advertise ш the best slovene newspaper ★ Commerlcal Prlnflng of All Einde EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ČUatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU, iploh po in Izven Amerike VOL. XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 12, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 50 ^ank kostrevc Včeraj popoldne ob 5. uri je nioi ^uclid-Glenville bolniški i Kostrevc, star 73 let, ^ e2a<^jih 13 let živel pri dru-RH 3822 Richmond ip Heights. Doma in o ^ Novem mestu let "ahajal v tej deželi 42 now se vrši v torek po- PoWke ,z pognanega zavoda P" 2ele in sinovi, 458 E. 152 PUCEL* PremS^ ^ ^ji^traj je Valley ren n T bolnišnici v War-8tam^^"'x ^^CGl, star 54 let, „a 1001 Addison Ed.; lOfin dalj časa živel na S je dalj ial J pa se je naha- 20 ^ dan. Delal je nad oia ^ k" ^^^therhead Co. Do-ip J Gorske vasi, odkoder Bil?r ^ Ameriko leta 1906. Sir.« ^^^ski. Bil je član društva Ca»«rf-^?° ^ S.D.Z. in društva ^lola Tent št. 1288 T. M. Anf« edino bratranca рц Pucel, Čigar mati Mary - Зе lunda prošH moeec. Ifo' Grdi ^ torek zjutraj iz zavoda, da St., v cerkev sv. Vi- ђаИх* iiato na poko- PaliSSe Calvary. V območju Clevelanda se dela; Lorain-Cleveland ho kmalu eno Clev^landska trgovska zbornica je zbrala za prvo tro-mesečje leta 1956 podatke o zaposlitvi in o plačah v ob moč ju Clevelanda. Ugotovila je, da se v Clevelandu dela, da tiste industf-ije, ki so bile začele z delnimi odpusti, kli če j o delavstvo nazaj. Splošni gospodarski pregled pa je ta, da je položaj Clevelanda z okolico res "the best location in the nation," da se industrijska območja širijo in ne bo več dolgo, ko bosta Lorain in Cleveland postala eno veliko industrijsko središče. Zbornica trdi, da so bile na-mesčenske plače v prvih treh mesecih leta 1956 za 40 milijonov več in višje, kot pa plače in mezde za isti čas lanskega leta. Zaposlitev v industriji je za štiri odstotke višja kot ob istem lanskega leta. Industrija kliče nazaj začasno odslovi j ene, mezde so za pet odstotkov višje, začelo seje znova z nadurnim delom in je povprečni delovni teden 41.4 ure. V Cleveland prihajajo delavcift-- in kmetje iz okoliških držav, največ, skoraj 25 odstotkov no-vodošlih pa je iz West Virgin!je. Precejšno presenečenje za te ljudi so visoke najemnine. Za stanovanje doma so plačali na primer $30, za podobno stanovanje plačajo tu v Clevelandu $100 na mesec. Značilno je nadalje, da se naseljujejo v Clevelandu v skupinah, po navadi gre za sorodnike, pa hočejo tudi na delo v skupinah. Podjetje naj sprejme ali vse, ali pa nobenega. Da bi se zanimali za nakup lastne hiše, za to jim ne gre. Tudi nimajo namena naseliti se v Clevelandu za stalno, ker imajo doma družine, malo ali srednjo kmetijo, te pa so danes v krirf. HABJAN Turk v v starem Po 14^^^ popoldne je preminila svoi trajajoči bolezni na jena *^onau Mary Habjan, ro-Hov 1 stara 68 let. Sta- je na 1135'E. 63 St. Do-gyv Muljava vas pri Iuk/ Dolenjskem, p. d. Go-iz Muljave. Zapušča sina Anton Hab-' "бег Mary, dva vnuka in Mn»o° Frances Bdgwa, ( P^ več drugih sorodnikov. Qj,^. Se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda, ijj 62 St., v cerkev sv. Vida ° na pokopališče Calvary. ^^^ШТШАВ ГаГ° ^^otedenski bolezni je vče-sta umrl John Intihar, Đ3 ^^t, stanujoč na 4662 E. ti k - je bil od Iga pri A^^^ani, odkoder je prišel v diTK^° pred 56 leti. Bil je član A Ti Janeza Krstnika št. 37 5t in društva sv. Vida št. K.S.K.J. ^kaj zapušča soprogo Mary, °3ena Petkovšek, hčere: Mrs. ^ ^ Nichel, Mrs. Jane Smith, Emily Herman, Mrs. Anna *^da in Mrs. Elizabeth Vares, J a Victor, brata Frank v Buf-g. N. Y., vnuke in sestro v ^ domovini. Pogreb se vrši v ^edo zjutraj ob 8.30 uri iz po-^ ®onega zavoda Louis Ferfolia i^^'^i^ev sv. Lovrenca ob 9. uri "^ato na pokopališče Calvary. • Catherine ovnik У St. Alexis bolnišnici je pre-mila po dolgi bolezni Cathe-'Пе Ovnik, rojena Gorišek, sta-J^3oČa na 8821 St. Catherine , ®- Stara je bila 67 let in je bi-a doma iz vasi Primsko, Smart-Л Litiji, odkoder je prišla v %Gdko pred 45 leti: Bila je ^ca društva ev. Lovrenca Mnogim je dobrodošel Social Security; ko bodo dosegli predpisana leta, bodo prejemali pokojnino, tudi če bodo šli nazaj v farmarstvo, to jim je pred očmi. Industrija v Clevelandu pa trdi, da je preveč nestrokovnih delavcpv, ki iščejo zaposlitev, prihajajo pa ravno iz krajev zunaj Ohio. Je čisto jasno, da že obstoja potreba samo po strokovnih delavcih. Novodošli pa so bili ali rudarji, ali agrarci, ali so bili zaposleni kot navadni delavci v domači industriji, kjer se je premalo plačalo. Za Cleveland zvedo iz oglasov, nava(Jno pa, iz prhf!itn'h pisem tistih, ki so že v Clevelandu. št. 62 K.S.K.J. in sv. Rešnjega telesa. Tukaj zapušča dve hčeri, redovnico Catherine Mary O. P. pri domihikanakem redu, in Mrs, Catherine Janezič, sina Matthew in vnuke ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. # MARY ŽEROVNIK Za posledicami poškodb, ki jih je dobila 2. februarja pri padcu, je umrla v soboto v St. Alexis bolnišnici Mary Zerovnik, stara 81 let. Stanovala je na 1384 E. 47 St. Doma je bila iz Škofje loke, odkoder je prišla v Ameriko pred 51 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. in društva Srca Marije (staro). Tukaj zapušča soproga John, sina John ml. in sestro Mrs. Minna Lozier v Gary, Ind. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 1. uri v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, odkoder se pogreb vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.15 uri in nato na pokopališče Calvary. # MSGR. MICHAEL G. DOMLADOVAC V St. Thomas bolnišnici v Akronu, Ohio, je umrl Rt.* Rev. Msgr. Michael G. Domladovac, župnik fare Kristusa Kralja v Akronu. Rojen je bil 19. dec. 1887 na Hrvatskem. Večino svojih duhovniških študij je imel v semenišču v Zagrebu, zadnje leto pa dovršil na semenišču sv, Bernarda v Rochester, N. Y. V Cleveland je dospel 20. feb. 1911 in v juniju istega leta je bil po svečen v duhovnika. Bil je žup nik hrvatske fare sv. Pavla od leta 1917 do leta 1937, ko je bil premeščen v Akron. Starša Joseph in Francesca Klander Do- ČETVORČKI V VIRGINJI Zakoncema Shaia v Richmon-du, Va., so se rodili četvorčki. četvorčki so deklice. Rodile so se v razdobju 14 minut. Mati je 31 letna Nellie Shaia. Zakonca Shaia imata malo trgovino, pa že pet drugih otrok v starosti od dveh do devetih let. Družina se je sedaj pomnožila na devet otrok. "Menda bo šlo," je dejal oče Richard, priznal pa je, da so ga četvorčki presenetili. NASLEDNIK , KILGOREA Kakor smo poročali, je umrl zvezni senator Harley Kilgore iz West Virginije. Pokojni Kilgore je bil načelnik pravosodnega odbora v senatu. Bil je prijatelj delovnih ljudi. Na njegovo mesto v tem odboru je sedaj stopil senator James Eastland iz Mississippi, ki je izrazit nasprotnik delovnih ljudi. mladovac sta že preminila. Pokojni monsignor zapušča tu v Clevelandu edino bratranca Nicholas Golub, v starem kraju na Hrvatskem pa dva brata Martina in Antona. F'ogreb se vrši v torek zjutraj ob 10.30 uri iz cerkve sv. Bernarda v Akronu nato pa bo truplo prepeljano v Cleveland za pokop. # Mati umrl v.domovini Mr. John Mish iz 6608 Schae-fer Ave. je prejel iz vasi Količe-vo pri Domžalah na Gorenjskem žalostno vest, da mu je 26. feb. umrla ljubljena mati Helena Miš, rojena Podmišak, v visoki starosti 82 let. Bolehala je dve leti. Pokojnica zapušča v domovini soproga Blaž, tri hčere Mici 25ajc, Angela Game in Pepca Miš, tu v Clevelandu sina John, v Miami, Fla., pa sina Frank ter vež sorodnikov tu in v stari domovini. Pokopana je bila na farno pokopališče v Dobu. Bodi po-kojnici lahka domača gruda . KAKO TO—GOSPODINJA NE BO VEČ GOSPODINJA? Po zadnji svetovni vojni se je silno dvignilo število šoferk. Ženske rade sedijo za volanom In če je danes po ameriških cestah okrog 60 milijonov avtomobilov, sedi za volanom najmanj 20 milijonov žensk voznic. Sicer se je dvignilo tudi število voznikov, kar je razumljivo; toda sorazmerno veliko manj kot pa žensk voznic. V Ameriki postaja navada, da jemo zunaj namesto v domači kuhinji. Na leto izdamo kar $16,000,000,000 za večerje in razne obede zunaj. Ta številka je visoka! Pomeni namreč en dolar od vsakih štirih dolarjev, ki jih izdamo za hrano. Televizija ima v Ameriki zelo velik vpliv. Kot industrija je ena velikih, ki ima še lepšo bodočnost. Vpliv televizije čutimo na sebi, K standardu Amerikanke spada tudi to, da gre po nakupovanju. Ima gotov dan, tudi gotov čas, pa je nakupovanje, potrebno ali ne, brezpogojno potrebno, seveda za njo. Če sedaj toliko Amen-kancev obeduje zunaj, ali se temu moramo čuditi? Delavec, Id