Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE____ NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CUATELJE OPOZARJAMO. da pravočasno oboo?« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako §• niste naročnik, pošljite pa dolar sa dvomesečno poskužnjo. TELEPHONE; CHelsea 3-1242 M Sereod Ctmm Metier ^trsber Zlet, 1W K 11» rm Office « New l.rk. N. ¥, nnOer Ad mi Cenen« «f Merrk 3rd. 187». No. 131.-StCV. 131. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 7, 1939 — SREDA. 7. JUNIJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVIL CHAMBERLAIN SE NE MARA POGAJATI S STALINOM laboriti zahtevajo naglo sklenitev vojaške zvezf Tozadevni predlog v poalanaki zbornici je Chamberlain odklonil. — Mesto njega bo mogoče sel lord Halifax v Moskvo. — Vlada priznava, da do-sedaj v pogajanjih ni bil dosežen noben uspeh. LONDON, Anglija, 6. junija. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je zavrnil predlog v poslanski zbornici, da bi naglo sklenil vojaško zve zo z Rusijo s tem, da bi sam odpotoval v Moskvo. Uradni krogi pa namigavajo, da bo šel v Moskvo vnanji minister lord Halifax, ako bo angleška vlada sploh koga poslala v Rusijo. Do sedaj o tem ni bil izdelan še noben načrt in ne bo prišlo do -kakega sklepa, dokler kabinet ne razpravlja o zadnji ruski noti. Chamberlain je v poslanski zbornici rekel, da bi v sedanjih razmerah njegovo potovanje v Moskvo komaj moglo kaj pomagati pri pogajanjih z Rusi-.,jc \'II,oč 1l.en,eIj za J Miied narodi. Odbor je soglasno *prej«'l predsednikovo izjavo, po načelu, da jo. Chamberlain tudi ni hotel podati nikakega po jasnila o poteku pogajanj, dokler njegov kabinet natančno ne prouči zadnje ruske note. Francoski in angleški diplomati se trudijo, da bi „ ___ sestavili nove predloge, po katerih bi bilo mogoče Jot',io zavrgla italijansko za- baltiškim državam zajamciti neodvisnost, tako da je poroelila -v nc- 111 i i. d •• • ..... i ii- odkritosti, ali pa v -skrajni nebi bila zadovoljna Kusija in se jamscim tudi balti- vednosti." ške države ne bi proti vile. | Imenoval je tri može — Ne- \ /i i i h . . , , . . greli i j a, Paleocapo in Torelli- Vlada skoro odkrito priznava, da do sedaj v po-> — o katerih trdijo fašisti, gajanjih ni bil dosežen še noben uspeh. Pravi pa, da »re uji*n čast, da so zgradi- je poglavitna zapreka, da med Anglijo, Francijo in £ rekel y* je, da je bil d ..iii L - • i i . • »i Negrelli Avstrijec m da je u- Kusijo ne more tako dolgo biti sklenjena vojaška Ilir, Jeta 1808> eno ,eto preJ zveza, v tejm, ker Finska, Estonska in Letska odkla- pricetkom grad be prekopa; njajo vsako jamščino. jj® "»oral -svojo ude- j. , . , . lležbo pri gimlnji prekopa od- Kabinetni odbor za vnanje zadeve je o ruski noti poveklati, ker je leta J858 osle-razpravljal na izvanredni seji. 11**1, Torelli ipa se je prekop . , . __ . i A i I pričel zanimati, ko je bil že Labont David Adams je vprašal ChamberLaina, dogra'jen. ako z ozirom na svojo javno izjavo pred monakov-l Nato Vogue govoril o da-*kim sestankom, da je zelo koristno, ako se načelni- to načela moralne postave, v katerih ni moška beseda nič več sveta in 'v katerih je mogoče vriskajoči množici z govorniškega odra zaklicati: "Moč je vogelni kamen v o španskem totali turnem ^sistemu v resnici parlament, pod p red >ed-s t voin generala Fraaica. To zasedarijc je velike važnosti z ozirom na reorganizacijo in o'bnovitev dežele. Zborovanje hoče posebno u-rediti tlelav.-ke zadeve in general Franco hoče vsakemu bivšemu »vojaku dati delo. .fustiono ministrstvo je p< -stavilo nova civilna sodišča, ki bodo stopila na mesto vojaških sodišč iu 'bodo obravnavala prestujpke proti političnim odgovornostim. Sodniki bodo iz brani večinoma iz bivših častni kov, ki i>a so po poklicu pra* -niki. Vojni minister general Fide! l)i*vila je izdal odredbo, po kateri morejo častniki, ki so služili v držmvljalistki vojni, ostati še dalje častniki v armadi. Prednost pri tem bodo imeli častniki z visokimi vojaškimi odlikovanji. ATENTAT NA KENTSKO VQJV0DINJ0 LONDON, Anglija, (i. junija. — Sinoči je bil 11a lepo ;n živahno vojvodi« jo Marino, soprogo Kentskega vojvode, izvctfen atentat, ko se je z avtomobilom peljala v gledališče. Nek Alvstralec, srednje sta -rosti in v slabi obleki, je ob 9.15 zvečer -ustrelil na avtomo bil, v katerem se je vojvod:-nja peljala z lady Portaringr ton v gledališče. Vojvotlinja ni niti vedela, ako je kdo streljal na njo in je o tem šele izvedela po gledališki predstavi. papež pij posreduje za mir Papež je poslal nove poslanice evropskim dr* žavam. — Imel je dolgo konferenco z angleškim poslanikom. VATIKAN, <>. junija. — Dobro (Minčeni vatikanski krogi zatrjujejo, oa papež Pij XII. zopet skuša mirnim |m»-toin poravnati sporna vprašanja K v jope. Papež je imel dolgo konferenco z angleškim podanikom pri Vatikanu Frankom d* Arov (Jodalphin vsak begunec mora položiti bond za $500 4- HAVANA, Kuba, 6. junija. — Kubanska vlada je preklicala svojo odredbo in bo dovolila 907 židovskim beguncem iz Nemčije, da se smejo izkrca ti s parnika St. Louis in se nastaniti v koncentracu skem taborišču na kakem primernem kraju, kof je n pr. Isle of Pines. Na Kubi bodo mogli ostati toliko časa, da najdejo zavetje v kaki drugi državi. Kubanski predsednik F rente- MOC ITALIJANSKE ARMADE RIM, Italija, .'