, da se ne išče še naprej ustreznih rešitev, ki bi jih lahko dosegli v medsebojnem dogovoru med Meščansko korporacijo in občino v korist vseh občanov. Ko je Občina Kamnik zaprosila Meščansko korporacijo za soglasje, da se pridobi gradbeno dovoljenje za razširitev pokopališča Žale, smo člani Gospodarskega odbora Meščanske korporacije ugotovili naslednja dejstva: 1. Interes Meščanske korporacije je, da se v čim krajšem času dogovorimo za sporazumno rešitev tistega dela denacionalizacijskega zahtevka, katerega zavezanec za vračanje je prav Občina (v ta zahtevek je uključeno tudi pokopališče Žale). 2. V nekem obdobju so vsi dosedanji dogovori z uradom župana potekali v smislu čim-prejšnega končanja denacionalizacijskega postopka, ki bo razbremenil različne poglede na vračanje odvzetega premoženja Meščanske korporacije. Kajti posledično razmerje, kot je sedaj, zavira razvoj občine Kamnik in tudi perspektive Meščanske korporacije. 3- Da bi se hitreje uredilo problematiko razširitve pokopališča Žale je bila s strani Meščanske korporacije v zadnji varianti predlagana pogodba o odkupu zemljišča, ki je v denacionalizacijskem postopku, po 50% nižji ceni od tržne cene takega zem- i Ijišča (ponujene so bile tudi različne možnosti, od zamenjave zemljišč, poravnave, solastnine, vse v skladu z Za- \ konom o denacionalizaciji). Če Meščanska korporacija ne bi dobila vrnjenega premože- j nja, je taka pogodba tako ali I tako nična. 4. Pozabitev Meščanske korporacije brez sklenjenega dogovora z zavezancem pfi izdaji gradbenega dovoljenja za razširitev pokopališča Zale bi imelo za posledico, da Meščanska korporacija nima več pravice zahtevati vrnitve tega dela premoženja. Ravno v tem detajlu je prišlo do različnih stališč kako naprej. Zato gospodu županu Smolnikarju javno predlagam, da se začnemo pravočasno dogovarjati o tem, kako praktično rešiti ta problem, brez medsebojnega obtoževanja (vendar ne trditi brez osnove, da bo občina na ta način kupovala svoje zemljišče na Žalah, kar ni res). Na koncu tega prispevka povzemam misel, ki jo je župan opisal takole: »da je žcil dejstvo tako, da zavest o nujnosti širitve pokopališča še ne zadostuje za samo realizacijo«. Ker mi je ta misel všeč, sem se odločil, da jo nadaljujem v tem smislu. Potrebno je doseči dejansko kooperativnost vseh akterjev in zavest vseh, da smo pravzaprav sami odgovorni za svojo in našo prihodnost ter te odgovornosti ne moremo v nedogled prelagati na druge, kar velja tudi za vprašanje razširitve pokopališča Žale v Kamniku. »K posesti Meščanske korporacije so spadale tudi Žale s pokopališčem, korporacijski upravičenci pa so imeli na Žalah celo svoje zelnike«. Verodostojni dokaz te trditve najdemo v Kamniškem zborniku v komentarju ob sliki, ko so na Žalah odkrivali spomenik Antonu Medvedu leta 1912. MILAN DEISINGER Honorarno delo dobi delavka za pomoč in eventualna nadomeščanja pri delu v pralnici perila v Kamniku. Vse informacije dobite na telefonski številki 031/625-046 Pulitus d.o.o., Sela pri Kamniku 10b Za LDS Kamnik in koalicijske partnerje je varnost pešcev prioriteta prometne politike a Od podpisa koalicijske pogodbe je slabi dve leti in pol in lahko ugotovimo, da smo skupaj s partnerji, županom in ob-e činsko upravo veliko zastavljenih ciljev že dosegli. 1 Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo ukrepe za povečanje varnosti pešcev v prometu, ki smo jih stranke, liste in samostojni svet-■ niki, ki sestavljamo koalicijo v občini na začetku mandata načrtovali - s poudarkom na poteh, ki jih uporabljajo naši šolarji, šolski avtobusi in šolski kombiji. Tako so že leta 2007 občinske strokovne službe v ' sodelovanju z Direkcijo RS za ceste, krajevnimi skupnostmi, šolami [ in Svetom za preventivo in vzgojo v občini Kamnik začele z vrsto raz-i ličnih ukrepov na posameznih cestnih odsekih po občini. Temelj je v prometni študiji, ki jo je aktivno 1 sooblikovala LDS Kamnik i Ukrepi na področju varnosti pešcev temeljijo tudi na sprejeti prometni študiji za širše območje mesta Kamnik, ki jo je občinski svet Hel svetniške skupine LDS Kamnik na seji občinskega sveta. potrdil v prejšnjem mandatu in je bila izdelana tudi na podlagi zahteve LDS Kamnik, ki je pripravila in nato vložila gradivo na redno sejo občinskega sveta v letu 2004. Sprejeti sklepi so tako nalagali občinski upravi, da naroči izdelavo prometne študije, s katero se bodo določili ukrepi za rešitev tekočega in mirujočega prometa ter kolesarskih in peš poti. To je zgodovina, a brez prometne študije bi težko izpeljali širitev Ljubljanske ulice in kamniške obvoznice, gradnjo parkirnih mest v blokovskih naseljih, pločnikov in kolesarskih poti... Vse to je posledica v preteklosti sprejetih ukrepov. Več kot 1 mio € za varnost pešcev »Varnost pešcev je eno izmed zelo pomembnih področij prometne politike. Ukrepi se izvajajo v partnerskem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in šolami ter SPVO, kar prinaša večjo učinkovitost,« poudarja občinski svetnik Marjan Semprimožnik (LDS) in doda: »Opozorilne table ob cestiščih, ki opozarjajo voznike, da tu poteka šolska pot, gradnja pločnikov in semaforiziranih križišč, osvetlitev in označitev prehodov za pešce, opozorilne radarske table, ureditev avtobusnih postajališč in projektiranje in gradnje novih, ureditve otokov za umirjanje prometa pred naseljem in drugi ukrepi za umirjanje prometa, postavitev zaščitnih ograj, izobraževanji, ipd. Vse to so ukrepi za povečanje varnosti pešcev, ki so bili in še bodo na različnih predelih občine izvedeni v tem 4-letnem mandatu, za kar bo namenjenih več kot 1 mio €.« Med zadnjimi pridobitvami, pri katerih so sodelovale Občina, DRSC, krajevne skupnosti, šole in SPVO, so semaforizacija prehoda za pešce v Šmartnem s pločnikom in javno razsvetljavo ter križišča Ljubljanska-Kranjska, označitev šolskih poti v občini, označitev in osvetlitev prehoda za pešce ter opozorilna radarska tabla na Ljubljanski cesti, ipd. »V tem mandatu nam ne bo uspelo postoriti vsega na področju prometne varnosti, a se zavedamo, da bomo postavili zdrave temelje za ekipo prihodnosti, da bo nadaljevala začeto,« je zaključil podžupan Brane Golubovič. Odnosi z javnostmi LDS Kamnik Nino Rakovič z mamo Silvo in člani LTS - Za Kamnik Prvi del obljube je izpolnjen Minil je mesec od uspešne izvedbe drugega Županovega dobrodelnega plesa v organizaciji Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik. Na njem so organizatorji zbirali denar za dva mlada kamniška invalida, za Anžeta iz Smarce in Nina iz Duplice. Prav na obletnico plesa so člani LTS obiskali Nina in mu izročili ček v višini 2.750 evrov. Kot je povedala Ninova mama Silva, bodo denar namenili za lažje premagovanje vsakdanjih ovir pri prevozu. Oba sta nam pokazala, da sta prava borca v boju z boleznijo in vsakdanjimi težavami, ki se nam zdijo malenkostne. Nino pa je letos tudi maturant, za kar mu iskreno čestitamo in želimo veliko lepih uresničenih želja še v prihodnje. Veseli smo, da smo lahko z organizacijo plesa tudi letos pomagali tistim, ki so pomoči potrebni in upamo, da bo tak način druženja in pomoči postal tradicionalen. NINA KLISARIČ, LTS - ZA KAMNIK Izsledki druge seje Okoljevarstvene skupine Vsak od nas se mora zavedati pomena ločevanja in primernega odlaganja odpadkov za čisto okolje 2. seja Okoljevarstvene skupine je potekala 24. marca v prostorih LTS - Za Kamnik. Prisotni člani so sejo začeli z načrtovanjem poteka čistilnih akcij, ki so bile na sporedu 4. aprila in v katerih so vsi so-delujoči nabrali preko 12 ton odpadkov. Akcija je bila ocenjena kot uspešna! Podoben problem kot nedovoljeno odlaganje odpadkov I v naravo je tudi prekomerno odlaganje odpadkov iz gospodarskih 1 družb na ekoloških otokih. Le te bi morale same imeti urejen odvoz večjih količin odpadkov, tudi takih, ki ne sodijo na ekološki otok. Zato skupina predlaga uvedbo dodatnega odloka, ki bi nadzoroval stanje na ekoloških otokih in kršitelje primerno kaznoval. Delo inšpektorjev bo verjetno lažje po zadnji seji Občinskega sveta v aprilu, kjer so svetniki sprejeli Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik, ki določa tudi inšpekcijski nadzor odloženih odpadkov in kazni za kršitelje. V spomladanskem času in začetku dela na vrtovih in v sadovnjakih Pa prihaja tudi do kurjenja vej, travnih ruš in drugih odpadkov, kar onesnažuje urbano naselje ter občasno tudi širšo okolico. Skupina predlaga prepoved ali vsaj večji nadzor nad takim kurjenjem, saj se občasno »na ognju« znajdejo tudi odpadki, ki ne sodijo tja in ki dodatno onesnažujejo okolje. Še vedno je večji okoljski problem obrtna cona Perovo. Neurejenost javnih površin okoli lokalov, zaraščenost brežine Kamniške Bistrice jp ponekod tudi nenadzorovano odlaganje odpadkov je velik problem tega območja že nekaj časa. Ker je lastnikov v poslovni coni ^eč in ker vsak po svoje skrbi (ali tudi ne) za okolico svojega lokala, bi morala Občinska uprava razmisliti o sprejetju nekakšne uredbe (v skladu s smernicami ministrstva za okolje in prostor), ki bi prepreda nedovoljene odlaganje odpadkov in pogojevala urejanje okolice (sedaj je proti kršiteljem možno izreči le opozorilo ali podati prijavo Policiji če obstaja sum škodovanja zdravju obiskovalcev). Pri tem bi 'ahko apelirali tudi na obiskovalce poslovne cone, da tudi sami pripomorejo k primernemu odlaganju odpadkov, saj skrb za okolje ne Zajema le lastne zelenice. Okoljevarstvena skupina je oblikovala tudi pobudo Občini Kamnik z? nakup premične merilne postaje, ki bi po različnih lokacijah v občili merila kakovost zraka (urne koncentracije trdih delcev, žveplovega Q'oksida, ogljikovega monoksida, ozona in dušikovega dioksida). Po Mnenju skupine je potrebna tudi uvedba obveznega ločevanja odlokov pravnih oseb ter zagotoviti večji nadzor nad kopičenjem od-Padkov na območju proizvodnih obratov (npr. območje Cimos Titan, ^brbi na Korenovi, ki so potencialni onesnaževalci okolja, predvsem P°dtalnice). .. Okoljevarstvena skupina deluje z namenom zagotoviti čistejše oko-Je- Cisto okolje je predpogoj dobrega počutja, nadzor nad odlaga-nJ®m odpadkov pa zagotavlja ohranjanje narave tudi za naše potom-ce- P|"i tem računajo tudi na pomoč in sodelovanje Občine Kamnik ter sevec*a občank in občanov, saj se mora tudi vsak posameznik zavedati Pomena ločevanja in primernega odlaganja odpadkov (in njihove nadnje predelave) ter načrtne porabe pitne vode in elektrike. DANIEL KOVAČIČ, predsednik Okoljevarstvene skupine Rcenter Jurček na NOVI LOKACIJI v Domžalah na Slamnikaurski cesti 4 (v prostorih nekdanje Univerzale) Telefon/faks: 01/72 10 186, gsm: 031/20 25 52 Odprto: 8.30 - 18h, sobota 8" - 13h Vse za vrt (rastline, zemlja, gnojila, orodje...) * Velika izbira zelenjavnih sadik, balkonskega cvetja in enoletnic * Bio lekarna ’ * Svetovanje in urejanje vrtov NOVO: Postavljanje in zasajanje skalnjakov in ^ vodnih motivov AKCIJA: rododendroni in balkonsko cvetje V KS Perovo izredno aktivno! Svet KS Perovo je v sodelovanju in sofinanciranju Titana d.d. (lastnik) 17. aprila poskrbel za postavitev novega mostu čez vodni Kanal Kamniške Bistrice. Že na dan »rojstva« mostu, ki je zamenjal prejšnjega zarjavelega, ožjega, majavega, nevarnega, se je po njem z nasmehom na obrazu sprehodilo veliko ljudi. Se pred poletjem sledi obnova stopnic mostu in priljubljene pešpoti mimo Grošanove kmetije, kar bo v celoti financiral svet KS. Čeprav se ime - svet KS Perovo že kar nekaj časa ni pojavilo v tiskanih medijih, to ne pomeni, da člani sveta počivamo. S polno paro v dobrem sodelovanju s krajani krajevne skupnosti, zaposlenimi na Občini Kamnik in še nekaterimi drugimi predsednik KS Andrej Perčič s še šestimi člani vozi ladjo »Perau« po mirnih in včasih malo bolj razburkanih vodah pogumno naprej. Od čistilne akcije, preko mostov, cest do igrišča in parkirišč Uspešno smo sodelovali v če-trtoaprilski vseoobčinski čistilni akciji, 17. aprila v sodelovanju in sofinanciranju s Titanom d.d. poskrbeli za postavitev nove brvi čez vodni Kanal Kamniške Bistrice med Kovinarsko cesto in Potjo 27. julija, v sodelovanju z Božom Janežičem za posutje Janežičevega drevoreda in za obrez žive meje na travniku med stanovanjskimi bloki Zikove ulice ter nekaj dreves pred Zikovo ulico 1 in 3- Komisija za tehnično urejanje prometa Občine Kamnik je na našo pobudo sprejela odločitev o postavitvi vertikalnega zapornega stebrička, ki bo preprečeval vožnjo z motornimi vozili skozi Janežičev drevored na zahodni strani in prometnega znaka »slepa cesta« na vzhodnem delu drevoreda, na našo prošnjo je Oddelek za gospodarske javne službe občine Kamnik na podlagi predloga Komisije za tehnično urejanje prometa v februarju izdal odločbo o postavitvi prometne signalizacije »Območje omejene hitrosti - Cona 30« na odseku ceste od križišča pri proizvodnji Svilanit do vrtca Sneguljčica, prejeli smo odgovor, da prehodov za pešce pred Zikovo ulico 2,4 in 8 ne bo, ker na tem delu ni obojestranskega pločnika, kar je po Pravilniku o projektiranju cest za tak poseg obvezno, Občinska uprava je na naš predlog in pobudo občinskega svetnika Daniela Kovačiča, ki nam še naprej vedno rad