je opravil svoj nočni šift, pride domov, seveda la^n. Zgodijo se slučaji, da mu je žena ra^tavila na miaii, katero Je postavila pred televizijski aparat, jajca, moko, maslo in drugo, kar je potrebno za dober zajtrk, pa mu jo pustila listek: "Dragi mož! Mudilo se mi je po nakupovanju. Kako napraviti zajtrk, boš našel kuhinjski recept, če odpreš televizijski aparat, recept bo oddajala ta in ta postaja ob tej in tej uri," KDO JE FURCEVA V predsedstvo ruske komunistične stranke je prišla in to prvič v zgodovini stranke, tudi ženska. Je to Ekaterina Furceva, stara 46 let, mati dveh otrok, po poklicu kemični inženir, pa žena Nikolaja Firubina, sovjetskega poslanika v Beogradu v Jugoslaviji, NAGRADA $100,000 Na televizijskem programu Big Surprise je v New Yorku nastopil admiral Redfield Mason, ki se spozna v starem grškem pravljičnem svetu. Priznana mu je bila nagrada $100,000. Direktorij S.N.D. Redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se vrši v torek zvečer ob osmih. Prosi se vse direktorje, da se je gotovo udeleže. Varnostni odbor Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši važna seja Varnostnega odbora za promet v 23. vardi in sicer v prostorih St. Clair Recreation (kopališče), 6250 St. Clair Ave. Radi naraščajočih prometnih nezgod v naselbini, je treba podvzeti nujne korake, da se jih prepreči. Vabi se vse, ki se zanimajo, da pridejo. V bolnišnici Mr. John Komin iz 877 E. 73 St. je bil odpeljan v St. Vincent Charity bolnišnico, kjer se nahaja v sobi št. 320. Prijatelji ga lahko obiščejo med 2.30 in 3.30 uro popoldne ter 7.30 in 8.30 uro zvečer. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. TAJNIK DULLES PREVEČ ROiUA 1 OROŽJEM; GLAVNA MISEL NAJ BO MIR! -PIHEAU v PALESTINI SMO PRED ZAČETKOM NOVE VOJNE? Ameriški državni tajnik John Foster , Dulles je na velikem potovanju po Aziji. Naj prvo se je udeležil v pre-stolici Pakistana Karachi konference tistih sedmih držav, ki so ustanovile skupno zvezo za obrambo južnovzhodne Azije pred morebitnim napadom komunizma. Tam so sklenili, da se ta obramba čim bolj vojaško pripravi, po-vdarek torej na orožju. Tajnik Dulles je šel iz Karachia v Indijo k Nehruju. Indija Nehruja in Pakistan sta soseda. Amerika oborožuje Pakistan. Indija je zaskrbljena in pravi, da zna Pakistan to orožje uporabiti proti Indiji. Kako torej govoriti o ameriško-indijskem prijateljstvu? Ko je prišel John Fosters- Dulles v prestolico Indije New Delhi, je bil tam hladno sprejet. Ameriška poročila sama priznavajo, da so časopisi v New Delhi pisali o Dullesu, da je tam ne-zaželjen gost. Ko je pristalo letalo na letališču v New Delhi, Dulles ni bil sprejet tako, kakor je to običaj, če pride yažen zastopnik tuje države. Na letališču so bili v glavnem Amerikan-ci, ki bivajo v New Delhi, Nehruja ni bilo zraven, bil je pa zastopnik indijskega zunanjega ministrstva. Nehru se je razgovarjal z DuUesom in Dulles je po teh razgovorih šel dalje na otok Ceylon. Po končanih razgovorih z Nehru jem je Dulles smatral za potrebno, da pomiri indijsko javnost, ker Amerika oborožuje Pakistan, sosedo Indije, pa se Indijci boje, da zna močno oboroženi Pakistan uporabiti ameriško orožje ravno zoper Indijo. Dulles je Indijcem trdil, da se to ne bo zgodilo in če bi se zgodilo, bi šla Amerika Indiji na pomoč. V boljše razumevanje položaja na in^jskem polotoku naj se omeni, da gre za provinco Kaš-mir, katero si lasti tako Indija, kakor Pakistan. Vsa posredovanja, tudi Združenih narodov, kako naj se reši ta spor, so padla v vodo. O svojih razgovorih z Nehru-jem je Dulles dejal samo to, da so služila v večje in boljše razumevanje politike Indije in Združenih držav. Francoski zunanji minister Christian Pineau je indirektno napadel tajnika Dullesa. Očital mu je, da preveč govori o orožju, o oboroževanju, premalo pa naglaša mir; sredstva za dosego miru pa niso samo v orožju. 4r Mollet v Londona Predsednik francoske vlade socialist Guy Mollet se je za nedeljo nahajal v Londonu, kjer se je posvetoval o položaju v Severni Afriki in na Srednjem vzhodu s predsednikom britanske vlade Anthonyem Edenom. Danes v ponedeljek je na poti nazaj v Pariz. Tudi Mollet ima velike skrbi. Koncem preteklega tedna so nastali v Severni Afriki v francoski posesti veliki nemiri in francoska vlada priznava, da je dala tam samo enega dne aretirati 2,700 ljudi. Francija pa je enako zainteresirana na Srednjem vzhodu in ali je mogoče Francozom, da gredo skupno z Angleži, ko gre za politiko do Srednjega vzhoda? # V Palestini ni mira Do stalnih prask prihaja na egiptsko-izraelski meji, ti napadi so se ponovili. Važno je, da go upravo in drugo vlado. v te napade posega letalstvo, pa tudi protiletalstko topništvo. Položaj je pač tak, da lahko vsak čas pride do prave vojne, ki bi bila sicer omejena, posledic pa ni mogoče predvideti. V Cairu v Egiptu razpravljajo Arabci o tem, kako ustvariti arabsko fronto zoper judovsko državo Izrael. Nobena od arabskih držav ni pripravljena, da bi imela sploh kake stike z Judi v Izraelu. Nova država Izrael mora po načrtu Arabcev prenehati. Če pride do prave vojne med Arabci in Judi, kdo bo prvo ali drugo stranko zalagal z orožjem. To je za zunanji svet jedro vsega vprašanja. Otok Ciper v Sredozemlju je poleg Malte najglavnejša angleška vojaška trdnjava. Vsaj ko gre za vzhodno Sredozemlje. Prebivalstvo otoka je po večini grško, manjšina so Turki. Grki in Turki se ne razumejo. Grki hočejo, da se Ciper združi z Grčijo, tega ne marajo niti domači Turki, niti angleška oblast v Londonu. Predsednik britanske vlade Anthony Eden se je odločil za politiko močne roke. Grški pravoslavni nadškof Makarios je bil aretiran, britanska vlada ga hoče odpeljati na samotni otok v indijskem morju, vzhodno od Afrike. Makarios se nahaja na angleški vojni ladji, ki ga pelje v izgnanstvo. Posledice tega koraka so bile velike. Grčija je takoj odpoklicala svojega poslanika v Londonu, z drugimi besedami, je pretrgala vse zveze z Veliko Britanijo. Grki na otoku Cipru so oklicali splošno stavko, zaprli trgovine, ustavili vse delo, Turki na otoku Cipru pa so delali naprej in se stavke niso udeležili. Zopet dokaz kako kritičen položaj je na Cipru. Tudi v Indpkini je ostalo vse pri starem. Indokina nam je znana, bila je francoska kolonija, tam so se zoper Francoze uprli komunisti, šlo je za najdaljšo vojno po zadnji svetovni vojni in so meseca julija 1954 v Ženevi v Švici to Indokino razdelili. Glavna pokrajina je Vietnam, pa so se dogovorili, da gre severni Vietnam pod komuniste, južni pa pod domače demokrate. V Ženevi je bilo tudi sklenjeno, da naj se letos meseca julija vršijo volitve, pa naj se volilci Vietnama sami izrazijo, ali hočejo demokratsko ali komunistično vlado. Južni Vietnam je sedaj sklenil, da se volitev meseca julija ne udeleži, ostane torej vse pri starem. Vietnam, kakor Koreja, ostane deljen med severni in južni del, vsak z dru- Zadnje vesti Oblačno mrzlo za danes in jutri. Danes bo najvišja temperatura. 36 stopinj, najnižja med 25 in 30. Washingtonska vremenska napoved stavija Ohio med tiste kraje, kjer bo deževalo, morda tudi snežilo. V Washlngtonu je 19 senatorjev in 77 poslancev, vsi iz ameriškega juga, sprejelo posebno resolucijo, Id bo danes predložena kongresu. Ti poslanci in senatorji so za to, da je sodba vrhovnega federalnega sodišča, ki je izrekla, da .fe ločevanje po plemenih po šolah proti ustavno, sama proti ustavna. Senatorji in poslanci iz juga ргал1јо. da bodo uporabili vsa zakonita sredstva, da se omen lena sodba spravi s sveta. Položaj na ameriškem jugu se tako zaostniie. Tudi za Ohio zahtevalo nekateri člani šolskega sveta ra^čl-ščen je v črnskem vprašan iu. Ho-čeio vedeti kaj je s črnci na ohi jskih šolah in kakšne pravice imaio šolske oblasti, namreč ali obranilo aH labko prepovedo ločevanje če to kje v javnih šolah obstoja. V Washingtpnu senat danes nadaljuje k debato o federalni pomoči kmetijskim pridelkom. Na vrsti je sedaj riž. Kakor znano, je v dosedanji debati in glasovanjih zmagalo stališče Ei-senhowerja, da naj federalna podpora ne bo točno določena z znano 90 % pariteto. Na Srednjem vzhodu in v Severni Afriki so bili včeraj nada-Ijni nemiri. Judovska država Izrael hiti z utrjevanjem državne meje. V Washingtonu so zahtevali amerišld Grki, da naj ameriška vlada poseže vmes v razmere na otoku Cipru. Angleška vlada je bila dovolila grške javne manifestacije, pa jih je pre-povedala, češ, da se bo prelivala kri v ozadju, da so komunisti. Ko gre za sovražnosti med Grki in Angleži so bile včeraj velike grške demonstracije pred poslopij angleškega poslaništva in konzulatov. Grška vlada je