!. junija. -Celokupna italijanska armada šteje danes (>{ divizij omenje-Osborneiu. j nega novega tipa. Te divizije Štejejo 1 .">;; pehotnih polkov, 12 konjeniških polkov, i«) topniških ii»olkov, 5 flak-polkov, ki vo in je v njih papež skuše 1! imajo protiletalske topove, in Vatikanski viri tudi pravijo, da so bile poslane poslanice v London, Pariz, Rini in Varša- evropskim državnikom pokazati izhod iz problemov. O čem sta govorila papež Pij XII. in angleški poslanik, ni bilo objavljeno, gotovo pa je imel njun razgovor za predmet pomirjen je Evrope. KNEZ PAVLE ODPOTOVAL IZ BERLINA BKRLIX, Nemčija, (>. junija. — Jugoslovanski kuez-na-inestnik Pavle in njegova soproga k negi nja Olga sta sinoči odpotovala iz Berlina. Xa ti-fcoče Berlinčanov se je od knežje dvojice prisrčno poslovilo, kakor prisrčno so ju sprejeli pred petimi dnevi, ko sta do-t]iela v Berlin. Kancler Hitler je knežjo dvojico iz Bellevue palače 10 tehniških polkov, h katerim ipridej tančni in avtomobilski polki. Ta gmota -estahlja 5 armad, od katerih je najboljša Padska armada, ki ima največ motoriziranih in oklepnih divizij, je v vsakem hipu sposobna za boj in se more z največjo naglic premikati, kanu r treba. Teh 5 amuul ima 1*0 zborov, od katerih stoji 11 v zgornji Italiji, 1» v s rednji Italiji, 2 v južni Italiji, 1 na Sardiniji, 1 na Siciliji in ."I v Libiji. Xekaj polkov je nameščenih še na I > v a 11 aj> t e ro-o t oč j u in v Zadru. Koliko je torej narasla italijanska armada pod Mussoli-nijeni, se razvidi iz tega, o Nebnim vlakom odpeljala v Draždane, kjer bo*ta ostala en Ikra t močnejša, kot je bila dan. Nato pa bosta še dva dni'nedavno. da je danes italijanska armada že v mirnem času 3 do 4 še ......................................................umit, ,,|i |llllllll|il»n:i|||lunl>nMft||iii|li,|IMil,..||t>^li| gosta ieldmaršala Goeringa v njegovem lovskem gradiču v SHiorfheide. Preolja. Pri komur bo najdena le ena malkova rastlina, bo ustreljen. 6 to odredbo hoče Cankaj-šek vstaviti tako zelo škodljivo in razširjeno vživanje opija. bolj poenoteno. filitili;illiiHiit||{!iiiiiiiiii|liiiiir.Hi:i||.,,iifiiii|i /mi»s|iinillt,li.?nlll|||||l„iuit>||||||l.til|||||||||< ADVERTISE IN "GLAS NARODA" RAZGLEDNICE Newyorike svetavne razstave DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 2 IS WKS1 lftth STREET NEW YORK »5 RAZUMNIH RAZOLEDN1C V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ClH MJVKtJK ZANIMIVOSTI TE (H.ROMNK RAZSTAVE CENA ZBIRKE . 50c (PoMnlna plaim) Vsoto labko poffljet« r po 2 oziroma po 8 cente. "QhAB NABOB A"« New York Wednesday, June 7, 1939 -SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA" (void or OvMd ud PsbUahad by PUBLISHING) COMPANY (A Corporation) J. Lapaba, 0««. ud tddreiii of above officer«: NEW YORK, N. ¥. 46th Year OAT CZCIPf BONDAYfe AND fiOUDAXI I« emU> Mo vdjl 11* m Za New Turk sa celo leto Za pol >ta ............. Ta lnostmatro aa rek) leio NAXODA" IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV ir---- IZVZEMfil NEDELJ flUrOONK : CHtlua t-lMt NEW lOKH. N. 1 Dopis iz domovine Radi tuaciji Moste Ljubljana, politične neugOdnt živimo vsi \ si- E v ropi ^ I ki stanuje v Zagrebu, na obisk ; voje mamice Mrs. Ribič 10. maja sta dospeli v i^jub- som. Star je bil 74 1»»;. — j«' bil Janko že mrtev. Po rila mu j*» žila za desnim uše i ■ i«i\ 1 )' . I \ I II K r \ -1 \ 1 J \ [ < »j »J \ " ■ " mrzlični na]>etosti. Male <|r-|,Jano ^»a Slonich Barbara isavr "o izpostavi jem-' saino-SVOJO Stonieb volji la.«.,„,,il. veh-il. Hitler Ki,t!n,II° Potovali sta z ladjo sam«, koral- » napr. j in naprej,!Xon,,i,,,,,M" s posedovanjem Ojani("Vii ji I .i j, bogato 0^4S,OVHni'* PnMiahinff Co. S po ško, ki » j-, zapustili Angleži kahin° ^ hili Ze,° in Francozi, a tudi Čehi sami i m priporočata roja- o p. , t, j stvari iako ^lalntIhOTn* n*J so Prilizujejo v ena- obna-ali. Hitler je zavzel (*'e ško, r»* • d;i !»i sprožil «*n sam (strel. pvščira Albance a se j»-. zop«-rstavil.i italijanski ve.jci iz Metlike, Ljub Ijain«. Črnomlja in seveda iz Seuii^ke Tare Vence, katerih je b ilo *20, so vozili njegovi konji. Zastopana je bila šolska mladina, bile so pri pogrebnem sprevodni gasilske čete 'n Somi <"a Stiekljevca in < Vešnjevca, [Sokol iz Semioa in zastopnika in Orlov, ni ■ » ganili j prsta. t, ta s** i naročniuo; • , « - • . ■ i ■ • i t ... »"■kaaa.a v i-i-to prn vi lu«-i.| JO | M priobenjeio. Delia r poMlJatl po Money Order. Pri »uremeast>l kraja oarotf U»dl prejcuje bitah&e ua»u&tii a --i oirleda svetovno raz iSokola iz fV-Tiuitilja in Metlike, tavo v Xew Vorku, namerava j Naštel sem 5 zastav. (Sprevod so podati v Ameriko g. Anton j je krenil iz biše žalosti naprej |Ivec iz Suh or ja pri Metliki, ki j k farni eerkvi v Semiču, kjer i hoče ol.iskati tudi svojega sta j j** daroval sveto mašo za fKtkoj ranjkega /upnik Rainer Erk-lavc. Odtod jo. po sv. maši šel sprevod na pokopališke k >v. rega prijatelja Mr. Viktorja jVovka. dobro znanega Metliča-jna v Xew V o rini. Pride v A rneriko, ali pa že je tam prof. dr. Pavel Breznik priznan uče- POLITIKA, KI NE DOVEDE NIKAMOR hladnokrvnostjo in rnsuostjo spremlja razvoj politienih la-\ i ia najsreenejša dežela v Kv-rpi. Snubijo jo sieer Italija in y.-uiei ja, ki hi il<»sji pametni, da s«, zavedajo, da jim ne bi posebno dobro predla, ako bi prieeli - kakimi sovražnostmi. \e želijo imeti našo državo in njene odlične vojske za nasprotnika Res je, da gosjHi dar.-lvo' trpi zaradi politienih bi radi obiskali domovino, pa ve tiojijo vojne. Vojne ne} V nedeljo je bil zo}jet dan govorov. Adolf Hitler je v Kasselu pmvedul nemškim veteranom, i* X«nčii* pripravljena za v^k slux'-aj. Kdouard Deladier pa je na zborovanja radikalne socijalkticne stranke povedal, da bo Francija odgovorila z "ne" na zahtevo po "zivljen, «*«n prostoru 1 in "ne" na v>e, kar bi kazalo kake nasilje ali brutalnost. Navadic temu pa trdovratno vzdržujejo ga^orice v Londonu in Washington«, da >e pripravlja konferenca med i o«jo Ritn-Berliai in Anglijo ter Francijo. Loudon je i>ku, o nemških in italijan- jo mnogo rojakov v Ameriki, »»kib kokmijaiiiih zahtevali in gosj»odar<4kfii vprašanjih. Nemog(i.r je razunioti, z;iikaj hati. V resniei jc njuu fMiIožaj tako zelo ugoden, kol že ni bil mnogo let. Laihko morete čakati, dolkier Berlin in Rim ne bo-fcta pripraTljena gmoriti. Da ste Anglija in Francija tako zelo voljni dajati .Še nove koncesije dvema narodoma, ki nista vredna vere in zaupanja, je prapoiiiževalno za ese izrekel tudi -■tarošina sokolske župe g. Vra nešie i>5 j'momlja Orisal je bil sieer kratek, ia jedrnato njegoyo življenje; nato so za peli pevci iz Somiča in Metlike V Clevolandu, O., dobro zna- vedno lepo žalost ink o "Blagor na rojaka Mr. in Mrs. Birtie mu"; poslovili smo se od dra-prideta na obisk svojih prija-'onosom je ncsil zini raj sokolski znak, Peter • m solzami v očeh Igra jati >e 'mora pač Hubljan-ko j1^' u,,!1 čigar in.