priskoči na pomoč in sproža številna svetniška vprašanja za naše področje, naročila izdelavo projekta na Poti 27. julija za izgradnjo pločnika in sanacijo vozišča, vključno z razširitvijo mostu na tem odseku, občinska uprava bo podjetju Hidrotehnik d.d. naročila, da opravi ogled, po našem mnenju močno in nevarno spodjedenih nosilnih stebrov mostu čez Kamniško Bistrico med Potjo 27. julija in kamniško obvoznico in poda statično presojo in oceno o stanju (v primeru, da bo ugotovljeno, da bo sanacija nujna, bo občinska uprava izvedla ustrezne ukrepe). Občini Kamnik smo, glede na slabo stanje podlage tega mostu in že nekaj poškodb krajanov, predlagali zamenjavo, aktivno sodelujemo pri podajanju smernic, mnenja, predlogov in pripomb na OPPN Bil Titan Svit, kjer je nepogrešljiva strokovna pomoč Aleša B. Ivanka, po že pozitivnem odgovoru o pokablitvi električne napeljave na Kovinarski cesti v tem letu, pri čemer nam je pri pripravi dokumentacije s polno elana pomagala Marta Zabret, smo pred kratkim s strani Elektra d.d. prejeli obvestilo, da je zaradi recesije projekt do nadaljnjega žal umaknjen iz plana podjetja. Udeležili smo se občnega zbora PGD Kamnik in prireditve ob 70-letni-ci gradnje in 45-letnice OŠ Toma Brejca, še naprej vsak četrtek izvajamo uradne ure za krajane, zbiramo zdravila za Ambulanto s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, ki jo vodi letošnji zlati občinski nagrajenec dr. Aleksander Doplihar. Sprotno ob pomoči Branka Novaka, ki se tudi sicer na našo prošnjo vsestransko in nesebično vključuje v delo KS, obveščamo krajane o dogajanju v krajevni skupnosti na naši spletni strani, v tem mesecu načrtujemo obnovo stopnic mostu čez vodni Kanal Kamniške Bistrice in pešpoti mimo Grošanove kmetije na Kovinarski cesti, aktivno pripravljamo projekt ureditve igrišča za starejše otroke na Zikovi ulici in ureditev novih parkirišč na južnem delu travnika med Steletovo cesto 25 in kotlovnico za stanovalce Zikove ulice. Še naprej si bomo prizadevali za sanacijo brežin Kamniške Bistrice, ureditev kanalizacije na Poti 27. julija in za fizično (prometno) zaprtje Zikove ulice. To je le nekaj iz delovanja sveta KS Perovo, v delo katere se vključuje veliko naših krajanov (aktivneje še: Edo Horvat, Miha Zabret, Janez Majcenovič, Jože Lombergar, Helena Stele...), kar le potrjuje, da v in s KS Perovo ne diha le sedem ljudi, temveč 2.798 in dodatek! Malo bolj podrobno se tokrat ustavimo pri eni izmed trenutno najbolj aktualnih tem, v prihodnji številki Kamniškega občana pa sledi več o urejanju igrišča za starejše otroke in novih parkiriščih na Zikovi ulici ter še čem. Glas vpijoče KS v puščavi in OPPN Bil Titan Svit S krajani žal tudi po že četrtem popravku Občinskega podrobnega prostorskega načrta Bil Titan Svit z njim nismo zadovoljni. Do 20. maja moramo podati mnenje na Oddelek za urejanje prostora Ob- čine Kamnik. Slabo upoštevanih oz. ponekod sploh neupoštevanih še vedno ostaja več naših pripomb, med njimi: predvidena stavba na obstoječih Titanovih parkiriščih je s K+P+2 previsoka, sprašujemo se, kdo bo njen investitor (lastnik zemljišča Titan d.d. nima interesa), poleg tega je po novem stavba namenjena trgovsko-poslovni dejavnosti kljub temu, da je po veljavnem prostorskem načrtu LN B7 Kovinarska - Zahodni del že predvidenih dovolj tovrstnih površin in da imamo že sedaj v naši KS (kot tudi v širši občini) polno praznih trgovinskih lokalov. Na tem področju si bolj želimo zadostnega števila parkirnih mest oz. gradnjo garažne hiše za stanovalce Zikove in Livarske ulice. Del ureditvenega območja (Psi) je še vedno v nasprotju z Dolgoročnim planom občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1986-1990 namenjeno poslovno storitveni dejavnosti ali stanovanjskim objektom. Naš predlog glede podaljšanja ti. Nove Podlimbarske-ga poti kot peš in kolesarske poti v smeri proti jugu ni bil uslišan, niti ni vrisan uvoz s te ceste do predvidenega novega objekta Komunalnega podjetja Kamnik d.d., čeprav se že sedaj ve, da bo urejen prav tu. Izvoz iz križišča po t.i. urgentni cesti med dvema enonadstropnima poslovno skladiščnima objektoma v srednjem delu ureditvenega področja, za katerega smo predlagali naj se uredi v obliki krožnega križišča po v osnutku OPPN predlagani varianti 1, ni upoštevan. Hkrati tudi ni upoštevana naša pripomba o postavitvi samostojno stoječega protihrupnega zidu in je predvidena le protihrupna zaščita na samih stavbah (treh proizvodno skladiščnih objektih). Predlagani OPPN bo šel (kmalu) v 2. branje občinskega sveta, svet KS Perovo pa upa in verjame, da bodo glasu ljudi, glasu volivcev, glasu po številu prebivalcev druge največje krajevne skupnosti v Občini Kamnik, tokrat le prisluhnili občinski svetniki. KS Perovo Vseoobčinski čistilni akciji 4. aprila se je s 35 udeleženci pridružila tudi KS Perovo. V 4 urah so s čiščenjem na Zikovi ulici, Steletovi, Ljubljanski in Kovinarski cesti, Bakovniku, Podlimbarskega poti in Poti 27. julija napolnili 50 vreč najrazličnejših odpadkov, manjkali pa niso niti štedilnik, hladilnik, zamrzovalna skrinja, celo kanu... Zadnji aprilski dnevi v Mekinjah so bili športno zanimivi Turnir trojk v košarki Začelo se je v soboto, 25. aprila, v Športno kulturnem domu v Mekinjah, ko so člani ŠKD Mekinje organizirali turnir trojk v košarki. Zanimanje za mekinjski turnir je bilo zelo veliko, saj sta dve ekipi celo izpadli iz tekmovanja. Na tekmovanje je bilo tako uvrščenih 16 ekip iz celotnega območja občine Kamnik. Poleg več kot 60 igralcev si je zanimive tekme v Športno kulturnem domu v Mekinjah ogledalo tudi precejšnje število gledalcev. Zmagovalci turnirja so bili ekipa »kišta jabolk« z Duplice, drugo mesto je zasedla ekipa »Bajskov« iz Godiča (lanskoletni zmagovalci), tretje mesto pa je tokrat pripadlo ekipi »Ivo team«. Poleg tekmovalnega duha je imel turnir tudi tokrat pridih velike želje po urejenem zunanjem igrišču, katero člani ŠKD Mekinje na tak ali drugačen način izkazujejo že dlje časa. Turnirja se je udeležil tudi podžupan občine Kamnik Brane Golubovič, zadolžen za družbene dejavnosti, in nam obljubil, da si bo občina tudi v prihodnje prizadevala za izgradnjo zunanjega športnega igrišča v Mekinjah. Glede na to, da so Mekinje ena izmed največjih krajevnih skupnosti v občini Kamnik še vedno brez zunanjega športnega igrišča, je že zadnji čas, da se besede odgovornih na občini končno uresničijo in da tudi Mekinjčani dobimo svojo športno rekreacijsko ploščad, kjer bomo lahko izvajali tako športne, kot tudi družabne aktivnosti. 21. Mekinjski kros in 3. Memorial Mira Petka V ponedeljek, 27. aprila, je bil v Mekinjah na vrsti že drug športni dogodek. Člani Športno kulturnega društva Mekinje so tudi letos na Dan upora proti okupatorju že enaindvajsetič po vrsti in tretjič v spomin na pred štirimi leti preminulega Mira Petka organizirali Mekinjski tekaški kros. Po mekinjskih in okoliških travnikih in gozdovih je tokrat teklo 125 tekačev iz vse Slovenije. Poleg najmlajših, ki vsako leto pridejo iz sosednjih klubov in vasi, se Mekinjskega krosa udeleži iz leta v leto več odraslih rekreativnih in tudi profesionalnih tekačev; ti se krosa udeležujejo predvsem zaradi razgibane proge in domačnosti ter prijaznosti domačinov. Najboljši tekač je bil tudi letos, tako kot pred dvema letoma, Mitja Kosovel iz Tekaškega kluba Kobarid, drugo mesto si je pritekel Peter Letnar iz kluba MASS Ljubljana, tretje mesto pa Aleš Žontar iz Športnega društva, Prežganje. Med ženskami je s najboljši čas dosegla Mateja Šimic, drugo mesto Katarina Ogrin, obe članici tekaškega kluba Trisport Kamnik, tretje mesto pa je zasedla Ida Šurbek. Na veselje organizatorjev je letošnji kros minil v veselem in pozitivnem vzdušju, služilo nam je tudi vreme, zato so Mekinjčani že začeli razmišljati, kako bi športni dogodek za naslednja leta dvignili še na višjo raven. V ŠKD Mekinje so veseli, da so se zadnji aprilski dnevi končali v tako športnem in pozitivnem vzdušju, želijo pa si še več takih in predvsem sodelovanja tudi v prihodnje. ZA ŠKDM, MATEJ SLAPAR Avto moto kam show-off road Kamniška športna dvorana je bila tokrat središče slovenskega malega nogometa Kamnik je zadnjo aprilsko nedeljo gostil izredno močan in dobro organiziran turnir v malem nogometu za 1. prehodni pokal Ambrož - prašno barvanje-eloxiranje. Zmaga je zasluženo pripadla ekipi Ambrož Team, na turnirju pa so se predstavili tudi znani Kamničani in slovenske glasbene zvezde. Kamniška športna dvorana je bila tokrat središče slovenskega malega nogometa, saj se je predstavilo kar 24 ekip, svoje znanje in veščine pa je pokazalo nekaj slovenskih reprezentantov (Uroš Kroflič, Gorazd Drobnič, Slaviša Goranovič, Rok Grželj, Nenad Kur-tič, Slaven Radiškovič in drugi). ZMAGOVALNA EKIPA NA TURNIRJU- AMBROŽ TEAM (z leve); Gaj Rosič, Branko Pavič-vratar, Uroš Kroflič, Kristjan Čujec; čepijo Dragan, Gorazd Drobnič, Siniša Brkič-Kamničan in slovenski reprezentant v malem nogometu, ki je bil tudi najboljši strelec finalnih tekem, dosegel je tri zadetke v finalu. RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 Ekipe so najprej opravile s predtekmovanjem, nato pa so se zvrstili četrtfinalni obračuni, med katerimi je treba izpostaviti tekmo med ekipama AMBROŽ TEAM in SPORTCAFFE, ki je bila prava paša za oči in napeta do zadnjega strela s 6 metrov, saj je bil izid po rednem delu 2 : 2. Vse tekme na turnirju sta suvereno in kakovostno sodila Sead Nadare-vič in Almir Fetič. Pred četrtfinalnimi dvoboji je potekala še revijalna tekma med znanimi Kamničani in slovenskimi glasbenimi zvezdami, ki je bila odločena po streljanju penalov. Za Kamničane so nastopili kamniški podžupan Brane Golubovič,- pravnik Miloš N. Milovič, sponzorja turnirja Martin Ambrož in Huso Kočan, glavni organizator Aco Dragaš, trener mlajših selekcij Mile Spasič, sponzor NK Kamnik Igor Rijavec, Matjaž Stele-Avtoprevožni-štvo, pomočnik ravnatelja OŠ Frana Albrehta Zdravko Slevec ter David Tupy, Princ Valiant - Radio HIT. Barve glasbenikov so zastopali Jani Jerant - vodja ekipe in organizator koncertov, Jože Potrebuješ (Čuki), Miro Todosovski (Ujdi Band), Tone Košmrlj (Pop Design), Srečo Jug in Bogo Deisinger. Tekmo je sodil starosta slovenskih sodnikov Franjo Vugrinec iz Kamnika, ki je dopolnil že 77 let! Po končani revijalni tekmi so na parket stopili igralci, ki so se borili za lične pokale in bogate denarne nagrade. Za največje presenečenje je poskrbel Joma Buon Piatto, ki je v polfinalu naglo povedel 2:0 proti AS Gradu, prvemu favoritu turnirja, ki je potem sicer izenačil. Po streljanju penalov so se veselili v taboru Jome Buon Piatta, nato pa v finalu klonili proti Ambrož Teamu s slovenskima reprezentantoma Urdšem Krofličem in Gorazdom Drobničem, ki sta pokazala izvrstno igro. 4:0 je bil rezultat finala! Sponzorja Martin Ambrož in Huso Kočan ter organizator Aco Dragaš so zadovoljni z izvedbo turnirja: »Gledali smo res dober mali nogomet. Na svoj račun so prišli tudi gledalci, ki so se v lepem številu zbrali na tribunah športne dvorane in so lahko uživali v napetih tekmah. Želimo si, da turnir postane tradicionalen in že sedaj vabimo vse ekipe, da se naslednje leto udeležijo našega turnirja!