prepovedala angleščino na grških šolah. Tudi v Severni Afriki so bili krvavi nemiri. V Alžiru samem je bilo ubitih 125 domačinov. V Londonu sta imela razgovor predsednik britanske vlade Anthony Eden in predsednik francoske vlade Guy Mollet. Izšlo je skupno poročilo da je politika Angležev in Francozov ena in ista ko gre za Srednji vzhod in za Severno Afriko. Značilno pa je bilo, da je moral Francoz Mollet posebej poudariti, da njegova politika ne gre za tem, da bi Francija šla v ne\tralni tabor. Mollet, Id se je danes vrnil v Pariz, bo zahteval od parlamenta velika pooblastila vojaškega in političnega značaja, da bo vlada brez parlamenta v gotovih vprašanjih, ko gre za Severno Afriko. V Moskvi so bili včeraj in danes izvršeni važni obiski. Zapad-na Nemčija je imenovala svojega prvega poslanika v Moskvi. Je to William Wilhelm Haas, ki je (Dalje na ? strani) STRAN 2 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing fir Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEndtrson 1-5311 — HEnderson 1 5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays an^ the First Week in July ENAKOPRAVNOST SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto)__:__________$10.00 For Six Months — (Za šest mesecev)____ 0 00 For Three Months — (Za tri mesece)__________4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year — (Za eno leto) For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 2eth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March .3, 1879 104 POLOŽAJ! (1) Če prisluškujemo razgovorom v kaki delavski družbi v Clevelandu, slišimo tudi to, da ta ali oni ni še nikdar razen za časa vojne na Koreji toliko delal, kot dela sedaj. Kar pomeni, da je razen v posameznih strokah industrija zaposlena. Pa se tudi sprašuje, ali se kje pripravlja nova Koreja. Tudi beseda Palestina se večkrat izgovarja in danes vemo ranogo o Judih v Izraelu, pa tudi o Arabcih, o katerih smo do sedaj le malo vedeli, ali pa na splošno nismo imeli niti pojma. Tudi to se govori, da so se tiste industrije, ki so že delno odpuščale, odločile, da pokličejo delavstvo nazaj. Ljudski glas—božji glas—pravi pregovor, pa ta ljudski glas ve tudi povedati, da bo kaka nova Koreja nastala kje na Srednjem vzhodu, namreč, da bo vojna. Ne splošna, marveč krajevn oomejena, pa da industrija že dela v te vojne namene. Ameriški državni tajnik je radi svojega položaja važna osebnost. Z drugimi besedami mu pravimo zunanji minister. Zunanji ministri so važni, ker je v njihovih rokah praktično vzeto zunanja politika, v rokah Dullesa zunanja politika Združenih držav, seveda omejeno, ker je pravi odgovorni nosilec zunanje politike ameriški predsednik, končno besedo pa ima ameriški senat. Kje je tre-notno državni tajnik John Foster Dulles? Brali smo, da se je nahajal na indijskem polotoku. Bil je v mestu Karachi, ki je prestolica pomembne države Pakistan, ta država ima 75 milijonov ljudi in je zaveznica Amerike. Dulles je šel tudi v New Delhi, glavno mesto Indije Nehruja, ki ima vsekakor več kakor 350 milijonov ljudi. Iz New Delhi je Dulles odpotoval na otok Ceylon, ki leži v vodah zraven Indije, je britanski domini j on, pa se bo tudi tam posvetoval. Važno je nadalje, da si je tajnik John Foster Dulles napravil velik načrt in bo ostal izven Amerike cele tri tedne, bo preletel 27,000 milj in se bo vrnil v Washington z novimi vpogledi, pa tudi z novimi načrti, tako je trdil sam. ' Dulles je šel na pot tudi,radi dogodkov na Srednjem vzhodu. Tu gre za kraje sveta, kjer lahko izbruhne krajevna vojna. Gre za judovsko državo Izrael v Palestini, dokončno ustanovljeno šele leta 1949. Gre za okoliški arabski svet, ki se narodno probuja, pa hoče Jude naravnost pognati v morje. Judovska država kot taka ne sme obstojati, tako pravijo Arabci. Nam ne gre za imena posameznih arabskih državic okoli Izraela, nam gre za Arabce kot take, za muslimanski element, ki hoče postati samostojen in ki ne da miru tudi v Severni Afriki. Nam gre za kraje, kjer ležijo bogata ležišča petroleja, nam gre za kraje, ki so v kaki svetovni vojni strateško posebno važni, pa nam je čisto jasno razumljivo, da se radi petroleja in petrolejskega premoženja brigajo za te kraje. Tako Angleži, kakor Francozi in Amerikanci, pa tudi Rusi. Če bi pustili domačinom njihove obračune, da jih rešijo sami, bi se svet radi teh krajev ne razburjal. Radi vtikavanja od zunaj pa vsa stvar postaja mednarodna, mednarodno zapletena. Judovska država je mlada, potrebuje časa in denarja, da se.spopolni, modernizira, da spremeni puščave v vrtove in polja, da postavi industrijo, da postavi temelje, na katerih bo judovsko prebivalstvo lahko naprej gradilo, pa tudi dostojno živelo. 2e v te namene rabi država Izrael zunanjo pomoč. Ce pa naj se pripravi na vojno, rabi vojaško pomoč še bolj. Kdo jo bo dal? Okoliški Arabci, so še vedno primitivni, zaostali, pa naše vzeto, revni, živijo svoj standard življenja, ki se vleče iz stoletja v stoletje, imajo verske poglavarje kot državne poglavarje, imajo bogastvo navzgor, pa skrajno revščino navzdol. Gre za plemena, ki nimajo pojma, pa tudi ne volje do discipline in reda, kakor ga pojmujemo mi, pa se te mase le probujajo, ščuvajo jih drugi in končno gre za precejšno število milijonov. Ce naj se te arabske mase pripravijo na vojno, kdo naj jih organizira, kdo naj jim da potrebno orožje. V Ameriki smo kakor na križpotju, da ali pomagamo Judom, ali pomagamo Arabcem in kakšen bo odmev v ostali Aziji, če napravimo prvi in kakšen, če napravimo drugi korak? L. Č. ULTRA-ZVOK PROTI RAZNIM BOLEZNIM Neki lovec je imel dobro zdre-siranega psa. Nihče pa ni vedel, zakaj slabo vidi. Lovec je prišel z njim v Inštitut ga fizikalno terapijo in rentgenologijo veterinarske fakultete- v Beogradu. Zdravniki so ugotovili, da ima pes motnp punčico. Začeli so se prvi poskusi zdravljenja z ultra-zvokom. Kmalu je pes videl dobro kakor prej. Ultra-zvok so začeli uporabljati za zdravljenje nekaterih bolezni po drugi svetovni vojni, pri nas pa šele nedavno. Ultrazvok je zlasti primeren za zdravljenje očesnih bolezni, ki so v veterinarski medicini pereče vprašanje. Stari način zdravljenja, po katerem so živali nakap-Ijali zdravilo v oči ali pa jih zdravili s kirurškim posegom, se je pokazal kot nepraktičen. Prva metoda ni učinkovita, druga pa je nevarna, ker gre za injekcije neposredno v oko. Občutljivo tkivo kaj lahko poškodujemo. Zdaj zdravijo v inštitutu oči z ultra-zvokom. To metodo so že temeljito proučili in uporabljajo jo čedalje pogosteje. Ultra-zvok se prenaša skozi trda telesa. Na inštitutu imajo aparat s projektorjem, ki ima na koncu valjarček iz pleksis-stekla. Izdelali so ga v inštitutu "Nikola Tesla" po zamisli domačih inženirjev. Ultra-zvok ima 800,000 tresljajev v sekundi. Naše uho tolikšnjega števila tresljajev ne dojema in zato zvokov ne slišimo. Pri zdravljenju bolezni polože antibiotin na valjček iz pleksis-stekla. Spričo velikanskega števila tresljajev pride zdravilo v oko povsem neobčutljivo in zdravljenje je zelo učinkovito. To metodo uporabljajo pri nas čedalje pogosteje. Uveljavi- la se bo zlasti v zdravljenju tako imenovane mesečne slepote konj. Ta bolezen je pri nas precej razširjena. Pojavlja se občasno brez vidnega vzroka. Konji naposled docela oslepe. Strokovnjaki menijo, da se ta bolezen podeduje. Z ultra-zvokom bo moč organizirati zdravljenje mesečne slepote na široki podlagi. "Ajaks" je pes-graničar, nemški ovčar čiste pasme. Nekega večera je skušal preskočiti steno. Pri tem pa A mu je leva noga zataknila med kamenje in ni je mogel potegniti iz reže. Nad prepadom je visel 24 ur. Ko so ga vojaki našli, ni več mogel stopiti na levo nogo. Imel je poškodovane kite. Pes je zelo dober in mnogo vreden. Takoj so ga odpeljali na veterinarski ustanovi v Ljubljano in Zagreb. Tam so poskusili živinozdravniki vse, toda zaman. Pes je še zmerom šepal. Pred dvema mesecema pa so ga pripeljali na beograjski Inštitut za fizikalno terapijo. Tam so ga v 45 dneh z ultrazvokom povsem ozdravili. Nekemu kmetijskemu posestniku so na enak način rešili plemenskega bika plemenite pasme. Ko so ga peljali iz Švice, si je poškodoval bok. Vreden je bil nad milijon. Zdravili so ga 40 dni in ga docela ozdravili. Ultra-zvok čedalje bolj uporabljajo v zdravljenju živali in ljudi. Pri tem ne gre več za poskuse, marveč že za posrečene operacije. V beograjskem Inštitutu so ozdravili že 80 živali, ki jim ni pomagalo nobeno zdravilo. Rešilo jih je zdravljenje z ultra-zvokom. Ta način zdravljenja bo v prihodnje še pomembnejši. (Ljudska Pravica) ALI BOMO ŽIVELI 140 LET? "Smrt je najvažnejši trenutek v našem