- Sokolstvo, ki se je |*ar-'vdele-kf >U so. j^enda Ijo kmalu že štirideset kolskimi znaki a v eivilu, ni se Jel/ karv Ameriki, toda l,jlipa vdeležilo pogreba takega ^ana ,IIU ie v lako živem s po moža. kot je bil Boh rman v s«»- -1UU' da Je v lljislil1 ,JO, i IZ t LKVKiuUVDA Dan za dnem srečujem stare znance in dobivam nove. Ko prejšnji torek obedujem pri Plevnikovih, plane v ol»ed-uico širokoplcč moški in hoče tako se>ti, da bi mi kazal h H »et. Ni me bil opazil. — Hej, Tone! — pravim. Obrne se, »pogleda in -e tako iz srca zakrolioče, da je zažveii-ketalo f»o>oilje na policah. Anton Terbovec, u redni I* "Nove Dobe". Kar verjeti ni mogel, da >em -e napol živ podal na dolg«» pot. t*o kosilu začela obujati sjMjmine in sva jih obujala pozno v noč. /Maj spomladi je ve> vesel in prešeren. Ko ima količkaj ča -a, so poda iz mesta v naravo k svjim ljubicam — cvetlicam uživat njihovo lepoto. Skoro sleherni dan me ob- Zadnji teden je pela na radio v Ljubljani isopranistinja go-spodična Mici Tiran. Mici Tirati študira na tukajšnem kon-servatoriju pet je in drartiiatiko. Mislim, da ji omogočata ta štu flij njeni teli Mrs. De rear in bo. i/, enoslavaiega vzroka- kertMrs- Ko"ak iz R'"W'Woo«l. L.T. manjka jH.vV N;nv Yor,;" »mrtiovann pev ko malo živeža, da tudi šest kl bo ffotovo vse |»oslu.šalce me.......v ne bi vzdržala, a tedil* bmmmm so- Ttalija je odvisna od uvoza j7/P'Jm™» o.-arala. Njen učitelj .Tugo-laviie. a smodnik in to,»o j-1" ;''«*ektor konservatorija P vi se ne ......... j,-ti. Co-po J1«- eden najodli«nejMli op. d je Angleži in Francozi >e pa v \mh ^ tem ožini seveda zanašajo na D , , Ameriko Ako bi Angh ži po . b,'lokn,-,,ua .i1' «?nibila tri mislili, ka j so naredili pred V""'* > uam loti z Buri in republiko Trans *r vaal. bi pač laihko Nemcem na klonili nekaj kolonij v Afriki Francozi na j 1»i jim prepustil j Madagaskar, kjer je tudi )>re j eej vroče in ni treba zimskih | sukonj. (rovori par^ki državijan-ski vojni. Demokratski zastopniki so (vedeli, da nemški zastopnik laže, toda se niso upali ničesar reci. Ti*ii italijanski politični mogotci hvalijo italijanske rojake, koliko so pripomogli generalu Franom k njegovi zmagi. Pri vsem tem pa ste arsglcška in lram oska vlada pripravljeni sadi k konterenčiii mizi z nemškimi in italijiuiskimi zastopniki, četn
  • ta -o vrnili Hri bar F ranči ka iz Vač pri Litiji v Chicago, III., in /.adnik Ana \f. Adamovega pri Velikih La ščah v Cleveland, ("I. Vmili sta >e z Ndmiandie, French Line. Odšla je v \ew Vork z rta lian Line Mrs. Mary Cargonja. na svoji graščini na Vrtaie pod Somičem prijatelj Mr Jank o Ognlin .ki je |N>sebno v Jolietu. lil., kjer je imel mnogo let lepo trgovino, dobro znan. V'egel si« je v nedeljo 12. marca oh S. k počitku, a o l>»dnoč opkli-oila ženo Ivanko in jo naprosil, naj naredi luč, da ga glava v tilniku jako boli. Ko smo tolažili kolikor je bilo v naših močeh, vendar pa sedaj prenaša svoj bol nekoliko bolj potrpežljivo, ker se je vdala svoji usinli. Posebno so jo potolažile tolažil ne besedo različnih gospa iz Ljubljane. Drugi, ki jo umrl v Semiču je gotovo vsem .s cm i škilil fara-noni. ki so v Ameriki, znani po--sestnik in gostilnič-ar Matija Sopahor. Dočakal je visoko starost So let. V Črnomlju jo umrl Ignac Muellerr, trgovec in poseslnik iz znane drurzine Mueller je v. V Ljubljani je umrl Viljem Bohrman v starosti 77 let. Bil je blaga duša in izvedence v vseli vprašanjih kmetijstva Pa saj je hi! več let ravnatelj kme tijske šole na (irmu pri Novem mestu. Dalje je umrl me^ec za njim njegov bratranec v starosti 81 let- veleindustrijalee Viktor Bohrman. Z -njegovo smrtjo je izgubil na prednji živelj v Ljubljani marljivega in neo Nova- Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KAD AR hočete poslati denar v atari lcraj; •c zaupno obrnite na na«, in postreze-ni boste točno in pošteno. Dolg-oletna skušnja Vam to jamči. Piifte po brezplačna, navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO" :rPOTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: Hew York. N. T. Starokrajsko blaao • a* SEMENA. ZA I'OZEN POliKTNI in _JKSKNSHI PKIUtiLEK SAIjATA. največja |>uletaa ^luvnatu SALATA, fina ruui^ita trilo^lurka NAI-ATA, velika rujava irdojdavlai SAIATA, ljul>ljxtiska hilt-nka SALVIA. \>-rrajna ziauka irlaruuU KXDIVJA, till« ruuieiia kiavžljaua |;n'I»i\"JA, i«nuii zi lt ua leravžljatia EMUVJA. /^iNtaa široka rumena KNDIVJA. |¥«ua šir»»ka ramena EXPIVJA. | h'/.na šinHtit rumena RADK*' Y.\ SOLATO. ]travi • ^»ri.šk. " VIOTOVlLtX', ( r» |»iiM-eJj) vt-liki HKI»KKV. fiun eriia ostrsi ziuiska KEPA. slrjiiš«ria t Mila zji kisauj<-FIŽOL, nizi-k runn'iii ali z»'ltn» FIŽilL, vi^ik rumeni ali Bfieu fJKAH, siatlkoriii, vis«»k kasen..... Cena teh semen je 10c paket. Zoprt, mini /aloca i i ljubi jatie: BAHOVKC' -PLANINKA" ZDRAVIL-NEC A ^AJA: CEXA: 1 iwket :j pakete $2JM>. NANA-CKL ŽELODČNE KAPLJICE Mala *t«kl. 5«r. volika $L25. ŠVEDSKE KAPLJICE za ženske. — Mala »teki. »®e, velika $1.25. SIHE GOBE, rine. Četrt funta 50r. pol frata Me. Mi plavamo pošto STEVE M0H0RK0 CO. J« SO. W 81, MILWAUKEE, WIS. V E Ia I K A dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je seda j osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako> še tako gostobesedna reklama. N* ver kakor 700 straneh Je strnila «dlt*n» I« priznana avtorica id Mara in najnovejša dognanja kuhinjske ametnonH. Sn«t je ahflelana md t» pregledno, labira rr repi o t Je iifrpoi. TO »»E N \JPOPOLXRJAe DELO. KV GA IMAMO NA TfSM PODKOOll Oprema knjige je razkošna. Naleta je alik v besedilo. 54 pa je nmih harranih tabrl. ki jih Je natikal Dragotin HumHi..... V.