« Rezultati turnirja: Četrtfi-nale: AMBROŽ TEAM : SPORTCAFFE 2 : 2 in 4:3 po strelih s 6 m, BOBR BAR : JOMA-BUON PIATTO 1: 5, STEKLARSTVO ŠIPCA : KRALJEVI KLUB VODICE 2 : 2 in 5:4 po strelih s 6m, AS-GRAD : DNG TEAM 2:0; polfinale: AS-GRADJOMA-BUON PIATTO 2:2 in 6:7 po strelih s 6 m, AMBROŽ TEAM : STEKLARSTVO ŠIPCA 1:1 in 3:2 po strelih s 6 m; 3. mesto: STEKLARSTVO ŠIPCA : AS-GRAD 3 : 2 - izvajali so strele s 6 m, finale: AMBROŽ TEAM: JOMA-BUON PIATTO 4:0. Spretnostne hitrostne vožnje ^ in premagovanje grbin, vdolbin v strminah in blatu Šport touring club Panther Kamnik je tudi letos odlično organiziral in izpeljal prireditev Avto moto kam shovv-off road. V nedeljo, 19. aprila, se je ob Korenovi cesti >§ na -Duplici in v jS Šmarci pri Kam- £ niku v že tradi- 1" cionalno slabem 5 vremenu zbralo | in evidentiralo za tekmovanje 47 posadk iz vse Slovenije. Nekaj posadk z vozili je prišlo tudi iz primorskih klubov, vendar zaradi nestrinjanja s krovno organizacijo Offroad - ORZS in notranjih razprtij niso nastopili, so pa bili vročekrvni navijači izza gostinskega sanka, kar je bilo v zadovoljstvu podjetju Hermine wech s Koroške, ki je poskrbelo za vrhunsko gostinsko ponudbo. V prešernem vzdušju tekmovalcev, ki kar niso mogli prehvaliti atrak; tivnih in tehnično zahtevnih prog, spretnostnih preizkušenj, voženj preko drna in strna, seje slišala značilna govorica Primorcev, Dolenjcev, Štajercev in drugih iz bližnje in daljne okolice. Tudi gledalcev ni manjkalo, saj so se razporedili širom vseh tekmovalnih prog, ki so potekale na industrijskih zemljiščih Hribles Žaga-Pavlič in Zurbi teama, lastnik podjetja Roman Žurbi pa je velikodušno odstopil tudi nekaj težkih gradbenih strojev za pripravo poligona, katerim je brezkompromisno in mikroskopsko natančno »komandiral« sin David Žurbi. Tekmovanje je štelo za Državno prvenstvo SLO Off Road, po izjavah nastopajočih je bilo eno boljših tega ranga v slovenskem merilu. Za brezhibno izpeljavo prireditve ^ so prispevali tudi | gasilci PGD Duplica, -g ozvočenje je prispeli val Lipe Kamniški/ §■ strokovni spiker je 2 bil kar glavni org3' s nizator, pobudn''^ prireditve in predsednik kluba Brane Prezelj. Samo organizacijo tekmovalnega dela so vodili prizadevni člani kluba na čelu z vodjo oz. tehničnim direktorjem prireditve Tomažem Kemperle-Krt, pod budnim očesom predsednika Off road zveze g. Konrada in tehnične komisije Zveze g. Terčaka. Prireditev se je pričela ob 8. uri zjutraj s prijavami voznikov, se nadaljevala s sestankom voznikov in organizatorjev ter ogledom tekmovalnih prog, žrebanjem štartnih številk po novem pravilniku ORZS in štartom prvega vozila ob 11:00. Prireditev je vsebovala tri tehnične preizkušnje: spretnostna hitrostna vožnja, softtrial-vožnja med količki, hard off road-premagovanje grbin in vdolbin v skoraj navidez nemogočih razmerah velikih strmin, naklonov in izpbilja blata. Prireditev se je zaključila v večernem mraku s podelitvijo nagrad in pokalov najboljšim in sicer unikatnih izdelkov domače obrti v obliki zvarjenih skulptur: sornikov, »batov«, »sklopk«, diskov zavor, katerih avtorje prizadevni član kluba Blaž Burja. Vec^o dogodku in atraktivne fotografije na www.pantherkamnik.com. Iskrena zahvala vsem sponzorjem, donatorjem in nepogrešljivim podpornikom prireditve Avto moto kam show-off road, ki so prispevali finančna, materialna sredstva, svoj prosti čas in prostovoljno delo ter prostor za prireditev: Občina Kamnik, Žurbi Team, Radio Hit, Terme Snovik, Euro Gume-Sitar, Velika Planina, Hribles žaga, Sitar Pneumatic center. Jata Emona, Napis-Lanišek Roman, NLB Kamnik-Kranj, Biring, Promil Bar Podreča-Mavčiče, Metal Profil, Ferment, Kenwood-Ipsekom d.o.o., Foto SE-MA, Knjigarna Forum, Airfun Products, Fructal, Kava bar Montona Kamnik, Kmetija Jerman Marjan Duplica, Mozaik Bar Duplica. Hvala vsem prijateljem in znancem, avto moto zanesenjakom, ki ste priskočili na pomoč kot reditelji in pomočniki pri obrobnih delih, brez katerih ne bi bilo mogoče izpeljati prireditve. Šport touring club Panther Kamnik V/7/70 TRGOVINA SPODNJEGA PERILA, PIŽAM, KOPALK, MODNIH VZORČASTIH NOGAVIC IN Z VEDNO NOVIMI PRESENEČENJI Trgovina Mojster Jaka KAMNIK, Ljubljanska 3d (v Svetilniku) tel.: 01 /8317 - 969 mojsterjaka@siol.net. www.mojster-jaka.net Mojster JAKA - VAŠ hišnik Glede na povpraševanje naših kupce, smo v ponudbo naše trgovine vpeljali novo poglavje - Mojstra Jako kot vašega hišnika. Izkušena monterja poskrbita za drobne malenkosti v vašem domu, predvsem na področju mizarskih strok, * kakor tudi drobnih elektro in vodoinstalacijskih popravil. Za naročilo ogleda ali kar direktno naročilo storitve lahko pokličete na št. 01/8317-969,031/213 -737, zaželjeno pa po elektronski pošti mojsterjaka@siol.net ! UPERILO IN KOPALKE PO NAROČILU -SLOVENSKA PROIZVODNJA!!! Naročite se na brezplačno svetovanje! IMATE TEŽAVE PRI NAKUPU NEDRČKA? NE NAJDETE NEDRČKOV B, C, D, E KOŠARICE? MI SMO PRAVA REŠITEV ZA VAS! OGLASITE SE JN SKUPAJ BOMO REŠILI VAŠ PROBLEM - PO UGODNI CENI! Za vse, ki sc boste odločili za nakup v mesecu maju, ob predložitvi kupona priznamo 25% popusta na izdelke blagovne znamke Linne. KUPON-25% v trgovini LINNE, Glavni trg 7, Kamnik (nasproti kavarne Veronika), tel. št. trgovine 01/831 79 71 • za kolekcijo spodnjega perila in pižam blagovne znamke LINNE • popusti se ne seštevajo • veljavnost kupona: pri nakupu do vključno 31. 5. 2009 8 14.maj2009_________________________________ŠPORT IN PRIJETNA DRUŽENJA_____________________________________________________Kamniški ObČA J\ Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 14. maj 2009 Pred nami je pester splet prireditev Društvo slamdobnih vozi| Kamnik v počastitev 780-letnice mesta PREDVOJNA STARODOBNA VOZILA ZOPET V KAMNIKU V letošnjem letu obeležujemo ^80-letnico od prve omembe našega mesta. V Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik pripravljajo vrsto prireditev, namenjenih različnim generacijam. V maju in juniju se nam obeta kar nekaj dogodkov. Prvi že ju- j trj, v petek, ko se bo na Šut-I ni odvijal otroški Veronikin " festival. Kot so povedali na Agenciji, bodo program z delav- nicami za otroke izvedli skupaj s številnimi partnerji, Kulturnim društvom Priden možic, Mladinskim centrom Kotlovnica, Podjetji Velika planina d.o.o., Naravni zdravilni gaj Tunjice, Arboretum Volčji Potok in Terme Snovik ter kamniškimi vrtci. Prireditev bo hkrati zaključek Projekta »Kamnik, moje mesto«, ki ga je skozi vse leto pripravljal j VVZ Antona Medveda. Osrednjo kamniško mestno ulico - Šutno bo napolnil otroški živ-žav in ustvarjalnost, otroci bodo s po-močjo iger in nalog spoznavali Kamnik in njegove like. Izdelovali in risali bodo mamute, barvali kocke, se slikali z Veroniko in vitezom Rasom, izdelovali trniče, sadili rožice, preizkusili vadbeni poligon, poslušali pravljice, se srečali s Palčkom Snovičkom, čarovnikom Grego in Damjano Golavšek. »V sodelovanju z Občino Kamnik in Kulturnim društvom Priden možic smo v začetku leta pričeli s pripravami na tematski kviz za kamniške osnovne šole. Kviz ob 780-letnici je namenjen osmim razredom devetletke, pri projektu pa sodelujejo vse kamniške osnovne šole (Toma Brejca, Frana Albrehta, Stranje, 27. julij, Šmartno, Marije Vere). Predtekmovanja so potekala v aprilu, zmagovalne ekipe bodo posamezno šolo zastopale na finalnem tekmovanju 21. maja v Domu kulture Kamnik. Tematika je vezana na poznavanje Kamnika, kjer preko zanimivih vprašanj, sestavljenih iz različnih sklopov, učenci odkrivajo znamenitosti mesta, zgodovino, geografijo, znane Kamničane ter aktualne dogodke,« pravijo na Agenciji za turizem in podjetništvo. Kot že nekaj zadnjih let, bo drugi konec tedna v juniju v znamenju srednjega veka. Petek bo namenjen najmlajšim, v večernih urah bo uprizorjena predstava na Malem gradu. Sobotno dogajanje bo v znamenju srednjeveške tržnice v mestu in srednjeveških delavnic na Malem gradu. Tudi letos bomo lahko spremljali tekmovanje v streljanju s katapulti, poimenovano Vrtomirjev prstan. Sodelovalo bo sedem ekip iz okoliških občin, ki se s Kamnikom povezujejo v t.i. Podjetno regijo. Z Vrtomirjevim prstanom je povezan tudi nov logotip prireditve, ki je najbolj neposredno povezana s srednjeveško kamniško zgodovino. Kot smo uspeli izvedeti, pa se nam v letošnjem poletju obeta še ena, prav posebna novost - prava mestna plaža, ki bo od konca junija do začetka avgusta postavljena na Glavnem trgu. Osrednji kamniški trg bo vabil prekrit s peskom, ležalniki in senčniki, ob igrišču bo oder, kjer se bo odvijal pester program, namenjen različnim generacijam. Program za 39- Dneve narodnih noš, ki se bodo odvili drugi vikend v septembru, je v veliki meri že pripravljen. Letos pri pripravah sodeluje etnolog, strokovnjak s področja oblačilne dediščine Bojan Knific, na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti odgovoren za folklorno dejavnost. O oblačilni dediščini in največji kamniški prireditvi pa bomo lahko izvedeli tudi v oddaji Na zdravje, ki bo na sporedu 22. maja. SAŠA MEJAČ Društvo starodobnih vozil Kamnik, ki je bilo ustanovljeno pred osmimi leti z veliko dobre volje in zanesenosti predsednika društva Mira Vrhovnika, danes povezuje 40 članov, aktivno pa sodeluje tudi v zvezi SVS Ljubljana. Vodilo društva je povezovanje ljubiteljev in lastnikov jeklenih lepotcev, ki jim niti recesija niti zob časa ne prideta do živega, prav nasprotno, vsako leto se zberejo na že tradicionalnem Festivalu v mesecu maju v našem mestu, da pokažejo vso svojo lepoto, eleganco in vzdržljivost. Društvo vsako leto organizira izlet v evropska mesta z muzeji starodobnikov, kjer si lahko člani društva in prijatelji ogledamo najlepše ohranjene primerke vseh znamk motorjev in avtomobilov. Društvo ima v svojem programu še veliko idej za prihodnost. Tako pripravljamo tudi izdajo svojega biltena, kjer bodo slikovno prikazani vsi domači in tuji primerki starodobnikov, novice o delu društva... Prav zaradi združevanja smo se v lanskem letu preko občinskega projekta spoznali z istovrstnim društvom iz pobratenega mesta Trofaiach, ki je v kratkem času preraslo v izredno korektno sodelovanje. Že dvakrat smo bili njihovi gostje, oni pa so nas tudi že obiskali v Kamniku. Odločili smo se, da bomo v letu 780-letnice našega mesta v sklopu prireditev in Festivala DSV Kamnik s klubom iz mesta Trofaiach podpisali Listino o sodelovanju, tako bodo udeleženci iz pobratenega mesta že na letošnjem festivalu sodelovali s čudovitimi primerki starodobnih vozil. Prepričani smo, da je ta festival in delovanje društva lep pri- spevek k promoviranju našega mesta in turizma. V društvu smo veseli, da se je festival prijel, kot temu rečemo, saj je iz leta v leto več obiskovalcev, kakor tudi gostov, med drugimi smo imeli lansko leto in bomo imeli tudi letos v gosteh uslužbence tujih predstavništev-veleposlaništev v Sloveniji, predstavnike podjetij iz vse Slovenije, ki so tako ali drugače priskočili na pomoč pri izvedbi in ohranjanju prireditve. S pomočjo občinske uprave, ki nam je vedno v veliko pomoč, tako v moralni kot organizacijski in finančni obliki, bomo prihodnjo soboto, 23. maja, pripravili festival v najlepšem delu našega mesta, pred hotelom Malograj-ski dvor in na Šutni, sledil pa bo atraktiven sprevod do Arboretuma s postankom in povratkom nazaj v Kamnik. Društvo starodobnih vozil Kamnik Konec drugega tedna v juniju bo tudi letos v znamenju srednjeveških dogajanj v starem delu mesta in na Malem gradu. Po poteh Južne Amerike (III. del) Argentina ima 37.812.817 Prebivalcev, njen uradni jezik je španščina, glavno mesto je Buenos Aires. Leži v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom. Na vzhodu meji na Urugvaj in Brazilijo, na severu na Paragvaj m Bolivijo, na zahodu na Čile. Je druga največja država v Južni Ameriki in osma na svetu. Argentina obsega tudi Falklandske otoke (Islas Malvinas), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke fer Ognjeno zemljo, Antarktiko 'n južnoatlantske otoke (provinca Tierra del Fuego, Antartida e Klas del Atlantico Sur). Argentina le dobila svoje ime po latinski besedi argentum, ki pomeni srebro, Plemenito kovino, ki je bila po-v°d za evropsko kolonizacijo. V Argentini so avtobusi zelo udobni, stoli se poležejo skoraj v Postelje, pa še odejo in vzglavnik dobiš. V dvonadstropnem avtobu-sva sedeli v prvi vrsti na vrhu 'n uživali v razgledu. Kaj takega Prej nisva bili vajeni. Odločila Sem se, da bom naprej potovala ž av'tobusi, cenejši in bolj udobni _od letala so. Iz glavnega mesta, ki mBL je podobno evropskim mestom, sva pot nadaljevali v Bariloche. V tem predelu je pokrajina čudovita, sama jezera, obdana z zasneženimi gorami. Bariloche spominja na alpsko smučarsko središče, vsi imajo rdeča lička, ker ves čas piha mrzel veter. Prav zanimivo je opazovati ljudi, kako hodijo naokrog s termovkami in skodelicami mate čaja, ki ga srkajo ves dan. Mate čaja ne moreš naročiti v baru, ker gre za poseben ritual pitja. Čaj se namreč deli in ko spiješ svojo merico, doliješ vodo in podaš naprej. Čaj mora biti vroč, imajo pa različne okuse tega zelišča. Za en dan sva se odpravili v argentinsko stepo jahati konje. Najprej smo spili mate čaj, se pogreli ob kaminu, potem pa odšli ven na veter. Jahala sem konja Colona, ki me je skrbno nosil na hrbtu skozi fantastično pokrajino. Veter je pihal tako močno, da je nosilo zemljo po zraku in smo bili na koncu povsem prašni, kot - • •- «« ;JMr, ...J” , ,'T „ / U(1ovita pokrajina sedmih jezer - San Martin de los Andes. Morski levi večino dneva prelenarijo in se grejejo na vročem kamenju, sem ter tja se popraskajo s plavutjo. da se ne bi umili že teden dni. Jahali smo skozi puščavo Patagonije, kjer so kupčki trave, osamele in stare veje dreves ter ptički. Res neverjetna pokrajina. Nato nas je čakala prava argentinska pojedina na žaru z najboljšim govejim mesom, lahko si izbiral med dobro zapečenim ali pa še nekoliko krvavim. Pripravili so tudi ovčje klobase, solato in vino. Vreme je tam zelo spremenljivo, ko piha temperatura pade tudi na - 3 stopinje, ko pa se upre sonce zna biti tudi 16 stopinj. Piha ves čas, včasih se moraš celo prijeti ograje in počakati, da sunek mine. V tem delu imajo muzej čokolade, kjer so nama lepo razložili, kako se pridobiva čokolada, na koncu pa naju počastili z vročo čokolado in pra-linami. , . c Na avtobusni postaji sva srečali argentinsko Slovenko, ki naju je naslednji dan povabila na izlet do San Martin de los Andes, kjer je sedem jezer. Ob jezerih so neverjetne lesene in kamnite hiške ter smreke, borovci in gola drevesa, polna zelenih lišajev. Vmes smo se ustavljali in si ogledovali čiste reke, čudovite mostove in pokrajino. Prav zabavno je bilo spoznavati, kako živijo argentinski Slovenci in kako žive slovenske običaje imajo. Plešejo folkloro, pečejo potice, pojejo stare narodne pesmi in so res zavedni Slovenci. Zvečer so naju povabili k njim domov, kjer smo imeli pravi slovenski kulturni večer. Dve družini po šest otrok, slovenske pesmi, slovenska kuharica, igre... Tu bi z veseljem ostali še nekaj dni, a naju je pot vodila naprej v Čile... Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Na severu meji na Peru, na vzhodu pa na Bolivijo in Argentino. Poleg celinskega dela Čilu pripadata še otočje Juana Fernandeza (ok. 667 km zahodno od osrednjega Čila) in Velikonočni otok. Na meji so s psi pregledali najina nahrbtnika, vzeli so nama storže s semeni. Ob prihodu v mesto Puerto Mont je močno deževalo. Izvedeli sva, da v tem delu dežuje kar 310 dni v letu, zato prebivalci sploh nimajo dežnikov, saj je dež nekaj vsakdanjega, pa še veter jih polomi, zato jih uporabljajo le v močnem nalivu. Cene so precej nižje kot v Argentini. Na izletu s skupino upokojencev iz severa Čila je bilo zelo zabavno. S trajektom smo se odpeljali na otok Isla de Chiloe in opazovali morske leve, delfine, kormorane. Imeli sva veliko srečo z vremenom, sijalo je sonce. Hiše so lesene in to iz zelo tankih deščic, da je neverjetno, kako lahko zdržijo toliko dežja. Vse hiše so na kolih in občasno jih premaknejo na drugo področje, ko voda preveč naraste. Benetke v malem... Tudi cerkve so lesene. V cerkvi svetega Frančiška je bilo Benetke v malem - lesene hiše na otoku Isla de Chiloe, kijih takrat, ko voda močno naraste, premaknejo. zelo živo. Vsi so plesali, vadili ko- Čile prav posebna država, precej reografijo, peli, glavni animator drugačna od Argentine, pa je bil župnik. Pri njih je to prava dogodivščina, vsi so vključeni. KATJA VRHOVNIK Vedno znova ugotavljam, da so (Se nadaljuje) Območno združenje Rdečega križa Kamnik RAZPISUJE LETOVANJA 2 0 0 9 ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini: 1. izmena Savudrija 17.07. do 27.07.2009 - 40 mest 2. izmena Savudrija 27.07. do 06.08.2009 - 40 mest 3. izmena Debeli rtič 09.08. do 19.08.2009 - 40 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 5.6.2009 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, ljubljanska 1. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. ^heavensk Bližnjica do zvezd rotnja. I, IOOkr.1 4.9 6.9 |m,lvCOJ (f roženih 60.000 km. Več mformatij o ponudbi poi>Žii 30 6 2009 §:. L IZ KOTLOVNICE Že četrti Pozdrav iz Kotla Pred odhodom na počitnice pa nas čaka še veliki festival Pozdrav iz Kotla, s katerim bomo letošnji sezoni postavili piko na i. Tokrat bo že četrti po vrsti in programsko še bogatejši kot lanski, odvijal pa se bo od 21. do 30. maja. Letos bo na festivalu v ospredju predvsem sodelovanje z različnimi institucijami in skupinami mladih, saj je namen festivala prav spodbujanje udejstvovanja kamniške mladine v lokalnem okolju. Festival vsako leto organizira MC Kotlovnica s soproducenti: Dom kulture Kamnik, Kulturno društvo Priden možic (KDPM), Mladinski svet Kamnik (MSKA), Občina Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva, Foto klub Kamnik (FKK), Matična knjižnica Kamnik (MKK), Študentski klub Kamnik (ŠKK), Študentski klub Domžale (ŠKD) in Mladinsko društvo za kulturo in informacijske dejavnosti (MD KID). Predstavili se nam bodo improligaši (MIŠ in ŠILA), rolkarji, gledališka skupina Rudolfi, Mladina thinskega konca, orkestri Glasbene šole Kamnik ter gasilci, policisti, vojaki in gorski reševalci. Med seboj se bodo pomerili plesalci break dancea iz Slovenije in tujine, na parkirišču pred Kotlovnico se bo odvijala mladinska tržnica, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Mladinskim svetom Kamnik in kjer bodo z nami strelci, lokostrelci, igralci paint balla, taborniki in skavti, Velika planina inTIC Kamnik, Evropska prostovoljna služba, društvo DrogArt in člani Mladinskega sveta Kamnik. Potekale bodo tudi računalniške in video delavnice ter delavnice break dancea in ustvarjalne urice za najmlajše. Na okroglih mizah bomo razpravljali o kamniški mladini, problematiki drog in o ustvarjalnosti, predvsem ’ o gledališki improvizaciji, ki se je začela razvijati tudi v Kamniku. Seveda nismo pozabili na glasbeno ponudbo za vse okuse - letos sta na sporedu kar dva večera za ljubitelje elektronskih ritmov, večer metala in salse, veliki koncert, ki bo bolj rockovsko obarvan, ter ob koncu mega žur. Vstop na vse dogodke, razen prireditev PartyKIŠTA, Electronic Saturday in veliki koncert v petek, 29. maja, je brezplačen. Več podrobnosti pa kot ponavadi najdete na naši spletni strani www.kotlovnica.si. Se vidimo v Kotlovnici, kjer se žge! TJAŠA PETROČNIK, MC Kotlovnica Uspešen zaključek zimske sezone mladih plavalcev letna karta ■ «« 150,mH — ir — omejeno število kart! ponudba velja za nove člane 8^ meseee ponudba velja do maja!!!!! mmm pEte03c£bs81PEB (1 min = 0,43 Eur) TJiBs po !IkZa3BQ3toilIji3$[h^ Plavalke in plavalci druge tekmovalne skupine Plavalnega kluba Kamnik so dva aprilska petkova popoldneva preživeli v Radovljici, kjer je potekal Spomladanski pokal »Žito Gorenjka 2009«. Tekmovanje, namenjeno tekmovalkam in tekmovalcem letnika 95 in mlajšim, je potekalo v 50-metr-skem pokritem bazenu Pod gorco v Radovljici. Iz kamniškega kluba se je tekmovanja udeležilo 5 deklic in 12 fantov, ki jih drugo leto vodi trener Luka Godec. Tekmovanje je potekalo po skupinah, ki so jih sestavljali tekmovalke in tekmovalci enake starosti, kar je omogočilo enakovreden boj z vrstniki in dobre možnosti za prve uvrstitve na zmagovalne stopničke. Na zmagovalne stopniške so se uvrstili: Živa Dobrovoljc: 1. mesto 50 m prsno, 50 m prosto in 100 m prsno, 2. mesto 50 m hrbtno Lucija Pintar: 1. mesto 50 m prosto, 2. mesto 50 m hrbtno Nadja Peterlin: 3- mesto 50 m prsno, 3- mesto 100 m prsno Anja Uranič: 3- mesto 50 m prsno Jan David Kljenak: 2. mesto 50 m prsno, 3- mesto 100 m prsno Rok Peterlin: 2. mesto 50 m prsno in 100 m prsno ' Anže Pirnat: 2. mesto 50 m hrbtno Jan Uršič: 3- mesto 50 m prsno Tadej Medved: 3- mesto 100 m prsno Luka Turk: 3. mesto 100 m prsno Bolj kot stopničke je pri najmlajših pomembno izboljševanje osebnih rekordov, kar je uspelo tudi ostalim tekmovalkam in tekmovalcem. Tekmovali so še: Lara Seretin, Žan Horvat, Andraž Ptičar, Žiga Škerjanc, Rok Vrhovnik, Matevž Blatnik in Bor Prezelj. Odlične uvrstitve bodo zagotovo dobra vzpodbuda za plavalke in plavalce, ki že nestrpno čakajo dan, ko se bodo treningi pričeli na domačem terenu na bazenu Pod skalo. Floorball v Kamniku Floorball originalno izvira iz Švedske, kjer so ga začeli igrati v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta nova športna panoga ima korenine po celem svetu, saj so se podobne igre igrale skozi devetnajsto stoletje, npr. v Severni Ameriki in Angliji, kjer se Floorhockey razvije iz hokeja na ledu ali pa v Avstraliji, kjer so popularni hokej na travi prenesli v športne dvorane kot dvoranski (indoorhockey) hokej. Floorball izhaja iz več različnih športnih panog, dokler leta 1981 niso na Švedskem ustanovili prve uradne nacionalne floorball zveze. V septembru 1983 so bila izdana prva pravila igre, s katerimi je bilo določeno, da igrišče obkroža posebna ograda (0,5 m). S tem je moderni floorball kot športna panoga naredil prvi korak k cilju, da postane organiziran šport. IFF danes vključuje 38 zvez članic z več kot 3.500 klubi in preko 200.000 registriranimi igralci. Floorball zveza Slovenije je od leta 2004 članica Olimpijskega komiteja Slovenije kot nacionalna panožna športna zveza neolimpijskih športov. Floorball je igra za najmlajše, mlade in mlade po srcu. Je zabavna, hitra in zelo intenzivna ekipna športna panoga. Zanimiv je tako za igralce kot za gledalce in je primeren za moške in ženske selekcije. Igra se na dveh dimenzijah igrišč. Standardna velikost igrišča meri 40 m x 20 m. Med seboj se pomerita dve ekipi. Vsako od ekip sestavlja pet igralcev v polju in vratar. Poleg dvoranskih športnih copat in športnega dresa potrebujemo za igro floorball palico in PE žogico. Vratar je zaščiten s čelado in dresom. Vrata 160 x 115 brani z rokami in telesom. Manjša velikost igrišča (28mxl6m ) se uporablja za mlajše selekcije in manjše število igralcev. Poudarek pri treningih floor-balla je na razvijanju splošnih motoričnih sposobnosti, predvsem pa na koordinaciji gibanja celega telesa in hitre moči. Te sposobnosti se pridobijo z elementarnimi in štafetnimi igricami ter raznimi osnovnimi gibanji, kot so lazenje, preskakovanje, skoki. Vadbo flo-orballa se načrtuje glede na nivo sposobnosti in starost, začne se z učenjem osnovnih elementov: podaje, sprejemi, streli na gol. Otroci spoznajo tudi nekaj osnov obrambne (postavitve, položaj,...) in napadalne (varanja, odkrivanje,..) igre. Floorball ŠPORTEK Člani društva ŠPORTEK smo floorball sekcijo ustanovili v letu 2007, o tem in drugih aktivnostih društva obširneje na www. drustvo-sportek.org. Lansko leto smo pridno in uspešno nastopali na turnirjih in postali član Floor- POSEBNA SERIJA VOZIL 207, 308 IN 407 HEAVEN m z b°Sato °Prem°. veliko panoramsko streho Cielo in podaljšano 4-letno garancijo. 1 l«ta br« skrbi! I PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 Ol, prodaja: 01/729 92 OO, 722 81 3 1, 03 1/669 367 bali zveze Slovenije. Ambiciozno zastavljen program in precej volonterskega dela je obrodilo sadove že v letošnjem letu, ko se je članski ekipi pridružila osnovnošolska U-15 ekipa, ki je v soboto, 18. aprila, v Borovnici nastopila na svojem prvem turnirju - Pokal Floorball.si. Nabirali so izkušnje za serijo treh turnirjev za državno prvenstvo U-10 selekcij, ki bodo potekali v Škofji Loki, na Vrhniki in tretji, finalni turnir 23- maja v Kamniku v športni dvorani OŠ Marije Vere na Duplici, na katerem se bo pomerilo preko sto; mladih športnikov. Vabljeni, da se pridružite re-: kreativni in tekmovalni vadbi tet seveda k ogledu tega atraktivnega športa. METOD SIMIČAK Floorball ekipa ŠPORTEK Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 11, Kamnik Razpis za šolsko leto 2008/2009 Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene šole Kamnik od 18. maja do 21. maja 2008 od 8h do 11h in od 16h do 18h. • Sprejemni izpiti bodo: v petek, 22. maja, od 16h do 18h v prostorih Glasbene šole Kamnik. Seznam sprejetih učencev bo objavljen od 20. junija 2009 dalje na oglasni deski in na spletni strani www.askamnik.com. Informacije lahko dobite tudi po telefonu 830 34 30 vsak dan od 8h do 11h. Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik INSTRUMENT program Zgornja možna starost za vpis k instrumentu Prosta vpisna mesta KLAVIR do 9 let 0 ORGLE do 18 let 1 HARMONIKA do 9 let 4 VIOLINA* do 9 let 2 VIOLA* do 13 let 1 VIOLONČELO* do 9 let 8 KITARA do 10 let 0 KLJUNASTA FLAVTA do 9 let 4 FLAVTA do 12 let 0 OBOA* do 12 let 1 KLARINET* do 12 let 0 SAKSOFON do 12 let 0 ROG* do 11 let 2 TROBENTA* do 11 let 8 POZAVNA* do 18 let 2 TUBA* do 18 let 6 TOLKALA* do 18 let 0 CITRE do 11 let 0 DIATONIČNA HARMONIKA do 11 let 0 PETJE do 24 let 8 BALET otroci stari 6-11 let 20 PRED. GLAS. VZGOJA otroci stari 5 let 20 GLAS. PRIPRAVNICA otroci stari 6 let 30 Prednost pri vpisu imajo orkestrski instrumenti*. Ravnatelj šole lahko odobri vpis tudi izven obsega navedenih starosti, glede na nadarjenost in prosta vpisana mesta. Tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici Ob 1. maju, prazniku dela, je v Kamniški Bistrici potekalo tradicionalno srečanje. Zbralo se je veliko ljudi, predvsem starejših, ki se še dobro spomnijo množičnih srečanj ob tem prazniku v Preteklosti. Zbrane je v imenu občine Kamnik pozdravil podžupan Rudolf Pfajfar. Spregovoril je o kriznih časih, ki niso prizanesli niti gospodarstvu občine Kamnik. Poudaril je, da je občina v letošnji proračun namenila sredstva za občane, ki so se znašli v socialni stiski (enkratna denarna pomoč socialno ogroženim, spodbude za lažje premagovanje težav podjetnikom). Po njegovem mnenju mora država zaščititi vse ljudi, Zbrane na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici je v imenu občine Kamnik pozdravil podžupan Rudolf Pfajfar. Spregovoril je o kriznih časih, ki niso prizanesli niti gospodarstvu občine Kamnik. Govore so pospremile pesmi Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost. HMfK. t ■ SSSfSUH V, 9MT ■ . i/. ,':S S:-' :. ne le pisati zakone za bogatenje tankega sloja prebivalstva. Izrazil je upanje, da bomo Slovenci prebrodili tudi te težave, kar smo dokazali že večkrat v zgodovini. Andrej Magajna, slavnostni govornik srečanja in poslanec Socialnih demokratov, je predstavil zgodovino delavskega boja in se zavzel za spremembo zakonov, ki danes ščitijo le lastnike, v prihodnje pa naj bi delili dobiček tudi med delavce. Zbrane je nagovoril tudi Jože Goltnik, predsednik Delavske zveze Socialnih demokratov Kamnik - Komenda, ki je izrazil skrb delavskega praznika v prihodnje. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor DKD Solidarnost, ki tradicionalno nastopa na prvomajskih srečanjih v Kamniški Bistrici, in Mestna godba Kamnik. Po zaključku kulturnega programa, ki ga je povezoval Goran Završnik, so se zbrani zabavali ob zvokih Ansambla Toneta Rusa. Na predvečer praznika so marsikje po občini zagoreli kresovi, v jutranjih urah pa so občane zbudili člani Mestne godbe Kamnik s prvomajsko budnico. NINA KLISARIČ Praznik spomina na pomembne dogodke v naši zgodovini Ob državnem prazniku Dne- zvečer udeležilo le okrog trideset vu upora proti okupatorju je obiskovalcev, čemur je gotovo tudi letos potekala slovesnost v botrovala časovna neusklajenost Domu kulture Kamnik. Žal pa se prireditev (kar se ni zgodilo pr-je slovesnosti v petek, 24. aprila, vič!), saj je ob isti uri potekalo Božo Matičič, borec Šlandrove brigade, je na harmoniko zaigral nostalgične partizanske koračnice in spomini so znova oživeli. odprtje razstave v nabito polni dvorani galerije Veronika. Tudi slavnostni govornik župan Tone Smolnikar je izrazil razočaranje nad slabo udeležbo slovesnosti, saj gre vendarle za praznik spomina na pomembne dogodke v slovenski zgodovini. Poudaril je pomen narodnoosvobodilnega boja, ki je postavil temelje slovenske osamosvojitve. Pozornost je namenil tudi aktualnim dogajanjem v občini in državi in poudaril, da moramo zaupati v lastno znanje in moči. V kulturnem programu so pevci MPZ DKD Solidarnost zapeli več domoljubnih in partizanskih pesmi, Božo Matičič, tudi borec Šlandrove brigade, je iz svoje nepogrešljive harmonike izvabil nostalgične partizanske koračnice, prisotni pa smo se mu navdušeno pridružili s prepevanjem. Programski vodja Doma kulture Goran Završnik je recitiral pesmi Srečka Kosovela in povezoval program slovesnosti. VERA MEJAČ 19. NOČNI Rokovnjaški pohod prihodnjo soboto Priprave na letošnji nočni Rokovnjaški pohod so že v polnem teku. Organizacija je v rokah Vodniškega odseka Planinskega društva Karaok in Organizacijskega odbora pohoda. Pohodniki se bodo odpravili na pot 23. maja ob 20.30 izpred gostinskega podjetja Trojane na Trojanah. Iz Trojan bo pot vodila na planino Lipovec in preko Kozjaka do Češnjic v Tuhinju, nat0 na Oseke in preko planine Travnik do Tomanove planine ln na Črnivec, kjer bo pohodnike v Gostišču GTC 902 pričakal •rokovnjaški golaž«. Pot bo dolga 45 km. Hoje po srednje težkem terenu (ponoči) z vmesnimi postanki je za 11 ur, kar zahteva dobro elesno in psihično pripravljenost za hojo v nočnem času ter ustrezno opremljenost za morebitne neugodne vremenske razmere. Prijavite se lahko na Planinskem društvu Kamnik ali dve uri pred odhodom na vpisnem mestu na Trojanah. Na dan pohoda bo avto-v j) 'Z Jamnika proti Trojanam odpeljal ob 18. uri in se ustavil tudi Z nogometom pomagamo Počasi se bliža poletje in s tem tudi konec Leo leta- Leo koledar je bolj podoben šolskemu kot tistemu pravemu in za konec letošnjega leta smo se v klubu odločili organizirati dobrodelni nogometni turnir. Vsi ljubitelji nogometa lahko zberete svojo ekipo in se to soboto, 16. maja dobimo v Osnovni šoli Šmartno ob 9. uri, da nam pokažete svoje nogometno znanje. Mi bomo poskrbeli za osvežilno pijačo in hrano, tudi nagrade vas bodo čakale, vi se morate le prijaviti, in sicer lahko se preko elektronskega naslova: info@le-okamnik.si ali preko mobitela: 031/440-898 (Boštjan). Izkupiček turnirja bomo namenili petčlanski družini iz Kamnika, ki se je znašla v hudi finančni stiski - zaposlen je le oče, mama pa je hud srčni in sladkorni bolnik, tako da se družina prebija le z eno plačo. Upamo, da se 16. maja vidimo v Šmartnem! PRIJETNO POPOLDNE UPOKOJENCEV Kot je v vabilu na letošnji pohod zapisal predsednik PD Kamnik Ivan s C^n^' postaja hoja v današnjem življenju, ki nam omogoča pretežno n i či način življenja in dela, ena največjih vrednot. TAFISA (svetovna ^vladna organizacija športa za vse) je celo sprožila iniciativo pod nazi-žiJv "SVETOVNI DAN HOJE« z opozorilom, kako pomemben dejavnik )enja je prav hoja. Rezultati analiz namreč kažejo, da lahko že 30 tnut hoje dnevno bistveno prispeva k izboljšanju počutja in k prepresti'^11 zdravstvenih težav, ki nastanejo kot posledica nezadostne tele-v aktivnosti. Hoja je mnogim, tudi tistim, ki so se pohoda udeležili že Pfeteklih letih, postala del prijazne vsakodnevne aktivnosti. V petek, 3. aprila, ob 17. uri je Društvo upokojencev Kamnik organiziralo kulturno zabavno popoldne v društvenih prostorih »Pri Marjanci«. Prisluhnili smo recitacijam članic društva Marije Golob in Jožefe Juršič. Predstavilo se je društvo Sožitje Kamnik - Varstveno delovni center Sožitje, zapel je mešani pevski zbor Sonček, ki ga vodi Irena Bizjak, na sintesajzerju in harmoniki pa ga spremlja Metka Hribar. Zborček se je predstavil z zanimivim programom - zapeli so nekaj popevk in narodnih pesmi - in za prijeten nastop požel navdušen aplavz. Razšli smo se z željo, da se še srečamo. BRANKA ŠENICA Prvomajsko srečanje na Srobotnem Športno društvo Motnik 1. maja tradicionalno organizira srečanje krajanov in ljubiteljev neokrnjene narave, ki je v Motniški dolini ne manjka. Ko so pred enajstimi leti organizirali prvi pohod, se je pohoda udeležilo le nekaj krajanov in predstavnikov športnega društva. Z leti se je udeležba krepila in kmalu je srečanje preraslo v medobčinsko, vsako leto se ga udeleži več pohodnikov, tudi iz sosednjih občin, predvsem iz Vranskega. Kar nekaj let so se pohodniki srečevali na kmetiji pri Planinc, potem na Mali ravni, letos pa so se že tretje leto srečali na Srobotnem. Zaselek neposredno meji na občino Vransko in Nazarje, kar tudi pripomore k veliki udeležbi, saj se tu srečujejo pohodniki treh regij: Gorenjske, Štajerske in Zgornje Savinske. Letošnjega se je udeležilo preko 200 pohodnikov, ki so lep majski dan preživeli v neokrnjeni naravi med prijaznimi ljudmi. Vsi pohodniki so bili mnenja, da so prav pohodi in takšna srečanja dobrodošla, saj pripomorejo k razvedrilu in nenazadnje tudi zdravemu načinu življenja. Za ŠD upravni odbor »Gospod nadškof, dobrodošli med nami!« Tako smo na velikonočni ponedeljek, na višku velikonočnega razpoloženja, pod zasneženimi Kamniškimi planinami in mladim zelenjem na Šutni v Kamniku pozdravili nadškofa Alojza Urana. Prišel je, da pokliče Duha Tolažnika in prosi njegovih darov za novih 36 pričevalcev velikonočne skrivnosti vstajenja ter jih potrdi v veri. Po slovesnosti sv. birme se je metropolit srečal s pevci, pohvalil pritrkovalce in prisluhnil problemom birmanskih animatorjev ob pripravi na sv. birmo. S člani župnijskega pastoralnega sveta se je zadržal v odprtem pogovoru o konkretnih socialnih in duhovnih stiskah na območju župnije. Posvetil se je rastočemu pomenu pastoralnega in karitativnega dela na vseh ravneh kamniške župnijske skupnosti, ki jo neumorno vodi župnik Tone Dular. MIHA ZABRET OSVETLITEV PREHODA ZA PEŠCE NA DUPLICI K V četrtek, 16. aprila, so delavci javne razsvetljave Ljubljana (JRL) po naročilu KS Duplica pričeli s pripravljalnimi deli za postavitev novega droga javne razsvetljave, na katerega so poleg svetilke namestili tudi opozorilni znak in led svetilke za osvetlitev prehoda za pešce na Ljubljanski cesti. To je po namestitvi opozorilne radarske table že drugi ukrep, s katerim želi krajevna skupnost poskrbeti za varnost vseh udeležencev v prometu. Na istem odseku je bila po naročilu Občine Kamnik zamenjana dotrajana odbojna obcestna ograja, ki ločuje Ljubljansko cesto in brežino pri podjetju Alprem. V pripravi je tudi zamenjava dotrajanih nadstrešnic na avtobusnih postajališčih pri trgovini Lidl in tovarni Stol, katere bosta sofinancirala KS Duplica in Občina Kamnik. To bodo prve nadstrešnice, ki bodo usklajene s tipizirano mestno opremo. Bogdan Pogačar _______________________SPORT_^_PLANINSTVO__ Za kamniškimi vaterpolisti je uspešen niz tekmovanj ... vendar boj nikakor še ni končan, saj jih v prihodnjih dneh čaka obilo dela, tekmovalnosti in borbe za najvišja mesta. Mnogi upajo na zmago. Da je v slogi moč so ugotovili kamniški vaterpolisti to nedeljo, ko so v Kranju odigrali polfinale mlajših kadetov Ul4. Kamnik je v prvem polfinalu po dramatični končnici premagal Rokavo Koper z golom razlike (19:18). Strelci tekme so bili Stele 6, Šinkovec 5, Zorman 4, Debevec 3 in Pantič 1. AVK Triglav je premagal AVK Branik, Koper pa je bil v tekmi za tretje mesto boljši od Branika. Za sam vrh sta se pomerila AVK Triglav in Kamnik, vendar je bil tokrat Triglav premočen. Kljub temu, da se je gol Triglava zatre- sel le devetkrat, se fantje pod vodstvom trenerja Uroša Kralja niso vdali in si priigrali rezultat 22:9 (Šinkovec 4, Debevec 3, Zorman l.Stele 1). Starejše kadete Ul6 čakata še dva turnirja. Finalni turnir bo verjetno potekal na kamniškemu bazenu. Mladi vaterpolisti bodo na domačih tleh favoriti za osvojitev naslova državnih prvakov. Mladinci so že zaključili državno in pokalno prvenstvo, v obeh so osvojili tretje mesto. V pokalnem prvenstvu, ki se je odvijalo konec aprila v Mariboru, so z ekipo Branika po težki tekmi izgubili z rezultatom 16:9, kasneje pa so igrali z ekipo Kokre. Po zanimivi igri je ostal gol Kamničanov nedotaknjen, gol nasprotnikov pa se je zatresel kar devetnajstkrat (19:0). Reprezentanti mladinske reprezentance so se 1. 2 in 3. maja po nove zmage odpravili na Poljsko. Med uspešnimi igralci, ki so zastopali barve Slovenije, niso manjkali Kamničani. Tokrat so v igro poslali tri perspektivne mlade igralce - Kristjana Novaka, Luka Komatarja in Sebastjana Novaka kot rezervo. Pod taktirko trenerja Aleša Komelja so v prvem krogu za las premagali Belorusijo z 10:9. Poljska je bila trd oreh, vendar je na koncu klonila pod močjo slovenske ekipe z 11:4, prav tako tudi Irska z rezultatom 16:3. Tako je Slovenija ostala na vrhu lestvice in se gladko uvrstila na Evropsko prvenstvo. Za odlične igre ter enotno timsko igro mladih vaterpolistov je zaslužen tudi Uroš Kralj, glavni trener mlajše kadetske reprezentance in pomočnik trenerja mladinske in kadetske reprezentance. Kadetska reprezentanca je nastopala v Dubrovniku, kjer je po dobri predstavi končala na nehvaležnem 6. mestu. Fantje se pripravljajo na zaključke državnih prvenstev v maju in juniju. Upajo, da se bo po poškodbi in okrevanju vrni tudi kapetan kadetske reprezentance Tilen Leskovec. Ker pa je spoznavanje in druženje z drugimi ekipami zelo pomembno, bomo tudi letos pripravili 16. dan vaterpolistov 20. junija na kamniškem bazenu. Udeležbo so že potrdile ekipe Palanuoto Trst, Medveščak, Primorje in Opatija. Dogovarjamo se še s črnogorskimi in nekaterimi dalmatinskimi klubi. Da pa niso le športniki tisti, ki skrbijo za svojo kondicijo in zdravje, dokazujejo poletni tabori. Lansko leto se je porodila želja po druženju, zabavi in športu, zato smo prišli do ideje o poletnih taborih, kamor lahko starši vpišejo svoje otroke, stare od 7 do 12 let. Preteklo leto je bilo zelo pestro in zabavno. Otroci so se lotili najrazličnejših dejavnosti, od oblikovanja do športnih aktivnosti. En dan je bil namenjen obisku kmetije, kjer smo spoznavali kmečko življenje, naučili smo se jahati, streljati z lokom, itd. Vsak dan, po dve uri smo namenili razgibavanju v bazenu, kjer smo odmočili skrbi in si nabrali novih moči za nadaljnje dejavnosti. Za kondicijo smo poskrbeli s pohodom na planšarijo. Od začetka junija do septembra pričakujemo mlade, ki si upajo preizkusiti življenje izven doma in poiskati nove prijatelje. Mi pa se bomo potrudili, da vam bo lepo in boste domov odšli polni lepih zgodb, ki jih bomo skupaj doživeli na poletnem taboru. AJDA LESKOVEC Mlajši kadeti U14: Primož Šinkovec, Martin Stele, Robin Pantič, Jaka Zorman, Luka Jeretina, Miha Kramar, Urban Benkovič, Tadej Debevec, Blaž Briški, Rok Šimenc, trener Uroš Kralj. Tudi pikado je lahko prijetna zabava Vsak dan ugotavljamo, da človeško telo potrebuje gibanje, ki krepi lokomotorni aparat, razvija mišljenje in predstavlja dodatno kvaliteto v življenju. Gibanje in športno rekreativna dejavnost pa ni le domena mladih. Vedno bolj se tega zaveda tudi starejša generacija. Že sama hoja je včasih dovolj. Če pa telesni aktivnosti dodamo še prijetno druženje, je cilj največkrat dosežen. Društvo upokojencev Kamnik in Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kamnik posvečata veliko pozornosti rekreaciji svojih članov. Poleg sprehodov, kolesarjenja, planinskih izletov, kegljanja, balinanja, plavanja je v letošnjem letu zaživela tudi pikado sekcija. Razumevanju vod- t štev obeh društev gre zahvala, da smo v prostorih Društva upokojencev usposobili sobo s štirimi pikadi. Skoraj vsakodnevno je v tej sobi prisoten sproščen smeh in pa tudi resnost ob treniranju. Člani medobčinskega društva delovnih invalidov smo že s prvim nastopom na uradnem tekmovanju presenetili vse, še najbolj Uspešni in zadovoljni tekmovalci Mimi Vrhovnik, Dani Volčič, Lojzka Vrankar, Zinka Slatnar, Tone Hribar, Marjan Dokl in Miha Prosen (manjka Vili Kerec). pa sami sebe. Na regijskem tekmovanju smo osvojili prvo mesto in ga nadgradili s petim mestom na republiškem prvenstvu. Dejavnost je zaživela tudi v društvu upokojencev. V torek, 21. aprila, smo sodelovali na prvenstvu PZDU Gorenjske. Zal je bilo tekmovanje za ženske ekipe v zadnjem trenutku odpovedano, zato smo na tem prvenstvu nastopili z mešano ekipo. Čeprav je trema opravila svoje in so bili rezultati zato daleč pod našimi sposobnostmi, smo se domov vrnili zelo zadovoljni, saj smo osvojili pokal za drugo mesto. Za dodatno veselje pa je poskrbela Mimi Vrhovnik, ki je v konkurenci 50 tekmovalcev osvojila odlično drugo mesto. Vrata pikado sobe so odprta vsem članom dobre volje obeh društev. PLANINSKI KOTIČEK ZA VARNEJŠO