življenju," je v nekem svojem spisu naglasil Frie-drich Engels, in že od nekdaj je človeštvo želelo, da bi bil ta najvažnejši trenutek čim bolj odložen. V najstarejših časih so že iskali najrazličnejša sredstva za podaljšanje in ohranitev življenja in v srednjem veku jfe bilo premnogo alkimistov, ki so priporočali svoje življenjske eleksirje. Šele pozno so začeli znanstveno razpravljati o problemu o podaljšanju človeškega življenja. Ljudje umirajo prezgodaj, je trdil pred 200 leti francosld znanstvenik Buffon, ki je bil prepričan, da bi mogel človek doseči tudi starost 120 do 140 let. Svojo teorijo je utemeljeval s primerjavo človeka z živalmi-s^salci, ki doživijo šestkratno trajnost svoje rasti. Poudarjal je takole; Kef traja rast človeka skoraj do njegovega 23. leta starosti in ker spada človek tudi v vrsto sesalcev, bi lahko doba njegovega življenja trajala šestkrat 23 let, to je 138 ali 140 let.' Moderna znanost takih teorij sicer ne postavlja, stori pa vse, da bi se čim bolj omejila umrljivost dojenčkov ter df bi se zatrle najrazličnejše, človeškemu življenju nevarne bolezni. V tem prizadevanju so bili doseženi že veliki uspehi in je tako znanost ljudem zavarovala že mnogo življenjskih let". Po najnovejši statistiki je dosegla povprečna starost ljudi že G3 let, medtem ,t£o je bila pred kakimi 50 leti komaj 43, pred enim stoletjem pa 38 let. Uspešno se rešujejo razni problemi za podaljšanje človeškega življenja in tako se moremo danes že prav resno vprašati: Koliko smo sploh stari?— Če pogledamo spominske slike svojih prednikov, najdemo upodobljene može s košatimi bradami in žene zelo zajetnih postav. o katerih pa povedo spominske slike, da so bili stari samo kakih 38 in še nekaj let. Če primerjamo te slike s slikami poznejše generacije, vidimo, da nove generacije daleč prekašajo prejšnjo generacijo z videzom in izrazom svoje mladosti. Žene, stare 40 let, in možje, ki so stari že 50 in še več let, so mnogokrat videti kot mlajši bratje in sestre ali celo kot otroci svojih prednikov, ki so bili stari samo 38 in 40 let. , Še mlade matere so bile nekdaj matrone, danes pa so v marsičem tekmovalke svojih za možitev godnih hčera, in petde-setletniki so na najrazličnejših delovnih področjih zelo uspešni tekmovalci svojih sinov. Znanost podaljšuje ljudem življenje, kor jih "varuje raznih nevarnih bolezni, je pa veliko vprašanje. Če bo mogla ustaviti proces staranje in če je sploh mogoče doseči, da bi ljudje, ki so postali stari 100 in še vfeč let, še imeli kaj od vsega življenja. Podaljšanje življenjske dobe je sicer možno, -težko pa je odgovoriti na vprašanje, če bodo zelo stari ljudje znanosti tudi hvaležni v visoki in najvišji svoji starosti, ko jih na svetu ničesar več ne bo mikalo. Vpraševali bodo; "Zakaj sploh še živimo?" ŠOFERJI TAKSIJEV ZAHTEVAJO OROŽJE Avstrijski šoferji taksijev so vložili prošnjo, da bi jim pristojne oblasti izdelale orožne liste, da bi smeli nositi revolverje. Odslej bodo vozili ponoči zmeraj s spremljevalci. Razen tega zahtevajo pravico, da bi posadUi vsakega sumljivega potnika na sedež poleg sebe. Samo tako bi se lahko po njihovem mnenju ognili nevarnosti. Zadnje, čase se je namreč večkrat pripetilo, da 30 zločinci šoferje med vožnjo napadli. Nekega šoferja taksija so celo umorili. ZMNJE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) danes v ponedeljek predložil predsedniku Vorosilu svoja pisma. Predsednik vlade Bulganin je sprejel člane danske vlade in ker ni bil prisoten tajnik stranke Hruščev, je Bulganin najavil, da je Hruščev bolan. V Moskvi se mudi pet ameriških zdravnikov, ki hočejo spoznati ruska sredstva in metode pri zdravljenju raka. V Moskvi se mudi nadalje 10 zastopnikov ameriških p r o -testantovsMh sekt, ki trdijo, da iščejo boljših zvez z rusko pravoslavno cerkvijo. Levičarji napredujejo na Japonskem Združitev levih in desnih socialistov v enotno socialistično stranko Japonske blagodejno vpliva tudi na odnose med japonskimi sindikalnimi organizacijami. Nasprotja so se nekoliko polegla, in voditelj* sprtih sindikatov nič več tako odločno ne odklanjajo skupnih akcij. Za proces pomirjevanja in zbliževanja skrajnih kril v sindikalnem gibanju pa je značilna stalna rast najmočnejšega sindikata, ki se imenuje Sohio in ki je pod vplivom levičarskih socialističnih struj. Japonsko sindikalno gibanje se je po zadnji vojni močno okrepilo. Leta 1945 so imeli japonski sindikati 378,481 članov, leta 1953 pa že 5,851,286. V prvih povojnih letih se je na Japonskem razvilo več sindikalnih organizacij. Socialisti so ustanovili Sodomej (Japonsko federacijo dela), ki je imela 194?. leta 1,067,000 članov. Ta sindikat se ■ je zavzemat ш 48-urni delavnik, večje mezde, demokratični sistem socialnega zavarovanja, za kolektivne pogodbe, odpravo militarizma, fevdalizma itd. Komunisti in nekateri levičarski socialisti pa so ustanovili sindikalno Organizacijo Sanbecu, ki je 1948. leta imela 1,211,423 članov. Njen program je bil podoben programu Sodo-meja, bil je le nekoliko bolj radikalen, v Sanbecu je bil pretežno industrijski proletariat, v Sodome ju pa delavci in nameščenci, ki so bili organizirani na teritorialni osnovi. Razen teh dveh je bilo tedaj na Japonskem več manjših sindikalnih organizacij. Po letu 1948 so v Sanbecu prevladali skrajni levičarski elementi, v Sodomeju pa skrajni desničarski. To je povzročilo številne škodljive spore, ki so oslabili obe organizaciji. Delavci so ju zapuščali. Tedaj so levi socialisti ustanovili novo sindikalno organizacijo—Sohio, ki si je zaradi svojega realizma in odločnosti kmalu pridobila županje številnih delavcev. Danes ima Sohio nad 3 milijone članov (54% vseh organiziranih delavcev), Sanbecu in Sodomej pa le po nekaj deset tisoč. Sohio 82 zavzema za zboljšanje mezd, polno zaposlitev, zagotovljeno socialno zavarovanje, sodelovanje med delavci in kmeti, obrambo miru itd. Program Sohia je v skladu z načeli levih socialistov in ta načela najdemo tudi v programu enotne socialistične stranke Japon^ ske. —Delavska ^notnost KOPAČ IZ LETA 1070 —Hudiča, tu ni niti sledu o uranu, samo navadno dato. ANGLIJA GRADI NOVO MAYFLOWER, KI BO PONOVILA VOŽNJO ROMARJEV V majhnem kanalskem pristanišču Brixham, ki leži vzhodno od Plymoutha, počasi raste iz čvrste angleške hrastovine od lanskega julija sem nova Mayflower. če pojde vse po sreči, bo ta druga Mayflower letos julija odjadrala na dvomesečno pot proti "mračni in skalnati obali" Nove Anglije. Posadka in potniki, med katerimi bo precej potomcev z Mayflower, se bodo izkrcali v oblekah, kakršne so 1. 1620 nosili puritanci. Čeprav se opira gradnja nove Mayflower na dolga raziskovanja zgodovinarjev z obeh strani Atlantika, moramo reči, da vemo o eni izmed najbolj znanih ladij, ki je kdaj pre jadrala ocean, zelo malo. O "dobri ladji," kakor je puritanski dijakon Robert Cushman opisal Mayflower, ni namreč nobenih točnih podatkov, nobenih mer, nobenega opisa, nobene slike ali skice. Njen kapitan je bil Christopher Jones, doma iz Rotherhit-hea ob londonski Temzi. Ladja je imela verjetno 180 ton, kar je bilo za tiste čase precej. Bila je zajetne oblik, spredaj in zadaj grajena v taico imenovane "gradove." Da so si jo ubogi puritanci v begunstvu na Holandskem lahko najeli, je morala biti I-1620 že precej obrabljena. Ime* la je tudi precej običajno ime. V seznamih admiralitete je bilo nekako v tistem času kakih 20 Mayflower. Pomorski zgodovinarji menijo, da je bila Jonesova ladja 90 čevljev dolga in 26 čevljev široka ter da je imela tri jambore, zaradi česar se je sploh lahko imenovala ladja. Ker sta bila na njej 102 romarja (nova Mayflower bo vzela poleg 21 mož posadke saiflO 50 ljudi), je bila tako rekoč do roba polna. Po dnevniku WU" liama Bradforda, ki je pozneje postal guverner kolonije, je bila vožnja slaba, mrzla in viharna. Mnogo romarjev je imelo mor-ko bolezen, umrl pa je le eden. Kaj se je z ladjo ijgodilo, ni znano. Vrnila se je v AngUjo ter je 1. 