-aka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z?, zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knji omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo Rvojiin domačim nudila zdravo hrano v |.otrobni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho lining tudi svoje «roste iznenaditi s posebno izbranimi >lili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta Sf,OVEXSKA KUHARICA frludi j * osmi natisk knji^f r pagMlh m sam« vsohJmko. am-pak t Tiri i tPhnlfno popolnejši od tUHi dMCdlBjib tidaj, je RM knji^t sedaj znižana. trumo« Mmtm— mu v. VHja samo (Ja \:iro»Mte fin ' r h\|Hi\lt\l: SLOVE\lt PUBLISI11AI6 tmm\ 2 T 6 West 18th Street New York, N. Y. m " 1 1,1 1 ■ 1 " ^—% IS^ GOSPODINJE DI DIXL8TA, TO JE KNJIGA Ei VASf '*^ kotskem kroju. Pač pa se izkazali Sokoli iz Novega mesta, ki -«> jili zastopali >taros1a X»>-vomeske sokol-ke žirpe dr. Va-^ič, starosta Novomeškega Sokola notar .\Farinrek in odbor nik Jože Oiroi-^it/. Poslovilne besede ua odprtem irrobu j«- iro volil dr. Vaši«'. Vsi delegati so nastopili v sokolskem kroju v znak zalivale ustanovitelju 110-voiueškosra Sokola V Mostnih pri TJubljani je umrla jjrospa An vrela Knoll. roj. Škrajnar, sestra ]»rijatelja Rudolfa Skrajna rja iz Ridjrewood, I i. I. njeni vili "Aoirebr' stanuje sedaj njena omožena sestra. * V mesecu maju imamo i/ redno veliko dežja. Letina je kazala jako dobro, a prišlo je neurje, voda je p replavila ve lik»> polja, Kostanjevica je res podobna Benetkam, posestva so docela uničene. &koda neizmerna. Krinko j,, tudi v nitio-irih kraji*]i okrog- Brežic in Sa vinjake doline. Skoda ^rr^ v milijone. Ljudstvo j*' obupano ker vidi vse svoje nade na t-timi ali tridesetimi leti. Dosti ini je posedal o starih ele ve I a ud-ki h originalih KuiHletu, o "profesorju" Zimi in "Vir." Žavbi. \*se to bom o priliki opisal, ker je res zanimivo in o^lse\ tistih časov, ko je bilo življenje v Ameriki res brezskrbno življenje. Breskvar in Hafner imata v osrčju sb<\ens«ke naselbine svoj urad, kjer ilohi človek \^aku-vivtne nasvete iu se lnhko za varuje zojHir vse mogoče na^l-loge iu nezgode, ki v sedanji modemi dobi prete izza vsakega ovinka iu vogala. Lep ivečer sem preživel pri družini Ivana Zupana, urednika ttlasila KSKJ. Pozuava se že nad petindvajset let, z njc-govo ženo — gospo Tončko ir. njunimi trtK'i >sem se pa šele prejšnji teden seznanil. (Oba hta še vedno navdušena za Florido, kjer sta nedavno par tednov preživela in se dobro o-krepčala. Najstarejši Zupanov > i n Stanley rad večkrat stopi k veletrgovcu z vinom Loui u Ei-stetu, toda k*»r fant lie uživa alkoholnih pijač, se mi z«!i, da ne bodi tja zaradi — vina. Na praznik sem se seznanil z Mr. Dolepčeui iz G i ra rda, ki se j« »pripeljal s tremi -sloveuski-uii fanti v Cleveland. Povabil iue je v girandsko naselbino, pa ne vem, kako bo, kajti čas mi je odmerjen, in bo rz Clevelanda moja prva pot v Barberton, pozdravit tamkajšnje prijatelje in opozorit Vi-dergarja, da me bo peTjal v Akron, tja, kjer žabe reglajo Prihodnje dni 'boui opisal sestanek z raznimi oleveiaodUki-mi originali, predvsem z Ga- .iazni'kov ^e bom ze tiatall ~ J. t,. Ijev. sov že lahko sani ulhranil." Pozdrav! Joža. ADVERTISE IN "GLA5 NARODA tistiili sedaj že redkih Sloven cev, kateri so šli konci prej-^rfjega stoletja »v Rajsko dolino za srečo, pa so -se vrnih tetik«, nwahuiijiL ^ _ _ ^ "GLAS NARODA" — New Yoi* Wednesday, June 7, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY AVG. GOLoBlC: Go.poi župnik jo oznanil, da do v far i birma. To j<* bilo veaelje aa otroke, ki mi zgnetli »v. birtuo in škofa, botre in ogrlice, »irueo iu -tnlrnje, \m» v eno sliko in radost, ki jih je uefiopisno osrečevala. . 7m starce je bila *v 'birma potreben zakrnment, veselje in •knln ki m» imeli otroke z« prejem sv. "»irnie, »o xaeeli izbirati in naprošati lw»tre in botw in se meeli pripravljati na ta veliki župnijski praznik. l*onienki o bi i »nji sv. birmi m zajeli tudi malo, živahno komaj |>«>tletno (Vtnikovo Metko, ki je prav živo zanimala za -•v. hi ruto iu za vse tozjulevue priprave. <><•«' in mati Cetuikova "ta bila naproxen« za liotre, pn >i j** mislila mala Metka, rakiij n«* bi tusli ona postala botra? L'onudila se je prijatelji -i Zefki Sinidarjevi, da Im» botriea njenima |Hin«'kama in >e dogovorila / njo, da bo Zef-ka botra MctVine puneke. T»-te i«' >«• liilo v nava- di da so bodili krojari in eev-Ijai ji 44v *tiro*\ to se pravi, da *o prKli ib*lat na dom. kamor *o" bili iititn^tii. Tu« I i (Vtnikovi >o naprosili « PRVO BOTROV AN Ji: pee i pa je «talo pet parov aio-vili «Vvijev za bi nuance. 'Ait njim je pri*el kroja/: r umjster Jaka. S *eboj je prinesel kroj«' in Šivalni stroj na ročni jk^ou. ki je bil Metki zelo všeč. Sploh se je Metku vedno sukala okoli mojstra Jaka, ki je Metki rekel, da ame-jo biti njeni vsi odrezki in vse krpice bla^a, ki leže pod mizo. Presrečna jih j«* Metka fKrbirn-la, nato je stekla k Zefki. da bi sešili obleke«' za svoje bir-marke. Krpi*' sicer bilo na izbiro, obleke pa mali botrici le nista znali prav sešiti. Ko je v mraku mojster Jaka nehal šivati, se j«' Metka spet vrgla na pobiranje krpic. mc*l katerimi je ležala tu (H že sešita |K»di4>ga xa rokav. Tudi to i«' Me*k« pojnašiia med svoje k rpicc Prihodnje dopoldne je radostna tekla k Zefki, ji iz-r«M*ila krpice in rekla: 4"Poglej, to bo za kriloe" Zefka po škarje in škrt, Škrt, pa nta ležali na uiuaci dve krilci. Pomerili sla jilt punčkama in kar prav sta jima bili, ko sta jih ob pa-su privezali s oisanim trakom. Med oe približal. C'etnikova mama so i»ekli potice in štriu-e za binnauoe. Mala Metka. ki je vselej hotela delati vse ono, kar so delali mama. j«' izprosila kepico te>4a rn kakor mama, je tudi »na začela nlelati š-tročici Pa so jo vprašali (mama. čemu ji bosta dve štručki. "Ker imain dve binnanki" s»e je odrezala Metka, 44in oblekci sem že dala,'* m* je še pohvalila. Mama so postali radovedni, kakšni -ta pač oSilekci in Metka .ki je mam i vselej rada ustregla, je tekla j k) svoji "birmanki. <4Ja, za božjo voljo, kje si pa to blago dobila?