HOJO V PLANINE V KOPNEM Vodniški odsek PD Kamnik tudi letos prireja tečaj varnejše hoje v planine. V sredo, 20. maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter priprava na turo. Predvidoma v soboto, 23- maja, pa bodo praktične vaje med turo, ki naj bi potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol na Kopišča. Druga možnost je po Furlanovi poti na Gradiško Turo nad Vipavo ali pa po eni od ferat v Glinščici, kar bo dogovorjeno na tečaju. Na tel. št. 041 826-375 ali 8391-747 dobite dodatne informacije. JUBILEJNA ODPRAVA Pred tridesetimi leti, točno 13-maja, sta Jernej Zaplotnik - Nejc in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca, takrat tudi še Jugoslovana, stopila na vrh Sagarmate (Čomo-lungme, Mount Everesta) kot člana odprave 25 mož, ki je utrla pot po Zahodnem grebenu. To je bil in še vedno ostaja najtežji dostop na ta vrh, ki ga je doslej uspelo ponoviti samo še eni odpravi. V spomin na ta izjemen dosežek je Tone Škarja, vodja iz leta 1979, letos organiziral »spominsko« odpravo in to predvsem za člane odprave iz leta 1979, udeležili pa so se je lahko tudi drugi. Zato je bil v načrtu tudi vzpon na Pumori (7165 m) in Imdža tse (6189 m). V aprilu so se podali na pot v več skupinah, ki so se združile na Gorak Šepu. Tu je bila tudi krajša spominska slovesnost ob spominskem znamenju na odpravi leta 1979 preminulemu sirdarju Ang Fuju. Sledil je tudi obisk baznega tabora, kjer je za razliko od leta 1979, ko so bili tam samo šotori naše in avstrijske od- prave, ki so poskušali priti na Lotse, stalo več desetin šotorov za 28 odprav in več kot 480 ljudi, ki so poskušali priti na vrh. Tam so obiskali tudi hrvaško žensko odpravo in ji izrazili najboljše želje za uspeh. Vzpon na Pumori se je zaradi objektivnih razmer pokazal za pretežkega in prenevarnega, zato so po nekaj sto metrih preplezane stene in dveh lažjih nesrečah zaradi pretrganja (starih) vrvi odstopili od njega. Na Imdža tse pa se je 6 članov odprave povzpelo. Na letošnji odpravi je sodelovalo 22 ljudi, od tega žal samo 9 tistih, ki so bili v odpravi tudi leta 1979. Med njimi sta bila tudi oba, edina še živa, ki sta leta 1979 prišla na vrh: Stipe Božič in Andrej Štremfelj, pa tudi vsi trije iz kamniškega AO: Dušan Podbevšek, Bojan Pollak in Tone Škarja. Bojč Upokojenec želi spoznati prijateljico do 70 let za druženje in potepanje po Sloveniji (izleti, toplice). Tel.: 070/833-475 po 19. uri. Nudim varstvo otrok od 1. do 3. let starosti, na mojem domu v okolici Kamnika-v hiši z vrtom. Tel.: 031/267-857 Udeleženci odprave iz leta 1979 na Gorak Šepu leta 2009. Zadaj Pumori. Kamniški OBČAf ^ Duatlon Ribnica - odlične l uvrstitve TK Trisport I Letošnja sezona triatlonskih tekem se je začela. Ker pomlad za plavanje še ni najbolj primerna, so prve tekme duatlonske (kolesarjenje in tek). Letos je že dvanajstič v Ribnici potekal slovenski pokal v duatlonu. Izkušenim organizatorjem TK Ribnici je aprilsko vreme kar dobro ponagajalo, zato udeležba ni bila najboljša. Dež in mraz sta poskrbela, da tekmovalcem ni bilo vroče. Kamniški tekmovalci TK Trisport so se dobro s odrezali, kar kaže na to, da so dobro JT trenirali, da so vzdržljivi in vztrajni. £ Absolutna zmagovalca v SPRINT | DUATLONU sta bila pri ženskah 7 Kamničanka Mateja Šimic, že v prejš- § njih letih državna prvakinja; pri mo- , . _ . , „ ških svetovni prvak do 23 let Bojan Odlična Katarina Ogrin, absfr Čebin iz TK Ribnica. Iutna zmagovalka v kategorij Izreden uspeh v absolutni razvr- SUPER SPRINT DUATLON. stitvi kategorije SUPER SPRINT DUATLON je dosegla mlada Kamničani Katarina Ogrin, saj je z veliko prednostjo zmagala tudi pred fanti. Stopničke pri mlajših kategorijah so bile v glavnem rezervirane z< tekmovalce TK Trisport. Prvič in to v izrednih razmerah se je tekm£ državnega prvenstva udeležilo kar nekaj najmlajših tekmovalcev. Prav vsi so se potrudili po svojih najboljših močeh. Rezultati po kategorijah: CICI DUATLON (400 m tek -1 km kolo - 200 m tek): ml.deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 3. Sarah Posl ml. dečki: 2. Lovro Planko, 3. Jan Skrjanc, 4. Teo Flis, 7. Jan Grilj, 8. Žiga Berlec, 9. Marko Pretnar, 13. Nejc Flis deklice: 1. Kristina Uršič, 2. Tinkara Capuder, 3. Katarina Humar, 4 Nika Bavčar dečki: 2. Drejc Kregar, 3. Matevž Planko, 7. Luka Bela Kočar, 8. Domet Obreza, 19. Teo Podobnik, 11. Aljaž Grilje SUPER SPRINT DUATLON (2 km tek - 8 km kolo -1 km tek): st. deklice: 1. Liza Uršič st. dečki: 3. Leon Obreza, 5. Lovro Humar kadetinje: 1. Katarina Ogrin, 3. Maruša Klemenc, 5. Teja Jazbinšek kadeti: 3. Jan Lipovšek SPRINT DUATLON (5 km tek - 20 km kolo - 2,5 km tek) mladinke: 3. Manca Vrhovnik mladinci: 2. Simon Koželj članice 1:1. Mateja Šimic člani 1: 9. Rudi Miha_ člani 2: 8. Tomaž Planko, 12. Iztok Polak veterani II.: 1. Miro Kregar veteranke II.: 1. Ema Štupar veterani III.: 1. Viktor Ekart Pomladni koledar tekem je poln. V mesecu maju triatlonce čakaj0 Triatlon Ptuj, Akvatlon Snovik in Duatlon Kamnik. Za domači klub TK. TRISPORT in glavnega organizatorja Mira Kregarja pa so priprave na' organizacijo zadnjih dveh tekem v polnem teku. Več informacij najdete na www.trisport-klub.si. ROMANA CAPUDER Zaključek sezone v kegljanju S finalom klubskega prvenstva se počasi izteka kegljaška sezona 2008/2009, sledi še zaključek občinske lige v mesecu maju. Klubska prvaka sta postala Joži Šuštar in Franci Grubar. Drugo mesto sta osvojila Štefka Flerin in Brane Potočnik, tretje pa Lidija Pirman in Štefan Flerin. Sezona je bila, gledano v celoti, uspešna. Prva ženska ekipa Eta je bila že drugo leto zapored četrta. Neuspeh smo doživeli z drugo ekipo Ete, ki je izpadla iz 1.b lige. Kar naenkrat smo tik pred začetkom lige ostali brez treh, med sezono pa še brez dveh igralk in tako so punce praktično pol sezone odigrale brez rezerve. V veliko veselje pa nam je, da so tri dekleta iz mlajših selekcij letos nastopile že v kadetski kategoriji. Prva moška ekipa Cal-cita je bila prvak v1.bin prva moška ekipa Calcita. se uvrstila v najvišji rang tekmovanja v l.a ligo. Druga moška ekipa Calcita je bila prav tako prvak v 3. ligi in se uvrstila v višjo ligo. Tretja mladinska ekipa pa nabira izkušnje v Ljubljanski ligi. Uspešno tekmujemo tudi v vseh mlajših selekcijah. Delo trenerja Aleša Prosena je že obrodilo sadove. Deklice in dečki so že nastopili na kadetske državnem prvenstvu. Fantje nastopajo tudi v mladinski kategoriji, v kateri se morajo spopasti tudi s pet in več leti starejšimi igralci. Igor Štilec je bil tudi resen kandidat za odhod na kadetsko svetovno prvenstvo v Nemčijo, vendar mu je v zaključku priprav to preprečila poškodba. V naslednji tekmovalni sezoni si želimo/ da bi Eta zopet nastopila v mednarodnih pokalih, nadaljevanje dela z mladimi in prvih nastopov za državne reprezentance v mlajš; ih selekcijah, prvi ekip1 Calcita pa čim bolj mil' no prvo leto v eliti slovenskega kegljanja. Vse o delu našega kluba $! lahko ogledate tudi na*1 internetni strani wwy^ kk-kamnik.si. .. Kegljaški klub Kamnik Prva ženska ekipa Eta. LEON PIRMAN e USPEHOM CALCITOVIH EKIP NI VIDETI KONCA Po tem, ko so kamniške odbojkarice v članskem državnem prven-■ stvu s tretjim mestom dosegle zgodovinski uspeh, jim sledijo tudi J mlajše ekipe. g Najmlajše igralke v mini odbojki so na polfinalnem turnirju v Braslo-3 včah prijetno presenetile in izgubile le proti domačinkam, medtem ko I so premagale ekipi Bleda in Formis mini in se tako z drugim mestom 1 uvrstile v veliki finale, ki bo v soboto, 23. maja. Deklice so tako pre-I segle vsa pričakovanja in se prvič prebile na finalni turnir, kar dodatno S Potrjuje odlično delo tudi z najmlajšimi. »Starši« kamniških kadetinj pa so že vedeli, zakaj so prevzeli orga-g nizacijo polfinalnega turnirja državnega prvenstva, saj so jim dekleta 1 ves trud poplačala z izvrstno igro in osvojitvijo prvega mesta. V prvi / tekmi sta se pomerili ekipi Luke Koper in domačega Calcita. Koprč-anke, ki so prepričljivo zmagale v svoji skupini, niso pričakovale takš-I nega odpora domačih, ki so z izvrstnimi servisi oddaljile od mreže 1 gostujoče napadalke, predvsem Borsetovo in gladko dobile prvi set. 5 Pri domačih se je v napadu še kako poznalo, da je po dolgotrajni odsotnosti zaradi poškodbe zopet zaigrala Vrhovnikova. V drugem setu jj so veliko bolje začele Koprčanke, ki so povedle celo za deset točk, a ij1 so jih domače začele loviti in se približale na tri točke. Vseeno so set '■ dobile gostje. V tretjem setu so imele domače tudi s pomočjo glasnih :z navijačev vseskozi pobudo in z asom na koncu so se srčno veselile velikega uspeha. :z V drugi tekmi so se Ankarančanke, ki so bile le bleda senca držav-£ nih prvakinj pri starejših deklicah izpred dveh let, prav tu v Stranjah, i upirale Jeseničankam le v prvem setu, v drugem pa popustile in dopustile, da so Gorenjke prišle do lahke zmage. Kamniške kadetinje so z odlično igro prepričljivo osvojile prvo mesto na polfinalnem turnirju državnega prvenstva. V tekmi za tretje mesto, ki še prinaša mladinsko kategorizacijo, smo gledali bledo predstavo obeh razočaranih primorskih ekip. Le na trenutke so mlade igralke prikazale borbeno igro, še največ pa v tretjem setu, ko so se Ankarančanke že videle na tretjem mestu, a so jih sosede ujele in v razburljivi končnici z asom osvojile tolažilno tretje mesto. V tekmi za prvo mesto pa trmastim Gorenjkam ni uspelo še tretjič letos premagati Kamničank, ki so zopet odlično servirale in le Rozmanova je držala rezultatski stik s svojimi neugodnimi udarci. Prvi set so Kamničanke gladko dobile, predvsem po zaslugi že omenjenih servisov in veliki želji po dokazovanju pred številnimi gledalci. V drugem setu smo gledali izenačeno igro, v sredini seta pa celo vodstvo Jeseničank, ki pa so ob zaključku seta popolnoma popustile in Calcitovke so se zasluženo veselile velike zmage in boljšega izhodišča na finalnem turnirju, ki bo v nedeljo 24. maja, mogoče zopet v Stranjah. Rezultati: Luka Koper: Calcit Kamnik 1 : 2 (-18,19,-12) Mladi Jesenice : Ankaran Hrvatini 2 : 0 (20,15) Luka Koper: Ankaran Hrvatini 2 :1 (-26,22,16) Calcit Kamnik : Mladi Jesenice 2 : 0 (17,21) Ta vikend za kamniški četrti in peti finale nastopajo igralci Calcita [ta polfinalnih turnirjih v mali odbojki. Upajmo, da bo tudi njim uspelo presenetiti nasprotnike in kamniški odbojki zagotoviti še kakšen Tinale, kot je do sedaj uspelo mladincem, kadetinjam in deklicam v oiini odbojki. Da pa Stranje postajajo odbojkarsko mesto, govori tudi dejstvo, da oo v Stranjah ta konec tedna zopet trenerski seminar, na katerem bo Predaval Zoran Jerončič, za zaključek pa se bo v soboto, 16. maja, ob l7- uri mladinska ženska reprezentanca pomerila z ekipo Univerze Severna lovva iz ZDA. Cicol. Melika izbira nnovmaHlf PNEUMATIC CENTER *«rovo 27. Kamnik 017 03 00 300 Vas partner e profilom Kamniški strelci drugi v državi Na sklepnem dejanju sezone z zračnim orožjem so kamniški strelci dosegli najodmevnejši članski rezultat v tem desetletju. Z zračno puško so na državnem prvenstvu ekipno zasedli drugo mesto in zaostali le za ekipo iz Grosupljega. Po prvem nastopu Sebastjana Žnidaršiča so Kamničani še vodili, nato pa je končni zmagovalec Željko Moičevič, ki je bil v posamični konkurenci premočan tudi za šampiona Rajmonda Debevca, naredil odločilno prednost in popeljal svoje moštvo še tretjič zapored na vrh. Žnidaršič se je s 584 krogi uvrstil v finale in po psihološki bitki z osmega mesta napredoval na šesto, Jure Ugovšek je s krogom manj zasedel 10. mesto, Damjan Burja pa je kljub zviti nogi nastreljal 579 krogov. Skupni rezultat je bil previsok celo za ekipo reprezentanta Robija Markojo iz Turnišča, ki je na koncu zasedel tretje mesto tudi med posamezniki. Ž ekipnim uspehom so Kamničani dokazali, da sodijo v vrh slovenskega strelstva in v vitrino ob tretje mesto iz leta 2007 dodali pokal za druge najboljše strelce v državi. V prihodnjih sezoni jih čaka težavna naloga osvojiti še zadnjo stopničko. Državnemu prvenstvu članov in članic s puško in pištolo je teden dni pozneje sledilo državno prvenstvo za mlajše kategorije. Kamničane je uspešno zastopal Rožic Repič, ki je med kadeti s pištolo z rezultatom 365 krogov zasedel odlično drugo mesto. Do osvojitve državnega prvaka sta mu zmanjkala le dva kroga. Uspeh na državnem prvenstvu ni nobeno presenečenje, saj je Rožic držal formo skozi celo sezono in jo po petih odstreljenih kolih mladinske lige končal na vrhu. Odločilni je bil prav zadnji, peti turnir, kjer je dosegel še drugo zaporedno zmago v sezoni. Članica Kaja Repič se je v pretekli sezoni udeležila skoraj vseh tekmovanj na koledarju Strelske zveze Slovenije. V začetku sezone so ji dobri rezultati na izbirnih tekmovanjih zagotovili mesto v reprezentanci, s katero je nastopila na mednarodnih tekmah v Zagrebu, Beogradu in v Rušah, ki se štejejo za Ligo treh dežel. Prav tako je nastopila na MT v Miinch-nu, kjer so se strelci potegovali za zadnja mesta v reprezentanci, ki je odpotovala na EP v Prago. V Pragi pa so bili pogoji za streljanje vse prej kot idealni, saj organizatorji pod še nedokončanim delom 02 Arene niso zagotovili zadostne