1621 v Londonu razkladala francosko sol. Kapitan Jones p umrl leta 1622. Čez dve leti je po zadnjih zapiskih admiralitete V slabem stanju ležala v Rother-hitheu, vredna z vsem skupaj manj kot 750 dolarjev. Nekdo je skušal dokazati, da so dele ladje porabili za skedenj) ki še danes stoji v vasi JordanS v Buckinhamshireu. To teorijo pa so kmalu zavrgli. Common Council. REDNA POTOVANJA V RUSIJO Ameriško državno tajništvo je lanskega oktobra ukinilo razne omejitve potovanj v Sovjetsko zvezo. Po oktobru je šlo mnogo Amerikancev v Sovjetsko zvezo. Sovjetski potovalni urad se je začel enako zanimati za potovanja sovjetskih državljanov v Združene države. V Ameriko je poslal svoje zastopnike, ki naj se seznanijo s cenami, s kraji, katere naj bi Rusi obiskali in pogoji za vstop v Ameriko po zakonu McCarrana. Menda bo precej kočljivo vprašanje o prstnih odtisih. Ti prstni odtisi Sovje-tom ne ugajajo. Sovjetski zastopniki so Ame-rikancem razgrnili cele potovalne načrte po Sovjetski zvezi. Stroške računajo v dolarski valuti. če se dobi potni list za Sovjetsko zvezo, je treba, nanj čakati navadno dva tedna, največ dva meseca. Stroški pa so sledeči : Če potujejo Amerikanci v skupinah, se morajo poslužiti sovjetskih luksuznih vlakov. Potovanje na dan stane $30, v tem znesku pa so vsebovana prenočišča v hotelih, kosila in stranska potovanja v luksuznih avto- mobilih. To velja za skupine treh izletnikov. Če je izletnikov več, potem so stroški manjši. № skupine od 4 do 14 se računaj" za posameznika dnevni stroški od $21 do $25. Tisti pa, ki potujejo v vehkih skupinah 50 Ijw di, se lahko poslužujejo navadnih vlakov in jih potovanje stane na dan $8 do $10. V Rusiji sami si ameriški potnik lahko izbere 18 različnih izletov. •difi zadržanja v Moskvi $160. Amerikanci lahko gredo na izlet za 23 dni in obiščejo Leningrad, Kijev, Odeso, Jalto-Harkov in par drugih mest, skupni stroški od $315 do $800-Rusi so postavili razmerje med dolarjem in rubljem ena proti štiri; torej za en dolar se dob' štiri ruske rublje. * V lowo sta prispela dva člana ruskega poslaništva v Washing-tonu. Vzela bosta iste kraje, katere so bili obiskali zastopniki ruskih kmetov. Zopet velika oniejitev v potovanju sovjetskih diplomatov po Ameriki. Rusa ^ lowi si sicer pomagata z angl^' ščino, ju pa težko razumejo, kof imata izr&zito ruski akcent. "Sf/IVINGS* UPOR NAJEMNIKOV Z brizganjem vode iz gumijastih cevi, z "močnimi bombami" in vedri vroče vode so se postavili stanovalci treh hiš v londonskem okraju Ilford po robu močnemu oddelku policije in sodnih eksekutorjev, ki jim je bilo naročeno naj hiše nasilno izpraznijo. Vnela se je prava bitka, med katero je velika množica radovednežev vzpodbujala stanovalce in zmerjala poli'-cijo. Naposled so morali stanovalci kloniti. Po tretjem naskoku je policija vdrla, v hiŠe ter odpeljala njihove stanovalce s pohištvom vred. Do krvavega spopada ni prišlo, pač pa so ogorčeni stanovalci polivali policaje in sodne eksekutorje z mrzlo in vročo vodo ter posipali z moko. Gr^ za kakih 250 stanovalcev mestnih hiš, ki nočejo plačevati znatno zvišane najemnine. In del stanovalcev se je uprl. MENZAŠKA —Fuj, fuj, muha mi Je padla v juho! —Nič zato, bo že po kakem lesu splavala na suho! NOVA ŠOLA V KAMNIKU Idejni načrt nove kamniške gimnazije je že gotov. Izdelal ga je ing. arh. Navinšek. Projektant je načrtu predvidel 18 učilnic z vsemi stranskimi prostori-Ko bo odobrila načrt republiška komisija za revizijo grabenib projektov, bodo takoj pričeli 2 izdelavo podrobnih gradbenih načrtov. Na domžalski gimnaziji uspešno dela več krožkov. Med njinii sta najbolj aktivna radio-tele-grafski in šahovski. Oba vodi profesor Anton Bukovec, ki za svoje delo zasluži vso pohvalo- GUMIJASTI PROMETNI ZNAKI Ameriški strokovnjaki za varnost prometa so vse bolj prepričani, da je zaman računati na pamet šoferjev, ker za mnoge od teh prometni znaki ne pomenijo ničesar. Zato so po nasvetu teh strokovnjakov mnoge države v ZDA običajne železne drogove s prometnimi znaki nadomestile z električnimi drogovi iz kavčuka. Tako preprečujejo škodo, ki jo ^povzročajo šoferji s svojimi zaleti v signale! В. TRAVEN: Z A H VA L A Psevdonim B. Traven je znan v svetovni književnosti že sko-faj 30 let, vendar vemo o pisa-® JU, ki se za njim skriva, le to, je nemškega rodu in da živi У ehiki. Piše v preprostem, a bogatem jeziku, zgodbe njego-del So zanimive po svoji eksotičnosti, še bolj pa bralca— ar nehote—pritegnejo duhovi-razglabljanja o kapitalizmu Jijegovih ustanovah, o religiji, ° človeških odnosih in še o ti-ocenh drugih stvareh. V slo-enscmo imamo prevedene ro-"^klad Sierra Madre," biralce bombaža" in "Belo rozo. Pomembna so njegova "Ladja mrtvih," "Voz," Uporobešenih," "Most v džun-diyiada" in "Dežela pomla-1 !, bralec večinoma ° v srbohrvaških pre-vP ■ Snov zajema Traven iz jenja preprostih ljudi—Indi-апсеу, postopačev, brezposel-^ 4Udi brez izkaznice,—ki jih ^'suje s toplim razumevanjem, sa njegova dela pa preveva o est. proti družbeni ureditvi, tistega, kar bi Judje zaslužili in ki jih je napravila takšne, kot so. ђ Y y^^iscu, kjer je nekajkrat ^ Gtilk s policijo, Vincente p mogel več ostati, kajti je nov policijski direktor, g hitro in temeljito pričel na varno male lopo-kev lopovi je bilo teže, J, , ti deloma člani lastne me policijskega direktorja, bil "diputados," ki so v, . °'^olj vplivni, da bi lahko direktorju do odsto-• n ker Vincente Pliego ni ®gel konkurirati "velikim," se 2q ^®kaj časa umaknil s po-odpotoval v Mexico 2' še ni bil toliko poznart. čas Cityju se je nekaj a. Vzdrževal z žepnimi tatvi-Bil je dober kristjan in je Po ? ^P'^^vljal svoje najboljše . prav v cerkvah. Skrušeno jjg^,^°|^^®knil, se dolgo križal in Po|^° žepe ženam, ki so molile zraven njega. 60 klečali pred njim, ftic - ^ zadnjih žepov denar-ђЈ ^ jih lajšal za ure. Ropa-'^^^^nih puščic pa je imel "za So in nesramno, ker o Uspešno opravljali drugi, od njega. Ti so mu z zagrozili, naj se ne skuša g^^®a^ati v njihov posel, ki so iineli za svoj privilegij. ^J^^.'^^^nte se je seznanil z neko ^ /co in je zato potreboval Žel ^®oto denarja; dekle si je ^ lepih oblek, zlatih uhanov, Pestnic in podobnega, kar ђ pač deklice rade. Preko %a šoferja je zvedel za bo-^^^žino, ki je stanovala v -.-„.^^^^il^Avenidas; sklenil je, da si pri tej rodbini priskrbi potrebne denarce. Da bi proučil svoje novo poslovno področje, je obiskal prijatelja šoferja in si pri tem previdno ogledal poslopje. Povsod v Mehiki je dosti cerkva, posvečenih določenim svetnikom, ki 80 si v številnih izkušnjah pridobili sloves, da so prijateljsko naklonjeni tatičem, vlomilcem, cestnim roparjem in morilcem in da jim ne odrečejo svoje nebeške zaščite. Seveda je treba zadosti moliti k njim in jim polagati k nogam sveče in druga, predvsem žvenketajoča darila. Razen tega pričakujejo ti svetniki, da uslišani priproš-njiki razširjajo njihovo slavo med ljudmi. Neposvečeni in nepoučeni navadno ne bodo javno ali v cerkvi slavili svetnikov. Preprosti vernik pa bo napisal zahvalno pismo in v njem izrazil svetniku svojo hvaležnost za izkazano pomoč in tudi omenil, kako mu je svetnik pomagal. Pismo bo potem javno izobesil —pripel ga bo na svetnikovo kuto ali na njegov žametasti plašč, tako da ga bo mogel prebrati vsak vernik. Vincente je v bližini trga Merced našel vedeževalko in plačal ji je petdeset centavov, da bi zvedel, kateri svetnik bi bil najbolj naklonjen njegovim namenom. Vedeževalka je možaka takoj spregledala—kako naj bi sicer bila vedeževalka!—in mu nasvetovala neko cerkev in svetnika, ki bi prišel v poštev za njegove posebne potrebe, mu povedala, v katerem oltarju ga lahko najde, kakšen je videti in koliko navadno zahteva za sodelovanje. Cerkev je stala blizu Barrio de la Bolsa, tistega dela Mexico Cityja, ki je razvpit in proslul kot najnevarnejša roparska, morilska in zločinska četrt. Velja za nevarnejšega kgt katerakoli podobno četrt v New Yorku, Chicagu, San Franciscu, Londonu ali Parizu. Tujce in turiste, ki obiščejo Mexico, vedno posvare, naj ne hodijo tjakaj ne podnevi ne ponoči, ker nihče ne more biti porok za njihov denar, obleko, celo ne za življenje. Tu navadno najemajo morilce v politične in privatne namene, Po pulquerijah tu prodajajo, kakor pravijo policijska poročila, na dražbah šestletne deklice, in to navadno starši ali bližnji sorodniki. Vsi ti ljudje pa, ki tod žive, imajo v žepih rožne vence in posvečene svetinjice za vratom. Vsak dan brez izjeme hite najmanj enkrat za deset minut v eno izmed cerkva tega okoliša, da bi se poškropili z blagoslovljeno vodo, pokleknili pred mater božjo in se, kakor se spodobi, pokrižali. Vincente je takoj vzel pot pod noge, da bi se čimprej spoprijateljil s svojim svetnikom. Dognal je, da je le-ta očitno voljan in pripravljen pomagati in da mu ne odreče svoje nebeške zaščite. Vincente je pokleknil, pobožno zmoUl vse molitve, ki jih temu svetniku določa molitve-nik, in mu pojasnil, kaj kani storiti in kako naj bi mu pomagal. "Če bom dobro zvozil, če se mi vse posreči in me ne zalotijo, ti prižgem dvajset sveč in odšte-j jem petindvajset odstotkov dobička," je šepeta je obljubljal. Dodal je vrsto molitev, prižgal svetniku na oltarju še štiri sveče, se pokrižal in odšel. Odšel prepričan, da se sedaj lahko uspešno loti nameravanega