*' jo prijela mama. "Pod mizo, kj«*r je bilo vse moje. saj mi je mojster Jaka tako rekel." Z ozirom na to "neomenjeno tlo voljen je" mojstra Jaka gb'«le pobiranja krpie, ni Metke zadela druga kazen, kot romanje v kot. kjer pa je bilo treba opraviti pokoro kleč«* in sicer zato, ker Metka ni pokazala pobranih krpic mami niti moj-stru ..Taki. Prve botrovati ir male Metk«' se j«» končalo žalostno, toda ko je dorasla, je postala prava birmanska botra Vsakokratna birma v domači župniji pa jo živo spominja njenega prvega Imtro vanja. volucijc. Videl sem svobodo umreti in tiraih-tvo vzrasti. In izvedel sem o njegovih neskončnih iM*zgodab. Ponovno so nie rojaki postavili na mesta, kjer sem se moral ukvarjati v, viharji socijal-nega in gospodarskega razsula, ki so divjali |xi svetu. Imel s«'ni vsako čast.-ki si je k«lo more želeti in videl som najstrašnejše trpljenje, ki ga ljudje morejo ustvarjati. Take izkušnje z vsemi temi mogočnimi silami, ki vplivajo na listalo delavstva, napravlja-;o človeka ]»onižnega v njegovem presojevanju. Vse to pa |M)vedam le. da «bun pojidarek enemu velikemu prepričanju. Verujem v ameriški sjstrni svobod«• V srcu pa našega a-meriš4kega sistema sta zakore-njena dva velika ideala. Kde-n je ta. da naša < vol voda je nekaj več kot s«"/nam političnib pra- vic. Je stvar duha. Oslauja se na misli, Ua je božja iskra v vsakem človeškem bitju, ki ob svobodi in pravičnosti ga vzdigne do duševnih višin čl«i-veškega bratstva. Te .so utone in tlušovne svobode moliti Boga, imeti mnenja, govoriti brez strahu, izzivati krivice in zatiranja, pa naj bo tudi vlada sama. Njene podlage so v resnici, pravičnosti, usmiljenju, sti-pnosti in v spoštovanju do dostojanstva moškega in ženske Ta svoboda drži. da te umne in duševne kakovosti ne morejo preživeti, ako ni tudi gospodarske prostosti. In do-i puhtite mi, t jih j utegne vpravičevati Ta ideal bo omejen ali končan, ako bo ta narod prisiljen korakati v vrstah katerisilardi obliki kolektivizma. pa naj bo nacizem, fa-izeni, komunizem ali socija-lizem. . Približno vsak odlični na pre ^il blagostanje človeštva v zadnjem stolet ju, se je rodil v deželah svobodnih ljudi Parpi stroj, elektrika, avtomobil, telefon, zrakoplovi, radio, prosto Šolstv«), veliki napredki v biologiji, -o le del tega. Lahko bi vključil števili stroj, ali način, kakor trn New Deal -edaj rabi. vzbuja dvom. da li je ta iznajdba prispela k bkigostanju človeštva. Xa drugi strani skoraj vsaka izm«*d pomot, sveta ima svoj izvor v regimenti ranili vladah. Prelomljcnje pogodh, velike vojne, zatira«je Zidov in drugih vernikov. ]>a tako «lalj»* dol ( Nadaljevanje na 4. str.) ^ GLAS NARODA'J I pošiljamo v staro do- j S_____• _ i^j____i_ _ S 4 movino Kdor ga Ko- ^ k Itali jo lista ne posi- J llH*t1i||,-(^iftilllli« .»f|IIHH|||.-»illHlllii«.-iitltdlllii tlflimtllttiitll^imiliijtlllll^llltlif1!!"^"''!!!!*!"*' ||j tllt^'tllJi Humi*''1Hili,lna»'lhiIM|tM»''!hi;i,,H.MlMit|||,1,ii.n,,t,|[oIi;;Ui1,,,\'l«:ii. Prva, najrčarejia, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: kranjsko slovenska katoliška 4qk j e D n 0 T A O U«Uft*rtJeaa 2. aprila 18*4., lokorporlrau« 12. Januarja 1«*8 v (MatI HUo«la, s aedaJwiu v mesta JoUet, IlUnola rmiME tB 41 LETO tM»*i>* «ni v Infra 4mmm: tm Na. CUaas« WW. liliji- HKtPNO PKKMOŽfcMK LNAŠA NAU I4.4SMN MOLVEMNOHT K. H K. JVItNirrK ZNAŠA JH».8o% K. H. H lišmUm tea nad 35.«» I« UmmU w Anlia fta Siti PSU HTKVILU KKAJEVMH L»Itl TKV 1SC Ml U PNI H POOHU JR K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM | H\ OJKOA I«. LETNEGA OBSTANKA OkRIKi I74N0* OE8Ll> K- H. K. J lil*NOTE JE: "VSE ZA VEBO, DOM to NAHOD!" <"> m aavarorati pri debrl, poMeui In sotreutai pudimrnt M-Hantaat-lJI. sar.ruj «e prt KraaJA^Nlavrortu Katoliški JedMtt kj-r •*> Lahko xavaruj** aa aoirtalne. raca« uoAkodbe. o|-tcaai ia *m« atoglonO. K M. K. jKlnola aprejeuia t avojo treuo dane ln Članice od 16. do «f>» Ma : otroke fM takoj pi; rojstvu in do 16 leta. Zararujej se * lakiko iri d« fj^f*^ iMuurtuilK'. M V Mla limtoi oddelka K. 8. K. i. a® otroci lahko zavarujejo v rasredu **A" ali -»." M«e^nl prlHietrek v aaladinaki oddelek Je aelf alaek. aa« lAc aa rasred "A" U> kK xa rased "B" ia oatana aUleu. da al aavarovainina t Taaklm daeB narava. V alufaju tanrli udo-ka aaaarovaaaga v rasredti "A" ae plata do H50-0U in aavaroraaeaa % rasredu "B" ae |da^ do «1000.00 poa»rtaine. BOLNI MCA POi »POKA :; r $2.00; «1X10 U BOc u dan aU «9.00 aa Kanali H K. Jedaota uudi CUawtva pat uaJatoderaeJiiiUi vrst sa*a. rovaaja. Claai Ia «laai<* aad «0 iat atari lakko orajmejo prioadajočo Jlia Mad TO lat start CUal Ia Aaalca ao prosti Task ■c I« Hloveaks M aural(t) Mtl savaroeaa(a) pri kot pravi materi vdov Ia sirot. Os fte nisi San ali m ia kogata podpora* organliaHJa. potrudi as Ia prt. driavah »I maralo kiti k^Jued K JedMti- Ki01*011 alattte druMvs. ba Je ie oneai um« v sUrosti od ia do «0. leta. — Zs nadaljna po. Ia aa vodila pišite aa uda« HXOMM8 Morila ui>eixi neskromen, a-ko trdim. 0'}e. Pa (imo^orile so me. da sem se z lastnim zaslužkom lim-arH -irokovno izšolati na ameriški univerzi. -eni nisem imel dodatne hrijr«1 I wen tis J j«? vat i, kaj Lo vlada storila glede kriize. Žive! stsii ^redi delavskih prutblemov. toliko kot delavec, kolikor 7. ljudmi, ki išeojo zaslužka. Živel sem v upravi industrije z njenimi problemi proizvajanja in uspevali ja ljudi. Pre«J vojno me j«* moj poklic vedel v mnogo inozemske dežele med mmogimi vrstami vladanja, toliko svobodnih lju-«li, kolikor tiranstev Videl sem bedo Azije, liepremienost razretlnili razlik v Evropi. Ki-«em ja-z bil turist. Zilružen se nibil z njiliovinv delavnim •življenjem in z njihovimi pro bl<^iiii. Moral sein opravljati t nji-hovimi poeialnimi sistemi in njihovimi vladami. In vse povsod je Amerika za pri proste ljudi bila up sveta. Vsakoletni povratek domov je (bil za me zopeten dokaz slave Amerike. Vsakikrat me je osveževal pogled na njeno manj bedno siromaštvo, na njeno večjo prijaznost in na njen večji razseg prilc)žnosti za pri-prostep^a človeka. Pa "bila je še več kot to. Bila je dežela sanio.