svetlobe, niti temperature. Po krajšem oddihu se je udeležila še predzadnje tekme v sezoni - na državnem prvenstvu je osvojila nehvaležno 4. mesto. Po slabšem rednem delu ji kljub dobremu finalnemu izkupičku ni uspelo napredovati na zmagovalne stopničke. Za zaključek letošnje sezone pa jo čaka še svetovni pokal v Munchnu, kjer bo 16. maja lovila najboljši rezultat sezone. V Kamniku primanjkuje najmlajših strelcev, zato ob tej priliki vabimo vse zainteresirane osnovnošolce, da se nam pridružijo na enem najsodobnejših slovenskih strelišč na Cankarjevi 25 v Kamniku, nad kegljiščem. Prosimo, da se pred obiskom skupaj s starši najavite na e-mail: strelianie-@gmail.com. SD KAMNIK Damjan Burja, Jure Ugovšek in Sebastjan Žnidaršič (z leve) se veselijo osvojenega drugega mesta na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Gorsko kolesarstvo - KD Calcit Kamnik Odločen začetek kamniških gorskih kolesarjev Te dni je v središču pozornosti svetovne kolesarske javnosti cestna etapna kolesarska dirka Giro d'Italia, pomlad in daljši dnevi so na ceste in brezpotja, tudi na Kamniškem, zvabili številne rekreativce, tekmovalci domačega kluba KD Calcit Kamnik pa so že v »polnem pogonu«. Tako imajo za seboj že prve tekme za Pokal Slovenije in Pokal Alpe Jadran. V naslednjih mesecih jih čaka še več tekmovanj, med drugim tudi domači, tradicionalni »Kamniški kros«, ki bo na sporedu 14. junija. Preizkušnja s štartom in ciljem v centru mesta je del serije tekem za Pokal Slovenije, hkrati pa šteje tudi za mednarodni Pokal Alpe-Jadran. Le-ta združuje prireditelje gorsko kolesarskih krosov v Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Kamnik je poleg Vrtojbe edini slovenski gostitelj te mednarodne serije. Priprave na sezono so kolesarji v tehniki vožnje in razvijamo KD Calcit začeli že pozno jeseni, njihove motorične sposobnosti, Skupinsko vadbo v telovadnicah kar je "naložba "zaprihodnost in na bazenu so nadgradili z in- Trening na osnovi individualnih lahko pohvalijo s številnimi uvrstitvami privrhu, izpostaviti velja vsaj Petra Župančiča, ki je letos v kategoriji do 15 let zmagal na vseh štirih tekmah Pokala Slovenije za mlade in tekmi za Pokal Hrvaške. dividualnimi vadbami. »Jesensko-zimsko obdobje smo preživeli v telovadnicah Osnovne šole Šmartno in na bazenu ter v telovadnici kamniškega CIR1USA. Starejši kolesarji so dodatno, individualno vadili še po programu, kijih je pripravila trenerska ekipa« pravi športni direktor KD Calcit Mohor Vrhovnik. Za najmlajše so v sodelovanju z društvom Bicikel. com pred sezono v hrvaškem Novem gradu izvedli še večdnevni kamp ter tako zaključili priprave za sezono, ki je že v polnem teku. Dobro delo v pripravljalnem obdobju je že obrodilo sadove na prvih preizkušnjah. Za najmlajšimi so tako že štiri pokalne tekme v Sloveniji, mlajši mladinci in člani pa so tekmovali na dveh tekmah za Pokal Slovenije, eni tekmi za Pokal Hrvaške in še treh tekmah Pokala Alpe-Jadran v Italiji in Avstriji. Najštevilčnejši podmladek v Sloveniji V štartni vrsti na tekmah v najmlajših kategorijah tudi letos prevladujejo mladi Calcitovci. Številčnost »oranžnih« ni slučaj, pač pa posledica dela, ki sta ga zastavila Mohor Vrhovnik in Luka Žele. »Redno vadi okrog trideset mladih, za katere skrbim skupaj s trenerji Luko Želetom, Gregorjem Mikličem in letošnjo okrepitvijo Tamaro Brumen,« je nad množičnim odzivom mladih navdušen Vrhovnik, ki poudarja, da pri najmlajših v ospredju niso tekmovalni dosežki, pač pa vzpodbujanje pozitivnega odnosa in veselja do športa in gorskega kolesarstva. »Mlade (skupine do 9, 11 in 13 let) učimo osnove programov, ki jih pripravi trener, se postopoma uvaja šele v starostni skupini do 15 let,« o prioritetah pri vzgoji mladih razmišlja Vrhovnik in dodaja da širitve članstva zaenkrat ne načrtujejo, saj je število vadečih optimalno za ustrezno kvaliteto vadbe. Za Can< Najboljši na drugi tekmi za Pokal Slovenije v Domžalah: Luka Kodra, MBK Orbea (2.), Luka Mezgec, MBK Orbea (1.) in Jernej Muzga, KD Calcit Kamnik (3.) izvedbo programov so seveda poleg volje in veselja do dela potrebna tudi sredstva. Klubu kot generalni sponzor že več let ob strani stoji Calcit. Pri opremi jim pomaga Factory Store z blagovnimi znamkami GT (kolesa), KED (čelade) in Castelli (oblačila), pri prevozih na tekme podjetje Turizem Vrankar, med sponzorji kluba je še podjetje Ogenj. Kljub temu, da rezultati pri najmlajših niso v ospredju, se Med elito prvo ime Jernej Muzga Potem, ko je eden najboljših slovenskih gorskih kolesarjev Tuhinjec Luka Kodra s kamniškega kluba prestopil v klub MBK Orbea, je "kapetan " v moštvu Lilijan Jernej Muzga. Na prvi tekmi sezone aprila v Vrtojbi je zaradi bolezni zaostal za pričakovanji (13. mesto), nato pa je na tekmi za hrvaški pokal »XC Ronjgi« v Viškovem in na dveh krosih za Pokal Alpe Jadran v Beljaku in v Št. Štefanu na Zilji ob Šmohorju nakazal, da bo v nadaljevanju sezone krojil v vrh slovenskega gorskega kolesarstva. Na Hrvaškem je zaostal le za Matjažem Budinom (MBK Orbea), v Beljaku le za Lenartom Nočem (Pintatim), na drugem avstrijskem prizorišču v Št. Štefanu pa je bil s 5. mestom drugi najboljši Slovenec. Prehitel ga je zgolj bivši cestni profesionalec Matej Mugerli (UNI-Fbi). Luka Kodra (na uvodni tekmi za Pokal Slovenije je bil drugi) v Avstriji ni nastopil, saj je v tem času branil nastop na tekmah svetovnega pokala v Nemčiji in _ m Belgiji. Poleg Kodre je v Belgiji v ® §• disciplini 4kros nastopila še ena ^ Kamničanka - Neža Knez (Team j? Everyday). Barve Calcita v članski kategoriji bosta letos poleg Muzge zastopala Uroš Mikelj in Boštjan Lavtar, med mastersi (nad 30 let) lahko največ pričakujemo od Gregorja Mikliča, Jureta Kukoviča in Rajka Novaka, med amaterji (člani med 19. in 30. letom brez licence) pa od Luke Želela in Mohorja Vrhovnika. Kamniški novi val V kategoriji mlajših (do 17 let) in starejših (do 19 let) mladincev je v kamniškem Calcitu kar nekaj kolesarjev, ki bi z leti utegnili poseči v slovenski vrh. Nejc Bleje (slovenski reprezentant) in Andrej Zupančič v kategoriji starejših ter Sonja Sušnik, Luka Kodra: »Znova si želim naslova državnega prvaka.« Luka Kodra se je v letošnji sezoni s kamniškega KD Calcit Kamnik preselil v MBK Orbea. Klub, ki ga vodi olimpijec s Sydneya 2000 Primož Štrancar, je poleg ekipe Fumic Brothers Inernational edina slovenska ekipa v olimpijskem krosu z mednarodno UCI licenco. Poleg Kodre so ve ekipi še nekateri priznani slovenski gorski kolesarji, ki imajo ambicije tekmovati na najvišji mednarodni ravni. Med drugimi tudi Luka Mezgec, Tanja Žakelj in Nina Homovec. Luka je lani izpustil skoraj celotno sezono, saj je bil poškodovan. »Zadnji dve sezoni sem imel nekaj težav s poškodbami. Letos gre vse po načrtu. Poškodbo sem uspešno saniral, po dolgem (asu lahko spet normalno treniram. Pripravljenost bom stopnjeval do evropskega in državnega prvenstva. Po dveh letih znova želim osvojiti naslov državnega prvaka,« je z začetkom sezone zadovoljen Kodra, ki bo izredno motiviran tudi na domači tekmi v Kamniku. »Motivacija za zmago doma je velika, proga mi ugaja, seveda bom štartal na zmago,« napoveduje Kodra, ki se je lani med okrevanjem uspešno preizkusil tudi v spustu, letos pa mu ob obveznostih v olimpijskem krosu verjetno zmanjkalo časa za »izlet« med spustaše. Rok Korošec je v Domžalah suvereno zmagal med mlajšimi mladinci. Rok Korošec, Luka Vrankar, Žiga Vrankar, Sašo Trebušak in Matjaž Pirš (do 17 let) so nase opozorili že na začetku sezone. Prav na vrh sta že posegla Nejc Bleje (Rongji-Viškovo - Pokal Hrvaške; Beljak - Pokal Alpe-Jadran) in Rok Korošec (Završnica, Idrija, Domžale - Pokal Slovenije za mlade). Mladi kolesarji bodo na domačem terenu letos tekmovali kar trikrat. Po »Kamniškemu krosu« 14. junija bo na vrsti »Tuhinjski kros« v Hruševki 20. junija, v začetku septembra pa bodo mladi tekmovali še na »Tunjiškem krosu«. Vse tri preizkušnje štejejo za Pokal Slovenije za mlade (skupaj 15 tekem). Spustaši začeli na Primorskem, Podbevšek 35. Kolesarji, ki nastopajo v disciplini spust, so sezono začeli v Avčah na Primorskem, kjer je bil z rekordom proge najboljši domačin Nejc Rutar (MBK Orbea). Rok Podbevšek je v kategoriji elite pristal na 35. mestu, Janez Stupar pa na 42. mestu. Janez Turk z Ajdovščine je poskrbel, da je zmaga na Primorskem ostal tudi med mladinci, kolesarja KD Calcit Primož Dernulovec in Matej Škufca sta zasedla 16. oz. 29. mesto. Energično tudi v Domžalah Odličen začetek sezone je članom kamniškega kluba očitno »dal krila«. Pretekli vikend je namreč na drugi tekmi za Pokal Slovenije v članski kategoriji »letel« Lilijan v kamniškem dresu Jernej Muzga. V članski kategoriji je zasedel tretje mesto. Domžalsko tekmo, ki so jo na gričku Šumberk v bližini Športnega parka Domžale odlično izvedli člani društva ŠD Energija pod vodstvom Mitje Tancika, je dobil Luka Mezgec (MBK Orbea), drugo mesto pa je zasedel kamniški kolesar v dresu Orebe Luka Kodra. Nadaljevanje na strani 14. Redčenje ploditev jablan v sadnih vrtovih Za redčenje plodičev se odločamo iz dveh razlogov: za višjo kakovost plodov in za vsakoletni pridelek Samo plodovi, ki so ustrezno prehranjeni, razvijejo sortno tipične lastnosti, kot so debelina, barva, aroma ter vsebnost sladkorjev in kislih, trdota plodov. Taki plodovi imajo tudi boljšo skladiščno sposobnost, se pravi, da dalj časa zdržijo v užitni zrelosti tudi v domačih skladiščih. V povprečju "potrebujemo 40 normalno razvitih, zdravih listov v neposredni bližini za preskrbo enega plodu. Plodovi, ki visijo posamično, so manj prizadeti od bolezni in škodljivcev, ker se hitreje osušijo, na njih tudi lažje vršimo zaščito (npr. jabolčni zavijač). Taki plodovi so lepše obarvani kot tisti, ki rastejo v grozdih. Jablana ob ustrezni preskrbljenosti in tehnologiji vedno nastavi preveč cvetnega nastavka. Če ne posežemo z ustreznimi tehnološkimi ukrepi, imamo pridelek vsako drugo leto in govorimo o tako imenovani izmenični rodnosti. Kadar je pridelka veliko, so plodovi drobni in slabše kakovosti, v naslednjem letu pa je drevo preveč izčrpano, da bi zopet lahko rodilo. Drevo, ki je v tekočem letu premočno obloženo s cvetjem in kasneje s plodovi, v naslednjem letu ne bo imelo cvetnega nastavka. Razvoj cvetnega nastavka za naslednje leto se v drevesu začne v času letošnjega cvetenja in razvoja plodičev. Drevo, ki se prekomerno izčrpa s cvetjem letošnjega leta, nima dovolj energije, da bi cvetelo tudi v naslednjem letu. Zato je zelo pomemben čas redčenja socvetij in plodov. Dokazano je, da na cvetenje v naslednjem letu lahko vplivamo z redčenjem cvetov in plodičev do debeline plodičev približno 10 mm. Kasnejše redčenje vpliva le na debelino in s tem kakovost plodov v tekočem letu. Kako redčimo? Prvo redčenje izvedemo že v času zimske rezi. Predvsem v letih, ko je cvetni nastavek obilen, izrežemo več rodnega lesa. V letu obilnega nastavka drevo kljub intenzivnejši rezi ne bo reagiralo s prebujno rastjo, ker bodo energijo porabili plodovi. Izrežemo predvsem veje, ki senčijo druge dele krošnje in tiste, ki so premočne. Na drevesu, ki ima slabši cvetni nastavek, opravimo blažjo rez po času čim bližje cvetenju. Tudi po oplodnji, ko vidimo koliko plodov je ostalo na drevesu, lahko odstranimo rodne veje ali njihove dele. Pri rezi v času vegetacije moramo paziti, da jo izvajamo v suhem vremenu, ko je tudi napoved za nekaj naslednjih dni brez padavin, da se izognemo nevarnosti okužbe dreves z bakterijskim hruševim ožigom. Priporočamo tudi spremljanje napovedi možnosti okužbe s to boleznijo preko sistema fito info in sredstev javnega obveščanja. Naslednji način je redčenje plodičev s pomočjo kemičnih sredstev, ki se med seboj razlikujejo glede na način delovanja in zato tudi časa uporabe. Ta sredstva uporabljajo predvsem v večjih intenzivnih nasadih in jih v namene redčenja plodov v vrtovih ne bomo natančneje obravnavali. Tako v intenzivnih nasadih kot v vrtovih je ročno redčenje ali dored-čevanje nepogrešljiv ukrep. Kaj je pri tem pomembno? Idealno je, da pustimo en cvet oziroma plodič na socvetje, pri drobnoplodnih sortah lahko ponekod dva, ki se med seboj ne dotikata. Redčimo tako, da so plodovi na koncu približno enakomerno razporejeni po vsej krošnji. Pri drobnoplodnih sortah pustimo centralni plodič v socvetju, ki se bo raz-viJ v debelejši plod kot stranski, pri debeloplodnih sortah pa naj ostane eden od stranskih plodov. Tudi s tem vplivamo na končno debelino plodov in s tem na kakovost pridelka. Z zgodnjim redčenjem že cvetov ali plodičev do 10 mm bomo vplivali tudi na cvetni nastavek v naslednjem letu, kasneje pa le še na debelino in kakovost plodov v tem letu. Ne glede nato ali pridelujemo jabolka za trg ali lastno porabo, je naš cilj vsakoleten pridelek kakovostnih jabolk. Za doseganje tega cilja je redčenje plodičev eden izmed nepogrešljivih ukrepov. Pripravila: Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo, KGZS, Zavod L! Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 81. letu življenja je 3. 5. 