vloma, pa najsi bi stala pred hišo dva policaja. Čez dva dni mu ■ je prijatelj šofer sporočil, da bo odpeljal svojo gospodo ob nekem rojstnem dnevu v San Angel in da jih zagotovo ne bo do dveh zjutraj domov; služinčad bo odšla v kino in se tudi ne vrne domov pred polnočjo. Vincento je opravil vse sam, brez kakršnekoli pomoči. Naslednje jutro je bil lastnik kakih dva tisoč štiri sto pegov, dveh ur, nekoliko prstanov, zlate tobačnice in še nekaterih malenkosti, ki jih človek navadno dobi na takem obisku povrhu. Vse je poteklo v najlepšem redu. Nek stražnik ga je sicer videl, ko je zapuščal hišo, ni pa nič rekel in gotovo tudi nič sumil. In ker je šlo vse tako sijajno in mirno in brez streljanja, se je Vincente spomnil obljube, obljube, dane svetniku. Odšel je k nekemu pisarju v stebrišču trga Santa Domingo in ga poprosil, naj mu napiše s pisalnim strojem zahvalno pismo, Zahteval je, naj vsa pomembnejša mesta natipka v rdeči barvi Pisar mu je za to računal en peso več, čeprav ni imel s tem prav nič več dela, edinole dvobarvni trak. Vincente pa se ni mogel takoj podati k svetniku imel je namreč sestanek z dekletom. Sestanek se je vlekel in vlekel, dokler ni bilo prepozno za v cerkev. Vseeno pa je še isti večer odštel prijatelju šoferju domenjeno vsoto. Ko se je končno naslednjega popoldneva domislil svoje obveznosti do svetnika, je dognal, da so ga sestanek z deklico in nakupi v zvezi z njo stali toliko, da nikakor ne bo mogel plačati svetniku petindvajset odstotkov čistega dobička, kar bi zneslo približno šest sto pesov. Imel je sicer še nekaj nad sedem sto pesov, toda če jih od tega od- naročite sedaj za velikonočne praznike PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri RUDY SPEHAR'S MARKET 19807 CHEROKEE AVE.-KE 1-11)21 Dovažamo tudi na dom kjerkoli v Clevelandu. ^Pi'ejemamo tudi poštna naročila in vam točno in pošteno odpošljemo po pošti naročila. A. GRBINA & SONS FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS ^053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 COLLINWOOD OFFICES: lake shore blvd. 15301 waterloo road KEntnore 1-5890 KEnmore 1-1235 STAREJŠA DVOJICA dobi v najem stanovanje s 4 sobami. Pokličite IV 1-6372 Pri nat radevoije PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. v NAJEM se odda popolnoma opremljeno hišo za eno družino; 5 sob in sončna soba. fornez "na plin, stranišče tudi v kleti; garaža. Nahaja se na Tiverton Rd. od Nottingham Rd. Najemnina $120 mesečno. Za podrobnosti pokličite IV 1-3414 STAREJŠA DVOJICA dobi v najem stanovanje s 5 lepimi sobami, zgoraj. naj?:mnina $40. Pokličite ex 1-0772 Trgovina naprodaj Proda se dobroidočo delikatesno trgovino sredi slovenske naselbine. Ima C 2 licenco. Proda se s posestvom vred. Poleg trgovine je stanovanje s 7 sobami; fornez na plin, avtomatični grelec za vodo, garaža in vse udobnosti. Za podrobnosti pokličite KE 1-2327 šteje svetniku šest sto, bo prihodnji dan konec sestankov z dekletom. Dokopal se je do prepričanja, da je vendar .svetnik neskončno dobrotijiv in da ima gotovo globoko razumevanje za razne človeške slabosti ter da se bo povsem zadovoljil z dve sto pesi, morda celo s sto petdesetimi. Prihodnje dopoldne se je odpravil v cerkev, tam je pokleknil, pomolil, obesil svetniku na kuto lepo modro in rdeče natipkano zahvalo in nato začel spuščati srebrne kovance po en peso v odprtino pušice. To je trajalo precej dolgo. Ni bil edini, ki je klečal pred svetnikom; v Mehiki je mnogo nepridipravov. Poštenjaki imajo namreč druge svetnike, seveda je to odvisno od potreb. Cesto tudi poštenjaki ne vedo natanko, ali ne bi morda zadeva, ki naj bi jo svetnik uredil, spadala bolj v področje takega svetnika, kot si ga je bil izbral Vincente. Ker torej Vincente ni bil edini vernik, je malo pogledal naokrog, kdo so drugi, ki kleče pred svetnikom in molijo. Opazil je nekega možaka, ki je bil videti istega poklica kot on. Mož je vstal in si površno ogledal pisma, pripeta na svetnikov plašč. Kazno je bilo, da je pisma dobro poznal, ker je takoj opazil novo zahvalo, opazil pa je tudi, kdo jo je bil izobesil. Nadalje je tudi videl, kako je spuščal Vincente en peso za drugim v pušico. Spet je pokleknil in molil je globoko skrušeno in se izdatno križal. Vincente je medtem svetnika izplačal. Odtegnil mu je še kakih dvajset pesov, ker se mu je zazdelo že preneumno metati proč lepe denarce. Spet je pokleknil, da bi oddr-dral poslovilne molitve. To je opravil silno hitro, ker se je spomnil, da mora na sestanek. Možak istega poklica, ki je prav tako vdano polagal svoje težave svetniku na srce, je še zmeraj klečal. Sedaj je bilo videti, da je pri koncu. Nadrobil je še množico križev po obrazu in pršili, potem pa je vstal in odšel. Pred cerkvijo je pomigal možaku, ki je tam zdolgočaseno stal, kadil cigaro in mahal s palico, s katero očitno ni vedel kaj početi. Premetaval jo je iz ene roke v drugo, jo metal v zrak, držal kot puško, zdaj spet kot metlo, tolkel z njo po tlaku, se spet praskal z njo za ušesom in počel z njo vse, kar je pač moči s palico početi (seveda če te niso že kot otroka naučili, da ima palica samo en namen). Tak je bil torej ta možak. Imel je palico. In kadil je cigaro. Ljudje te vrste so po vsem svetu čisto enaki. Prepoznaš jih na dve sto korakov, in to precej laže kot uniformirane policiste, o katerih često ne veš, ali so zapozneli udeleženci maška-rade ali pa pripadniki novih varnostnih čet, ki naj bi jih poslali v Zgornji Kongo. Toda, in to je poglavitno, možak istega poklica ki je tudi pobožno klečal pred svetnikom in se križal, je znal pisma, pripeta svetniku na njegov plišasti plašč, precej bolje brati, kakor bi jih znal najspretnejši pridanič s pomočjo najboljšega pisarja kdajkoli napisati. Nepridiprav mora vsaj naznačiti, čeprav še tako po ovinkih in skrivnostno, kaj je svetnik zanj storil, kajti sicer svetnik ne ve, kako in kaj, zamenja pisma, denarna darila in imena in tako čisto pomotoma ne pripomore temu, ki je najbolje plačal in napisal najlepše pismo, ampak tistemu, ki je bil najbolj umazan pri svečah, zahvali in denarju. Policija pa tudi moli k tem svetnikom, prav tako kot nepridipravi. In če policija zve, da so predvčerajšnjo noč vlomili v neko hišo in to in ono pokradli, nepridiprava pa niso ujeli, se napoti en policaj v civilu na trg tatov, kjer prekup-čujejo z ukradenimi predmeti. Drugega policaja pa, ki pozna pristojne svetnike, pošljejo v določene cerkve. Če tatu niso ujeli, se gotovo pride zahvalit svetniku, če ne danes, potem jutri ali pojutrišnjem. Pride pa zagotovo, ker je dober kristjan, ki ve, da so mu svetniki pripravljeni pomagati in se čuti dolžnega, da se jim primemo zahvali. Šoferja so že prejšnji dan zaprli, saj je policija lahko zelo neumna, vendar pa spet ne toliko, da ne bi čez nekaj ur dognala, da je nekdo iz hiše nekomu, ki hiši ne pripada, moral povedati, kdaj je hiša prazna in kje je spravljena gotovina. In Vincente, zvesti vernik, je pisal v svojem pismu z rdečo barvo zaupljivo in tovariško; — --in jaz Te, santito mio, poljubljam na Tvoje srce iz hvaležnosti, ker si mi poslal na pot tako dobrega prijatelja, kot je to moj tovariš š . . . r Pancho L. in iz vsega srca Te prosim, da tudi njega zaščitiš in ga ob-sijes s svojo milostjo, in častim Te---. Celo ko bi policiji HIŠE NAPRODAJ POZOR, NOVOfTASELJENCI! Proda se dve hiši na eni loti, vsaka za dve družini; v bližini cerkve sv. Vida. V dobrem stanju. Za hitro prodajo se proda za $16,500. Za podrobnosti pokličite MR. MALOVIC PAGE REALTY CO. 455 EAST 200th STREET KE 1-1034 HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša za dve družini; 5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Nahaja se na 1212 E. 74 St. Lastnik je kupil drugje in želi prodati takoj. imamo na razpolago več novih in starih hiš, med katerimi si lahko izberete eno, ki vam bo ugajala, da boste imeli lep, prijeten dom. Vaš denar je najbolje in najvarnejše naložen v zemljišču. Ako pa ste v finančni zadregi, vam mi lahko pomagamo, kakor smo že mnogim drugim pri nakupu hiše. STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100 V It Has to Be Given-Ahead of Time!" When disaster strikes, there's no time to ask for blood donations for the injured. The blood must be there for life-saving transfusions. That means someone must give it ahead of time! Yes, blood saves lives! It ia needed now by thousands of men, women and children for surgery and medical treatment. It is needed, too, to build a national reserve of blood derivatives as "life insur-niice" for hundreds of thousands in time of disaster. So ... GIVE BLOOD CALL your Cpmmunity or Hotpital Blood Bank or Local Red Croif Chapter. vlomilca ali ne, saj denar je že prav nič ne šlo za to, da ujame tako ali tako skopnel, vseeno ne bi mogla dopustiti, če ima vsaj še trohico poklicnega ponosa, da ji nalepijo pod nos tako pismo in potem reči—obžalujemo, s tem, da smo zaprli .