*paštovanja, ki prihaja le iz svobode du4ia Za Ameriko vdeležil sem -se velike vojne. Videl sem neverjetno dosti trpljenja in re- Don Kitiot Spisal Miguel Cervantes i To je klasično delo slavnega (španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno noielo ohraniti svoj ponos in ! »veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne lite rat ure. 158 strani. Cena 75c. MAKKO SEN J AN IN, SLOVENSKI KOB1NSON.... 75r .M .VI'K K LN A ŽKTKV. 240 »Irani. Cena -...........- « Zauiiuiva povest iz da luia t luškega življenja. MLAIUM SKCEM Meška) .. 25« MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 91 strani. Cena --------------- 75 Do skrajnosti nai*et roman iz inotieroejga življenja. Oppeulieitn je znsol angletki ro-auopisec imtoao po celem vvetu. MIMO ŽIVLJENJA. Cia- Ivan Cankar. 33« str. Cena JM MED FADARJI IN ZDRAVNIKI SpisAl Janko Kač. 110 strani. Cena........M 510ŽJE. spisal Emerson Hogh. 20S strani. Csnal.5t Zauimlvo delo, ki 1m> ugajalo vaškemu tita-telju. Prevod ura v ulč ue zaostaja za ori^l- v naiom. MRTVI GOSTAC .............................................55« AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. »9 atrarJ. Cena $1.00 Kersnik je polete JurCIOa naft sajholj poljuden pissleij. Več del. ki jili Jurčič v»led bo-learul lu smrti ai mogel završlti. je Kersnik us|»ešno dorrSU. -Aptstor" aed va najboljiša dela. ANDREJ HOFER ................................................... BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ Kratke vesti iz življenjepis pisatelja. To no prva književna dels slavnega ruskesa romanopisca. BE ATTN DNEVNIK, spisala Lolia Pesjakava. — 164 strani. Cena .........................—...........- Poleg PsTline Pajkove Je Luiza Pesjskovs takorekut edina žeuska. ki se je koncem prejšnjega stoletjs udejstrorala v slovenski knJl-ževnost i. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BfiLtiRAJSKI BISER ------------------------------------------- BOJ IN iJIAGA ............-......................................... CVETINA BOROGRAJSKA ............................. CVETKE (pravljice za stare In mlade)................ DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................ DEKLE ELIZA, spisal EamonO de Caaseanr*. 112 strani. Cena -------------------------------------------- Com-ourtova dela so polna fines in ranimi v osti. zlasti ▼ risanju značsjev, fijlb nekateri so mojstrsko podani in Ima Hov®k med branjem vlia. tla posamezne osebe sadijo artj nJega in kramljajo C nJim. DEVICA ORLEANSKA .......................................... DVE SLIKI, spisal Ksaver Metko. 103 strani. Cena Dre čtrlcl enega nafiin »ajboljfilb pisateljev vsebuje U knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe ata mojsterako aavrienl. kot jih more savrSiti edinole aaS nefno-čutečl Meiko. ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA_______ FBA DIAVOLO _________________________________________ GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU- činsld. veseiomodra bumoreake, 72 strani KMEČKI P17NT. spisal Aofc. genoa Zgodovina nagega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčski. — "Za4nji kmečki pan t" je mojstersko opisal riavni brvatskl pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ _____________________________ KRVNA OSVETA (povest Ia abrnikih gora)___ LA BOHEME. Spisa: H. i« urge r. 402 str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetalkov v Pari-Kajlga Ia svetovno snano dei*,. LISTKI. (Ks. MeSkov. 144 stran! ............ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain)______ MALI LORD. aett. lfS i Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček Je plod ameriike vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini In reveži, pač pa sna razlikovati le med dobrim Stirl zanimive črtice aatelja. MALENKOSTI. M«! I 50« M 85« 20c 45e 3H Mc Me M S5e M« JI ..71 Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani 81a;vni ru3ki ipisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče uaeine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagne nja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirki; najboljših kratkočasnie iz vseh stauov — 292 strani........ .50 nam/Ana nikolajavna Spisal V. M. (»aršin. 112 strani. Cen* ......... Ji Junak1 te^n romana blodijo in t»»»io skoal temu življenja. Vzpenjajo se k v Inku. a sredi puta omagajo. NAŠA LETA. ttpisal Milan I'ugelj. 125 strani. — Ona vez..............76 Brofi............. Ji Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-Klja. ki je poznal dufto dole-'-kwaa kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. liarfcin. 112 stra;»L Cena.....Si Junaki tega romana blodijo i" »«v»jo akozl tt-mo Življenja. Vzpenjajo se kvisau. a sredi pola vuiagHjo. NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... NA RAZLIČNIH POTIH ....................................t* NOVA EROTIKA, spisa) Ivan KO&MaN. Trdo fazana. 115 strani. Cena .....................................w Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v flo-veku v prvib letih svetovne vojne". PES511 V PROZI, splsai Cfeaa. BandeUlrs. 112 strani. Cena ....................................................... Verna stika itestrega velUcomealnega tlv-ljenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France, m strani. Cena ..............................................-........ ^ To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjitf Je elavnl francoski pisatelj najbolj drzen in brezobslcen ▼ svoji sabsvljlci. PLAT Z* ONA. spisal UaaM Andrejev. 131 str. Cen .it Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. Nasvi "Misel t megli" in "Bresdno". PARIŠKI ZIJITAR ........................-............««• POŽIC.ALEC ........................................................ POSLEDNJI MOHIKANKC..........................t«a PATRI A (povest lz Irske zcadovlne) -..............M» POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meika. — 7i strani. Cena ........................................