2009 v Gospodu zaspala naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta ANTONIJA DROLEC po domače Škrbinčeva mama iz Lok v Tuhinjski dolini 7. maja smo se na pokopališču v Šmartnem še zadnjič poslovili od nje. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, kolektivu iz Doma starejših občanov v Kamniku za vestno skrb, g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo duhovnikom g. Klobčarju, g. Hočevarju in g. Ferkolju, ki so somaševali za pokojno. Hvala pevcem Krt za občuteno petje, organistu in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji v času bolezni stali ob strani. Vsi njeni Maj 2009 Kogar imaš zares rad, nikoli ne umre, le tam nekje daleč je ... ZAHVALA Zaprla je svoje utrujene oči in odšla tja nekam daleč naša ljuba žena, mami, babica, sestra, teta PAVLA ZORE V nepopisni žalosti ob nenadni izgubi naše predrage mame nas tolaži misel, da ni bila zelo cenjena in spoštovana samo med nami, temveč vas je mnogo, ki ste jo s svojo prisotnostjo počastili na njeni zadnji poti, zato se Vam iz srca zahvaljujemo. Hvala vsem za ustno in pisno izražena sožalja, za stiske rok in tolažbo, ki ste nam jih namenili v težkih trenutkih. Hvala za prekrasno cvetje, ki je prekrilo njen poslednji dom ter za sveče, ki jih bomo z ljubeznijo prižigali naši dragi mami v spomin. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in bivšim sodelavcem Titana za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Jermanovi in osebju ZD Kamnik, g. župniku Antonu Dularju za lepo pogrebno slovesnost, pevcem za sočutno odpete pesmi ob njenem slovesu in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni Maj 2009 Gorsko kolesarstvo - KD Calcit Kamnik Nadaljevanje s strani 13 »Iz tekme v tekmo gre bolje. Uživam. Upam, da se bo forma še dvignila, čeprav menim, da odlična dvojica Luka&Luka vsaj zaenkrat še ne bo padla,« je pred nadaljevanjem sezone optimističen Muzga. Preostala dva člana kamniškega kluba Uroš Mikelj in Boštjan Lavtar sta zasedla osmo oz. 23. mesto. V najmlajših kategorijah je nase znova opozoril številni kamniški podmladek. Peter Župančič je še četrtič zapored ugnal vse konkurente v kategoriji do 15 let, Andrej Zupančič je bil tretji med mladinci (do 19 let), Rok Korošec pa je suvereno zmagal med mlajšimi mladinci (do 17 let). »Sezono sem začel nadpričakovanji. Seveda se bom maksimalno trudil še haprej. Želim si še bolj približati vodilnim starejšim mladincem s katerimi bom tekmoval prihodnje leto,« je zadovoljen mladi kolesar s Hruševke pri Kamniku, ki je z absolutno tretjim časom med mladinci dokazal, da so njegovi cilji povsem realni. Še enemu perspektivnemu Kamničanu, Nejcu Blejcu, v nedeljo ni šlo po načrtih in je žal odstopil. So pa nase opozorili številni Kamničani v najmlajših kategorijah, zaostajali pa niso niti najizkušenejši. Gregor Miklič je bil v kategoriji masters I prvi, kot tretji mu je družbo na stopničkah delal Jure Kukovič. Rajko Novak je s četrtim mestom v kategoriji masters II ostal pod stopničkami. Na tretjem mestu je kategoriji amater, kljub okvari kolesa, pristal Mohor Vrhovnik. Naslednja tekma za slovenski pokal gorske kolesarje čaka že ta konec tedna na Rogli. DAMIJAN RIFL Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za vami ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 85. letu življenja je tiho in brez slovesa odšla naša draga sestra in teta JOŽEFA RESNIK po domače Riharjeva Pepca iz Brezovice pri Motniku Iskreno se zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebna hvala za darove, namenjene za cerkev in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede v slovo. Posebej hvala prav vsem, ki ste našo teto Pepco pospremili na poti k zadnjemu počitku. Vsi njeni Motnik, april 2009 ■ ZAHVALA V 75. letu se je poslovil IVAN ŠKERJANEC STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE ■ 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V mesecu januarju smo doživeli hudo prometno nesrečo v Tuhinjski dolini, v kateri smo bili vsi člani družine zelo hudo telesno poškodovani, moj oče pa je umrl na kraju nesreče. V imenu vseh članov družine bi se rada za hitro in učinkovito UKC Ljubljana, naključno prisotnim gorskim reševalcem ter policijski postaji Kamnik in policijski postaji Brdo. Poleg tega se zahvaljujemo tudi OŠ Marije Vere za vso podporo in možnost, da moj sin konča šolsko leto na domu. Ravno tako se zahvaljujemo za razumevanje Srednji šoli Domžale za pomoč pri učnemu uspehu moje hčere. Toplo pa se zahvaljujemo vsem našim sosedom za konkretno pomoč ter še posebej naši sosedi Tončki Mikuž za pomoč pri varovanju mojih dveh otrok. Ne smem pa pozabiti na zahvalo mojemu bratu Branetu Goluboviču in najini mami Majdi za vso nesebično pomoč, razumevanje, ljubezen in oporo, ki sta jo in jo še nudita tako meni, kot mojim družinskim članom. Beseda HVALA je premalo, pomeni pa nam veliko, saj v najtežjih trenutkih nismo bili sami ruti na kraju nesreče, niti nato v UKC Ljubljana niti danes, ko smo trije od štirih že v domači oskrbi. Hvala. Polona Zajc z družino ukrepanje zahvalila zdravstvenemu osebju kamniškega in domžalskega zdravstvenega doma, kamniškim gasilcem, osebju tS' fv - ---- ' * Spoštovani! Ko ob izgubi vašega J) najbližjega ne veste kam, i so vam naše usluge I na voljo Neprekinjeno L Noč in Dan! 3S Nudimo vam kompletne j j pogrebne >||' storitve Ji hitro, kvalitetno, |f s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE I) Dvorje, d.o.o. DVORJE ŠL 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom za pozornost in pomoč. Hvala tudi g. župniku Janezu Gerčarju, pevcem in trobentaču za lepo opravljeno zadnje slovo. Neznanim oceanom nasproti je zaplul France Vidmar Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi in se ga spominjamo Duplica, maj 2009 Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Mnogo mnogo bolečin si prestala, a sedaj boš v grobu mimo spala. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 82. letu življenja zapustila naša draga mama, babica, prababica in' teta ROZALIJA KRUMPESTAR iz Tunjiške Mlake Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo naše mame na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Plešnar Cvirn in patronažni službi ZD Kamnik, g župniku Pavletu Juhantu za opravljen pogrebni obred, g. Valentinu Zobavniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni April 2009 Prazno naše je dvorišče, čebelica zaman te išče ... ZAHVALA Mineva peto leto, odkar nas je v mesecu maju nepričakovano zapustil ljubljeni in nepozabni mož, ati, stari ata in tast ANDREJ JANEŽIČ iz Črne pri Kamniku Vsem, ki mu prižigate sveče in se ga spominjate v molitvi, iskrena hvala. Vsi njegovi Maj 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in prijateljicam, ki ste nam in Franciju stali ob strani in mu polepšali zadnje leto življenja. Odšel je z vedenjem, da ga spoštujemo in ga imamo radi. Iskrena hvala zdravnici Damjani in njeni asistentki Heleni, dr. Janši in sestram iz bolnišnice na Japljevi, dežurnim zdravnikom ZD Kamnik, hvala sodelavcem in vodstvu Graditelja ter poslovnim prijateljem, hvala sošolcem, KiBovcem, jadralcem - zlasti najzvestejšemu Fonzi, hvala sorodnikom ter vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala Bogdanu, Nadi in Daretu za ganljive poslovilne besede, hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Zelo ga bomo pogrešali. -Metka, Mojca, Peter, Lovro, mama Mara in Igor Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek) ZAHVALA Tiho in spokojno, tako kot je živela, nas je v 87. letu zapustila naša mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja MARIJA MICI MLAKAR Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala g. župniku mag Simonu Lorberju za opravljen pogrebni obred, pevcem Krt in trobentaču. Lepa hvala tudi gospema Ivici in Jožici za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi njeni Srednja vas, Kamnik, april 2009 wd Mercator Center Kamnik vabi z najboljš Mercator najboljši sosed 60 let ponudbo in prijetnimi dogodki Sobota, 23. maj, ob 18. uri Koncert skupine The Beatles revival Cockta* gazirana, trije okusi: navadna, limeta ali rdeča pomaranča, 2 litra, PET Droga Kolinska, Ljubljana 1,09 JV y EUR * Ponudba velja od 14.5. do 10.6.2009 IflB Novo! V času koncerta kuštravcev, ki bo v čast 60. letnici Mercatorja, poiščite dve prikupni hostesi, ki vam bosta z veseljem ponudili nov okus Cockte - Med oddihom ansambla The Beatles revival boste ■ flPKlU lahko zavrteli kolo limeto* sreče in si prislužili eno izmed nagrad. iES '4 Petek. 15, maj, ob 17. uri Izdelovanje lampijončkov, ustvarjalna delavnica Sobota, 16. maj, ob 10.30 do 12. 30 Pomladna roštiljada s harmonikašem, prireditev Vse obiskovalce vabimo na roštiljado v naš Mercator, kjer bomo za vas pekli dobrote z žara, pa tudi dobre glasbe ne bo manjkalo! Torek, 19. mai. ob 16.30 do 18.30 Majska zabava, prireditev in otroška kreativna delavnica Pobarvanke Povabljeni na Majsko zabavo, kjer smo za vas pripravili sveže pečena svinjska rebrca in krompirjevo solato, najmlajši pa si boste pobarvali lepe barva nke! Petek, 22. mai ob 17. ure Taborni Ogenj, ustvarjalna delavnica Sobota, 23. mai, ob 10.30 do 12.30 Zabava v Mercatorju, prireditev in otroška kreativna delavnica Risanje na asfalt Vse obiskovalce vabimo na zabavo v naš Mercator, kjer boste poskusili tradicionalno slovensko friko, otroci pa se boste zabavali ob risanju na asfalt. Torek. 26. mai. ob 16.30 do 18.30 Morska fešta, prireditev in otroška kreativna delavnica Izdelovanje tropskih ribic Petek. 29. mai. ob 17. uri S splavom po reki, ustvarjalna delavnica . to ni edini način ... . mi imamo. klima naprave -prodaja in montaža -s 041/631-148 Čas je za redne letne servisne reglede vaše klima naprave! V Kamniku, Ljubljanska 4A (objekt Svetilnik II.) TV SERVIS S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica www.dtroen.si CITROEN C4 Picasso PRIHRANEK 3.600 € redni popust 2.600 € finančna pomoč 1.000 € CITROEN priporoči, Ttyr AL * Slika je simbolna Predstavljeni model- C4 Picasso. Emisija COj predstavljenega modela- 155-177 g/km Poraba goriva predstavljenega .modela. 5,9-7,5 l/km. Ponudba velja za vorita It zaloge do 31.5.2009. POHITITE PO DODATNE UGODNOSTI V CITROEN MENGEŠ CREATIVE TECHNOLOGIE AVTO DETR d o.o Mengeš A CITROEn SLOVENSKA CESTA 66. 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 E-MAIL AVTODETR@SIOL.NET • Pestra izbira dnevno svežega kruha, peciv in sladic • KEBAB Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 6h do 22h STOMATOLOŠKA ORDINACIJA Strehovec dr. Jagoda Na novi lokaciji - v Ljubljani Aljaževa ulica 30 (poleg gimnazije šiška), tel.: 059 93 70 81 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13M-19H, torek, petek 9h-14h MALI OGLASI IŠČEM DELO (čiščenje, likanje) v dopoldanskem času. Tel.: 031/277-854. INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje sole. Prva ura brezplačno. Tel: 031/712-478. PRODAM 1-sobno stanovanje cca 40m2 na Duplici, 3/5 nad., odprt Pogled na planine. Tel.:041/862-306. PROSIM, če mi kdo podari glasbeni stolp in gobelin. Tel.: 070/225-232. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Čas je za ugodno pomladno ponudbo! * Aktualne sadike zelenjadnic (paradižnik, kumare, paprike...) in cvetja (bršljinke, pelargonije...) * Vse za vrt (semena, gnojila, orodja, cvetlični lonci...) * Kmetijski repromaterial * Odkup živine in mleka mmumjmmmmmmm me. TEHNIČNA TRGOVINA gorenj« CEA/TE^;> Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PRALNI STROJI .c/ T/J' n* v~0 UGODNA PONUDBA! POSODA-15% NOVO PRODAJA KOLES ZNAMKE KONA 1000 OBRATOV od 275,91 € DALJE Sl % ŠTED1 SAMOSTO, od 224, DALJE AKCIJSKE cene in popusti veljajo pri plačilu z gotovino do prodaje zalog UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI s s >u ti ^REZPLAČNA DOSTAVA IN ODVOZ RABLJENIH APARATOV • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! Trgovina Mojster Jaka KAMNIK, Ljubljanska 3d (v Svetilniku) »O1*5 'JJ tel.: 01 / 8317 - 969 mojsterjaka@siol.net. www.mojster-jaka.net Akcija ročnega orodja in drobnih izdelkov za dom od 15. do 22. 5. 2009 29,99 € Baterijski vrta 1| 9,99 € Električni spenjač tl j uka MITO v barvi matkrom 9,99 € Baterijski vijačnik + košara presenečenja vse bo 0.99 € 9,99 € Vibracijski brusilnik Novo v ponudbi - spletna trgovina Mojstra Jake I www.mojster-jaka.net Spletno naročanje razrezov in robnega furniranja AKCIJSKA CENA: 10 % POPUST ZA SPLETNO NAROČILO RAZREZA MATERIALOV BELA 1500 SM, BUKEV 3334, HRAST 3616 IN ČEŠNJA 3344 (popust velja od IS. - 22. S. 2009) Si Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 P1ZZER1A, MC KAMNIK,Kovinarska 36 Delovni ČilS : pon.-čet, : 08-22h , " pct.-sob. : 08-23h ned ,-praz.: O 8 ~ 15h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od iOh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! ANATOMSKO OBLIIOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od št. 16 - m * CICIBAN *GE0X _ . , ... * SUPERFIT * NIKE trgovina z obutvijo * p^oBBO Velika ponudba šolskih in sobnih copat I n g Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. IA Al www.iana.si Kamnik, Kovinarska cesta 36, (3) 01 831 05 53 ' /mi www.kalia.si www.semenarna.si v za vas sije sonce Al 6/^lf'chyi6.