šoferja, smo se krepko usekali. Policija in sodnija se ne motita. Če nekoga usmrte in se nato kasneje izkaže, da je bil po nedolžnem obsojen, je bil pač sam kriv, zakaj neki pa se je štuUl tam okoli, tako da je bilo videti, kot da je zareS kriv. Kjer se dogodi zločin, pojdi proč, pa te nikoli ne bodo po nedolžnem prijeli. Vsa ta čudovita umovanja in razglabljanja in globoke misli s pravnega področja niso bUa znana Vincentu, niti njegovemu zvestemu prijatelju šoferju. Prihodnjič bosta storila spet vse prav tako, pisala bosta zahvale svetnikom in poklekala pred njimi. Kmalu jima je postalo jasno, zakaj je svetnik odpovedal. V La Penitenciariji sta se Vincenta in šofer sešla. Nihče ni drugega izdal. Bila sta še boljša prijatelja kot poprej. "Nečesa ne razumem," je re- kel šofer, "zakaj te je pustil tvoj santo tako na cedilu." "Jaz pa vem zakaj," je potrto dejal Vincento. "Posel sem sijajno opravil. Toda, prekleto, kasneje sem ga pa neumno polomil. San tu sem obljubil petindvajset odstotkov čistega. Ali veš Chato, koliko sem mu v resnici izplačal? Osemdeset pesov, pa še od tega sem mu jih dvajset odtegnil in tudi dvajset sveč mu nisem prižgal." "Jasno," je rekel šofer, "sedaj me več ne čudi, zakaj sediva. Za ta denar pri najboljši volji ni mogel napraviti kaj več. To bi bil menda že lahko vedel. Če ti jaz za tako majhno plačilo ne bi hotel pomagati, kako moreš potem kaj takega pričakovati od tvojega santa? Takega tepca, kot si ti, že dolgo nisem videl!" 1ШГ Wonderland Poors Open For Nixons ANAHEIM, CALIF. — Vice President of the United States Richard M. Nixon received a ceremonial Yale key to Disneyland from C. V. Wood (right) general manager of thi* West Coast wonder place. The Vice President is accompanied by Mrs. Nixon and their two daughters, Patricia and Julie (left to right). The bearded gentleman with the steely ghnt in his eyes is Fees Parker, Davy Crockett" to millions of youngsters, who was the Nixon family's official guide. Although -Jw... .. .......- И this key is an "open sesame" for the Vice President and his family to the 160 acres of this fairyland come-to-life, it Is Walt Disney himself who has the single "magic" key that will open all the locks used to secure the many doors in Disneyland. Each lock is operated by its own individual key, but through an ingenious master key system, devised by Yale lock engineers, a single key was developed which jpves Walt Disney alone convenient access through every door. Cereal And Milk Combine In Strawberry Chiffon Flake Pie April is the month breakfast cereal and dairy industries sponsor the Third Annual Spring Cereal and Milk Festival to promote the food value of cereal and milk. Few foods can equal the nutritional contribution of the cereal and milk serving at such low cost. Rarely is so much nutritional goodness, taste appeal, and glamour so Teadily available to the homemaker. Strawberry Cliiffon Pie with Cereal Flake Crust is easy to make. The directions are carefully explained in the recipe below. This pie is only one of the many waya of combining cereal and milk in food preparation. You never outgrow your need for cereal and milk. Strawberry Chiffon Pie With Cereal Flake Crust Cereal Flake Crust 4 cups whole wheat flakes cup melted butter or 5 tablespoons sugar margarine Crush whole wheat flakes ve^ fine. Add sugar. Mix in melted butter or margarine thorouglily. Press mixture evenly into 9-inch pie pan, making the bottom slightly thicker than the sides. Chill thoroughly before adding filling. Yield: One 9-inch pie shell. Chiffon Filling 1 envelope plain gelatin 1 package vanilla pudding mix Ч cup water 2 eggs, separated likt cups milk cup sugar Combine gelatin and cup water. Let stand 5 minutes. Add milk to pudding mix. Blelid. Cook over low heat until thickened, stirring constantly. Beat egg yollis. Mix 34 cup hot pudding mix into egg yolks. Return to pudding mixture, blend. Cook over low heat 1 additional minute. Add softened gelatin; stir until dissolved. Cool until mixture sets around edge of pan. Wliip egg whites to soft peak. Add sugar, 2 tablespoons at a time, heating weU after each addition. Whip cooled pudding until smooth. Fold egg whites into pudding mixture. Pour filling into pie shell. ChiU until firm. Cover with strawberry topping. Yield: Filling for one 9-inch pie shell. Strawberry Topping Add 1 cup fresh strawbep-y halves to 1 cup of strawberry flavored gelatin, chilled to sirupy consistency. Pour over cooled pie. Chill until firm, garnish top, if desired, with whipped cream and sliced berries. 9^^ STK&N i ENAKOPRAVNOST MATIJA GORJAM Jože Pahor (nadaljevanje) "Ali ne govori tvoj užaljeni ponos?" ga je zavrnila Klara. "Ženska dobi ceno takrat, kadar se drugi moški zanimajo zajnjo! Priznaj! AU ni bila vsa tvoja ljubezen sam dvom in omahovanje?" "Danes sem drugič tukaj!" se je branil Gorjan. "Ker sem te klicala! A kako bi bilo, če bi tvoje življenje teklo gladko in neskrbno?" "Torej veš vse, kar se je zgodilo z mojim očetom?" "Vse. A kar sem čutila do tebe, se ni spremenilo!' Gorjan ji je pogledal v oči. "Morda je res, le verjeti ne morem!" "Ne moreš? Zakaj ne?" Gorjan je pomolčal. "Govori!" je zahtevala Klara. "Odkrit bom," je dejal. "Zakaj si bežala iz LjuWjane ?" "Vidiš, tako je, kadar se loviš na globoki vodi za zadnjo bilko! Mislila sem, da sem močna, pa me je bil obšel strah. Sprejela sem ponudbo, ki sem se ji vča-si smejala!" "Maščevati si se hotela nad mladim Lambergerjem!" "Dokazati sem mu hotela, da je brez moči, če se obrne proti meni. Zadela pa sem le sebe!" "Ves sladek je tvoj mož, sem čul v krčmi," "Iz golega ljubosumja." "Torej si tu prav za prav skrivaj?" "Ne. A mogoče, da je koga poslal za menoj na prežo. Tudi tebe mi je že očital!" "In ti?" "Nih'^e me še ni uklonil!" Matija razmišljal, kam bi krenila. Sreč" ^ ie bil v njeni bližini, a Klari je T"" ?q.s odmerjen. Vsaj včasi bi jo "r.i ' 'ndel. Ali je mogoče ? Kdaj, kje ? ""■ • тг Polhovem Gradcu, v Ljubljani? Klara je pripovedovala, kako je ž njo. Prosta je v resnici le takrat, ko gre stari Lamberger v CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY Excellent Year Round Business — LIQUOR STORE — Package — Established 12 years. Gross approximately $100,000 in '55. Ill health forces sale: Priced to sell by owner. Phone: Aurora, 111., 21414 65 N. Broadway, Aurora, 111. DOMESTIC HELP MAID for General Housework. Must like children (ages 3 - 5). Stay. Nice home for good salary. ORchard 5-5313 LIGHT HOUSEKEEPING — Beginning March 28. Includes plain cooking and personal washing for family of 4, 2 children 12 and 15. Modern appliances. Stay. Own bedroom, bath, sitting room with TV. Recent references. Kenilworth 103 COOKING—Light cleaning downstairs. Top salary. Own room. Near transportation. Call collect evenings. Highland Park 2-1046 WOMAN for General Housework — Must like children. Private room in new Evanston home. References. ORchard 3-2357 COOK - HOUSEKEEPER — Stay. Experienced, References, Reliable. Flossmoor. Must like children. Other heip. Homewood 845 Collect Ljubljano ali h kakemu sosedu. Igralska strast ga žene. Če dobi, je prepričan, da se bo rešil dolgov, ki jih je bila deloma pokrila ona sama s svojim premoženjem. če izgubi, se opije in divja. Potem mu je žal, obljublja, da se bo odpovedal strasti, vrže se v gospodarstvo, dokler ga spet ne premami varljivo upanje. Tako življenje naj bi živela ž njim, mesec za mesecem, leto za letom! čemu naj bi ga prenašala? V resnici jo veže le upanje, da bo spet prišla do svojega premoženja, ki ga je lahkoverno založila za starčeve dolgove. Spoznava pa, da je ta čas vsak dan bolj daleč. Njeno življenje gre iz prevare v prevaro. Ali nima pravice do svobode? čemu bi torej živela v okovih? "Ne boš tako lahko dosegla svobode," je dejal Gorjan, ki bi jo najraje objel, "le z bojem je dosegljiva!" "Nikaka ovira me ne bo ustavila!" je izjavila Klara. "Ničesar se ne bom plašila! Čim bolj bom vklenjena, tem prej mora priti rešitev! Zdaj veš, kako je z menoj. In s teboj?" ' Gorjan je bil v zadregi. O nalogi, ki jo je bil prevzel, ni mogel govoriti. Pripovedoval je o prizadevanjih, da bi rešil očeta. Živi iz dneva v dan, pri sorodnikih, in ne ve, kako bo jutri. "In če rešiš očeta, bo li spet vse dobro?" je vprašala Klara. "Začeti bomo morali skraja," je