—«. M Knjiga vsebuje tri povesti natega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njezrre misli ao globoke in mehke. Posebno ienake ao vnete za njegova dela. j PRAVLJICE. Spisal U. liajar. naroda. Čepa ^---- Izbrani |a pro- ti« N lie KAKO SEM SE JAZ LIKAL. Jakeb Ale- ievec. TRI kajige po lSi, 18i in 114 strani. Cena_____.M vsak zvezek. Vsi trije.------ Pisatelj nam v teh treb knjigah opisuje usodo In ilvljeaje kmetskega fanta, ki ao ga atari-H poslan v Sole, kjer ae Je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od iole do Sole ter al slednji« priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjim ao pisane živahno. Ob .£ltanJn ae bo moral Sta-telj večkrat od area naameJatL LM Albreht, m KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, Jules Tenia, ii atranL Cena ________________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi lad , tako Živo domišljijo kot Jo je Imel Francos Jnles Verne. In kar je glavno, skoro vae njegove napovedi ao ae vreealčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, aabmarin, polet v stratosfero itd. PRAPRKČANOVE ZGODBE-------------Si« PRIGODBEČEBEUCE MAJE. M. vea.---L— PRVIČ MED INDIJANCI. Povest lzaa čaaa odkritja Amerike. Cena ................... Ji REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM----M« RDEČA IN BELA VRTNICA---------------Bi PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagare. Tria vas. 84 strani. Cena ----------------------- Prgeovori. eseji ln misli aiavaees indlJaka-ga pi aatelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finigar. M atranL Ceaa M NaS mojsterskl pripovednik nam audi v tak dveh avojih delih obilo daSavnesa užitka. PRAVLJICE. Koantnik. II. avezek. Cena ...... .It PRAVLJICE. H. Majer. Cena ................ M TURKI FRED DUNAJEM_______ TATIČ, spisal Fraace Bevk. NaS 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Ja posver" «v«Ji materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Brož. 3 knjige. Cena .....-.3.2S 216 WEST 18th STREET Slov£nic Publishing Company NEW YORK. N. X. "GLXB NlRODPi-NewYoil We3nes3ay, June 7. 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti ■ Roman iz življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. = 27 Senta nekoliko vxdibue. V svojkh sanjali se ji je zdelo r a ravno, da ji bo oče dal ua razpolago konja, kadar se bo vrnila domov in je zaradi tega v Montreauxu s svojimi tovarišu cam i učila jahati. Pa tiudi te sanje so bi-le iasanjane. Se včeraj na vožnji v vlalku si je naslikala, kako bo lepo, 1 o bo ob Dormedkovi Hit ran i jahala skozi domače gozde. Oh, med Hansom Dormcckotn in njo je bila zdaj velika razlika. Ni mogla več pričakovati, da bo po očetu podedovala posestvo, bila je ubogo dekle, ki mora biti vesela, ako je s svojim očetom dobila stanovanje v oskrbni kov i hiši. Mogoče pa Hans Dormeck, ko bo v-s* izvedel, ne bo hotel ž njo več občevati. Toda ne, kako je mogla o njem kaj takega misliti; tako nizko ni smela misliti o njeni. Saj je moral vedeti, kako slabo stoji posestvo njenega očOta, četudi ni slutil, da je bilo že danes prodano na flraabi. Toda — kakor je že bilo — ostal ji bo zvest, to je vedela, o tem ni smela dvomiti, drugače mu bo delala krivico. . Iskreno hrej»eni jk» tem, da bi mogla biti sama. da more svoje misli zopet urediti in priti na jasno o vsem, kar se je zgr nilo nad njo. . Ko govori s svoji močetom, še vedno sliši moške glasove, toda naenkrat je vse tiho. l»n Serita misli, kako je Stolberg majhnega, debelega moža talko mirno, a jo čudno pogleda. . 44Že nekaj tednov je Franc edini sluga v hiši — pa še njemu sem dot-žan plačo. Vsi drugi so bili odpuščeni in tudi ne bi ostali. Toda s Francom bom že vse poravnal." Senta se prestraši in zardi. . "O, oprosti, tega nisem vedela. Bila sem nespametna. Torej, greni v tvojo sobo. Saj je takoj tukaj, kaj ne?" Oče odpre vrata v .sosedno soIkj. "Tukaj boš našla vse potrebno, česar nimaš v svojem kavcegu." Senta ga objame in poljubi. "Za nekaj časa mi oprosti, oče; pol ure bi rada ]K>čivala iu se bon* Okušala vživiti v najin novi položaj." Oče ji prifkima. "Razumem. Nikdo te ne bo motil. Kadar se pomiriš, te zopet pričakujem tarkaj." S«nta vzame kovčeg in odide. Ko zapre vrata za .seboj, brez vsake moči izpusti kovčeg, sama pa se zlekne na stol. Tako hrabra, kot se je kazala, ni bila. To uro bije Senta težaven boj, da «*e sprijazni s svojo kruto iapremenjeno usodo. Misli >e ji pode |H) glavi in se največ vrte okoli Hansa Dor-meoka. Ako je vedel, da je bilo posestvo njenega očeta na dražbi oprodano, potem se ji ni bilo treba bati, da bo proti njej drugače obnašal, drugače tedaj ne bi bil takoj prijazen ž njo. O, ne, ne, njemu ni bilo mar, ako je revna ali bogata; rad jo je imel kot ga je sama imela rada in za vse drugo se ne bo zmenil. Prepričana je bila, da jo bo nekega dne obiskal in odpeljal v svojo hišo. Prav gotovo je vedel, kako slabo frre njenemu očetu in sanw zaradi tega ni hotel iti ž njo do njenega očeta. V svojem mehkem čutu jo je pustil, da je šla sama domov, da se sprijazni z razočaranjem. Toda kmalu bo prišel, mogoče že jutri in bo njej in očetu potrudil svojo pomoč. Seveda od njega ne boata sprejela nobene pomoči, ker je tudi ne potrebujeta, toda zelo bi bila srečna, ako bi kaj skrt>el za njo. In če bo prišel in ji bo zopet prijazno in nežno gledal v oči, tedaj bo zopet vse dobro, potem ne bo mrmrala nad usodo, četudi jo je sedaj trdo zgrabila. Njegova ljubezen ji bo vse, prav v»e nadomestila. Ta uiK-el ji vi i je v srce pogum in moč. Premalo je bila Izkušena, da bi si mogla reči, da gre za kako domišljavost. V »svojem nedolžnem, mladem srcu je prepričana, da bo Hans Dormeck prosil za njeno roko, ne glede na to, ali je revna, ali bogata. Prepričana je, da bo žrtvoval vse, saano da jo dobi. Tudi tsama ne bi po tem vprašala, če je reven, ali bogat. In niti najmanj ne ve, kako slabo gre Dormeeku in da je primoran bogato se