povedal. Molčala je. "Pomagaj mi," je prosil Matija, "le kdo iz plemstva bi mogel odpreti Thurnovo ječo!" "Poskušila bom!" je obljubila po premišljevanju. Ustavila je konja, sonce se je že bilo skrilo za vrhove. "Hočeš, da jezdiva v Kamnik?" je vprašala smehljaje se. "Pojdiva!" je dejal naglo. Dala mu je roko, pridržala je njegovo v svoji ter uprla oči vanj. "Jasna!" je pozdravil vesel. "Temna!" je odgovorila in pognala konja ob vodi. Ostal je sam, zrl je za njo, nato pa je pogledal v višavo. Na severu je visoko vrh gore stala hiša, ki se je komaj videla. Tam čez, tako so mu bili povedali v vasi, je vodila steza v dolino proti Škof ji Loki. Razjahal je in lezel s konjem v hrib. Mrak ga je zajel, težko je sledil stezo. Nekaterikrat je v grapah zašel, moral se je vračati. Končno so se zgrnili pred njim položni travniki. Razsvetlili so se, mesečina se je razlila po grebenu in v njej se dvignilo dvoje, troje poslopij, Božno. Bil je na vrhu. Premišljal je, ali bi tu prenočil, toda večer je bil tako lep, da je odjezdil dalje. Naglo se je spuščala steza navzdol, moral je s konja, ki ga je vodil na povodcu. Zabredel je v strugo hudournika, žal mu je bilo, da ni prenočil na vrhu. S težavo se je prebil med kamenjem in skozi grmovje, prišel je do samotne hiše in zvedel, da je na pravi poti; do Škofje Loke je imel le še dobro uro s konjem. 17 Leden mraz je vlekel s planin, ko je jezdec drugo jutro nadaljeval pot mimo Кгапјд ob Savi navzgor. Gorski vrhovi so se belili v zgodnjem soncu, nebo je bilo jasno, njegova čista modrina je odsevala v vodi, koder se niso eprevajale nad Savo tenke koprenaste meglice. Gorjana je zeblo, nenaden mraz je prišel čez noč, v ohlajenem ozračju so se brez moči izgubljali sončni prameni. Iz drevja na bregu so se prikazovale hiše in so spet utonile v zelenju. Vas za vasjo je puščal jezdec za seboj, dokler mu niso povedali, da je Sv. Lucija za prvim logom, šel je k Matjažu Klandru, k možu, ki ga je bil srečal v neprijetnem trenutku svojega življenja, tedaj ko sta se z očetom razšla. Nekoliko težka je bila ta pot—Klan-der je imel velik ugled daleč okrog med kmeti — vendar je prihajal danes k njemu kot bojevnik, ki ima svojo zablodo daleč za seboj. Ali ve to Klander sam? Vedel je. Resno ga je sprejel in mu očital, da bi bilo najbrže drugače z očetom, če bi ga bil takrat poslušal. "Drugače!" je potrdil Gorjan. "Kri bi tekla ob napadu!" "Morda sploh ne M napadli," je ftienil lOander, "morda bi ne bilo vsega tega!" "Ali je moj oče edini?" je dejal Gorjan. "Ali ni usoda neštetih vsak dan težja?" Klander je priznal. Od Kamnika do Bohinja ni mnogo bolje, sreča je le, da imajo manj gospodarjev in da 80 daleč, najmogočnejši celo v Briksenu. "Dokler jih tlačan ne bo od' stranil, ne bo mogel živeti!" je odvrnil Gorjan. "Dokler ne bo porušil roparskih gnezd . . "Ni treba!" je dejal Klander. "Kaj bi delal s silo, ko je pravica na njegovi strani! Včasi sta oba živela, gospod in tlačan; še dolgo ni temu, pod cesarjem Friderikom in pod Celjani. Vrnejo naj občini, kar so si krivično prilastili, polje, gozd, planine, pa bomo spet živeli v miru!" "Ni dovolj!" je ugovarjal Matija. "Ni dovolj," je pritrdil Klander. "Tlaka se množi dan na dan, vrnimo se k oni naših očetov, v smislu božje besede! Divjačino, ptice in ribe sme loviti vsakdo in ne samo oni. Vsakdo ima oblast nad živalmi po božjem nauku, Bog je tako odločil, njemu oblast in čast! če pa tlačan kaj zagreši, naj se kaznuje po stari pisani postavi in ne z zločinskimi kaznimi, ko je tož- nik obenem tudi sodnik! Kar kdo dela, naj dela po bratovski ljubezni in brez sovraštva!" "Po bratovski. ljubezni in po božji besedi?" je ponovil Gorjan. "Kdo ju pozna? Kdo čuje božjo besedo? če bomo čakali, da se bodo spreobrnili, bomo čakali do sodnega dne, če bo res kdaj!" Klander ga je gledal začuden. "Vzemi v roke sv. pismo," je dejal, "in strmel boš, kaj pravi! Ne bomo čakali njih spreobrnjenja, pokazali jim bomo, kaj je pisano! Mamonu služijo, vsi z briksenškim škofom vred—"• "In se ne bodo odpovedali satanu," je presekal Gorjan; "oblast je od Boga, bodo rekli in bodo zadrgnili vrat tistemu, ki si upa govoriti. Le poskusite črhniti javno in ne le na štiri oči!" "Cesar je s kmetom, do njega se bomo obrnili," je ugovarjal resni mož! "dolžan je braniti pravico!" Gorjan se je smejal. "Če bo kmet hotel doseči svoje pravice," je pribil, "bo moral ,sam obračunati s tlačilci. Zve-zati se bo moral—saj se že veže—in opraviti s pestjo, kar ukazuje sv. pismo." "Vežemo se," je zavračal Klander, "a ne pozabi, kaj je pisano!" "Kaj je pisano?" je vprašal Matija. "Maščevanje je moje. Toliko časa bomo zahtevali, dokler nam ne vrnejo starih pravic! Dobri, pobožni ljudje smo, Bog je z nami in ne bo osramotil tistega, ki vanj zaupa." "DuhovniW govorijo o vas drugače!" je zavrnil Gorjan. Klander ae je razburil. "Ker gremo mimo njih," je odbijal, "ki so zapustili božje ljudstvo ! Malo je danes duhovnikov, ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 ШШ- m FIRE...BEWARE! •,. cleanlne with flaminabi« cleaning llwMsl BoomI ...that's all! Other good rales are; Don't smoke in bed — Don't use frayed electric cords - Don't let children play with matches—Don't overload your wiring system — Clean out junk from attic and basement and Be careful with oil stovesF JMRKV SAYSt DOH'T G>»Vf FIRS A P (AC# TO START! ki niso še odpadli od Kristusovega nauka. Ubijaj, kradi, prešest-vuj, vse to ni grešno v njihovih očeh, če jim le plačaš. Daj denar in si kupiš odvezo! Oni smejo vse, za njih ni postave, kakor je ni ža plemiča, postava je le za nas, nizke in vendar po božji podobi ustvarjene!" Gorjan je uvidel, da se s Klandrom me bo sporazumel. Punčuh mu je bil pravil o njegovi vernosti, razpravljati o tem pa ni imelo pomena. Skrbelo ga je le, če ne bodo vse te Klan-drove misli zastrle možu Dogle-da na najnujnejšo nalogo, na zbiranje tlačanskih množic, da bi se prepojile z eno zavestjo, z eno samo voljo. Jasno mu je postala, da je za to potrebno dejanje. "Vojna davščina grozi vsepovsod," je dejal, "kmalu jo bodo spet pobirali. Ali ste pripravljeni, da jo odklonite ?" "Pripravljeni," je odgovoril Klander. "Komu naj pošljemo pismo ali sla, če bi bilo treba?" "Meni ali šimnu, krojaču v Radovljici." "Je mož zanesljiv?" "Trden in oster, še preoster!" "Morda boste sami česa potrebovali—" "Sporočila o tvojem očetu," je dejal Klander; "glej, da ga rešite!" "S silo?" je vprašal Gorjan. "Svetoval ti bom," je rekel Klander; "premislil bom še, včasi se vrata ječe sama odpro!" Poslovila sta se. Matija je čutil, da je naletel na svojeglavost, ki ne prenese prepričevanja. Jezdil bi še v Radovljico, a zadržala ga je misel, da bi tam ne dosegel več, kakor pri Klandru. Punčuh krojača ni poznal, zato Gorjan ni verjel, da bi bil njegov vpliv pri kmetih količkaj izdaten. Kaj bi opravil meščan pri tlačanu, ko sta si tako daleč ? Klander pa—to ni bil mož, ki ga je Gorjan iskal. Zamišljen se je vračal proti Ljubljani ter se tolažil, da bo treba z Gorenjci šele najti pra-\ih zvez. Mraz ni hotel odnehati, Matiji ga ni bilo mar, čeprav je po malem pokašljeval. Utrditi se moram, si je dopovedoval, trda doba prihaja, poti bodo vedno neprijetnejše, vedno napornej-še. Kdor pa išče uspehov, se mora sam žrtvovati, čim bolj se žrtvuje, tem več pravice ima, zahtevati žrtev od drugih. Prenočil je v Ljubljani in šele naslednje jutro je nadaljeval pot. Slutnja mu je pravila, naj se pazi, bližal se je nemirnim in nevarnim krajem. Ko je prijezdil v Velike Lašče, ga je izpred prve gostilne poklical Ramovš. Povedal mu je, da so Thurnovi hlapci spet preiskali Zeleni vrh; razen tega so prežali po nekaterih cestah, ustavljali in spraševali potnike. ■ "Zdi se nam, da nisi več varen," je pojashil Ramovš. "Punčuh je zate v skrbeh. Poslal je nekaj ljudi, da te prestrežemo. Računali smo, da se boš vračal čez Turjak." Sedla sta. Ramovš je sodil, da so Thurnova, preiskovanja v zvezi bodisi z Matijevo potjo do Krškega, bodisi z nastopom vikarja, ki si je bil upal h kočevskemu oblastniku. "Kdo? Vikar Kalist?" se je začudil Matija. Novica je bila nenavadna. (Dalje prihodnjič) V blag spomin tretje obletnice smrti ljubljenega in nepozabnega soproga in očeti John Sterlekar ki je odšel v večnost dne 12. marca 1953 Dragi oče in soprog, res težka bila je ločitev, a vera sveta nas uči, da se združimo nad zvezdami* Žalujoči ostali: Soproga, sinovi in snahe Cleveland, Ohio, dne 12. marca 1956. Foundation For Future Security P /SAVING^I BONDS TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene SO zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. Ч > )