oženiti, da »e reši pogina. Misel nanj ji pomaga cel vao čaldst in jo napravi junaško in polno upanja. Vstane in se prične umivati; opere si vroče oči, si popravi lase in vzame iz »kovčega jako lepo, zelenkasto popoldansko obleko. Tedaj pa se spomni Henrika Stolberga, novega iutnika očetovega posestva. In zopet se ^9ponmi, kako mirno in trdo je pabnfl s poti majtmega, debelega gospoda. Vidi, da izgleda kot Amerikanec. V Montreauxu se je neznanila % mnogimi Acnerikanci. Imel je tako trdne, od ločne poteze n aobrazu kot mož ki je vse prisilil po svoji glavi. In velikan moča« je bil tako, da je Hans Dormieok poleg nje ga »gledal majhen in slaboten. Toda Hans je bil mnogo lepii od njega in tako eleganten, da se z njim Stolberg ni mogel niti primerjati. (Nadaljevani« prihodnji*.) Dve beli kraljici južnega morja Otoček Mera Uki je sicer že od leta I8a0 protektorat Velike Britanije, toda Angleži so si dolgo zaman prizadevali naučiti prebivalstvo tega otoka do-stojnejših šeg in običajev. Neki >muriim»nski misijonar, ki je hotel odvaditi otočane Ijudo-žrstva, je prišel čez nekaj dni sam v kotel vrele vode. Tembolj se je začudil drugi častnik malega tovorciesga parnika, D. Jovse. ki se je lani proti koncu novembra ustavil z 20 mornarji pri tem otoku, da bi se založil s pitno vodo, ko so ga opetovano prijazno sprejeli domačini. o katerih je slišal samo neugodne stvari. Prinesli so mu celo sadje in drugih živil. Mornarji so sklepali z domačini kupčije za pestre steklene bisere, žepna ogledalca in podobne stvari. Končno so jih z velikim pompom odvedli h kraljici otoka. Se bolj se je pa začudil, ko je zagledal kraljico bele polti in kostanjevih las. Naravnost ostrmel [>a je, ko ga je ta ž<-eta 1019 je postal ta pamik žrtev tajfuna blizu otoka 'Mera Uki. Vsa posadka je našla tragično smrt, samo 'KI len Pri sie ve vo si potegnili domačini iz morja in jo pripeljali s čolnom na obalo. R«1-šil jo je bil sin bogatega poglavarja otoka Mera Uki. Svojo varovalko je rešil smrti, ki je do'letela doslej vse tujce, kar jih je bila zanesla usoda na ta otok. Ellen Prisleveve niso požrli. Poglavarjev sin je skrbel za njo, dodelil ji je strežnico, jo učil jezika otočanov in slednjič jo je pregovoril, da je postala njegova žena. Svatba .je bila zelo svečana, kakor je na otoku navada in ko je stari poglavar kmalu na to umrl, je prepustil njegov sin vladanje pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2JIO ....................L»ln. 1 #0 l 4.50 ....................Din. 200 $ «.»J0 ....................Din. 30-1 $10.25 ....................l>Lu. 500 £J0— ....................Din. 1000 .............Din. 2000 V Italijo: Za « 6.30 ....................Ur 100 $ 12.— ....................Ur 200 9 ....................Ub 600 I 67.— ....................Ur 1000 $112.60 ....................Ur 2000 $107.— ....................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI tspimttU vetjih Za tgvral mm NUJNA NAKAZILA IZVK&U-&JEMO PO CABLJC LETTER ZA PRISTOJBINO $L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) tli f». lath 8T„ NEW YOKK na otoku svoji ženi, ki so jo otočani kmalu vzljubili. Tako je |>ostala Ellen Prisleveva kraljica otoka. Njen vpliv na moža in vse njegovo pleme je jiostal sčasoma tako velik, tla je Ellen odvadila svoje podložnike celo Ijudožrstva, ki je bilo pri njih prastara, globoko ukoreninjena navada. Joyce je pred lagal beli kraljici. naj se vrne ž njim v San Franeisko. Toda Prisle-yeva ni hotelu o tem ničesar slišati. Za kulturni svet sem že i zgubi je mu je dejala častniku. Ljudje bi me zdaj že zaničevali, prezirali bi pa tudi moje otroke, ker niso bele polti. Ko je Joyce končno zapustil otok. ga je prosila kraljica, naj ji stori uslugo. Pustite mi tu malo kave, je dejala. Kave že dolgo nisem pila. Joyce ji je dal mnogo kave, potem je pa njegova ladja odplula od otoka. Na strmi skali nad morjem je stala sredi svojih pod-ložnikov bela kraljica Mera Uki in mahala svojim rojakom v pozdrav, dokler ladja ni izginila za obzorjem. V Sidney v Avstraliji je prispela nedavno imenitna gospa. Lase je imela snežno bele in nosila je velike naočnike. Prispela je, da bi >e dala ojieri rati, ker .-o jo mučili žolč-ni kamni. Po srečni operaciji je podarila državnemu muzeju dragoceno staro orožje, razne cerkvene predmete in plesne maske. vse s Polinezijskih otokov. Prispela je bila od daleč, z daljnega malo znanega otoka v Južnem morju. Bila je Evelyn Maud Orokerjeva in bila je suverena po angleški vladi priznana kraljica otoka Badu. Evelyn Mawl Crockerjeva je doma iz Londona. Služila je ori nekem advokatu, ki se je ž njo oženil, ko ji je bilo 19 let. Nista pa živela s^kupaj niti dve leti, ko je mož umrl, ne da bi bil zapustil ženi kaj premoženja. Mlada vdova je zaman iskala zaposlitve v pisarni. in ko je porabila vse svoje prihranke, je postala natakarica na velikem parniku "Grama" ki je vozil iz Anglije v Sidney in nazaj. Na -povratku iz Avstralije so se pokvarili .stroji in kanetan je sklenil ustaviti pamik pri sloveeem o-tokn ljudožrcev Bad« da bi stroje popravili. Mlada nata'kariea je bila tako navdušena -za lepote otoka, da je odšla daleč v notranjost, kjer je zgrešila pot. Dolgo je blodila in ko se je končno vrnila na obalo, je videla, kako izginja parnik za obzorjem. Ni ji preostajalo drugo, nego se vrniti na otok. Več dni je tavala «po pralgofcdu, predno je prišla do naselbine domačinov. Sprejeli so jo nezaupljivo, vendar pa ne sovražno. Tč Ijudo-žrsko pleme je pogosto hodilo na bojne pohode na sosedne otoke. Vse -ujete sovražnike so pobili in pojedli. Toda k sre- SPUŠČANJE POTAPLJAČA V MORJE *—■ ■1 • 1 . i . ' ••4 ' * Potapljači bodo potopljeno podmornico "Sijualus", s katere l je bilo rešenih potoj ilo pa se je 2(i mož posaJdke, privezali na ipontone, s čijih pomočjo jo bodo djrignili. i !*§Š» • iv i -- mmmm* L Rešilne ladje na kraju, kjer leži ptopljena podmorniea čevljev globoko j>od vodo. či ti divjaki niso imeli radi mesa belih ljudi, češ, da je pretrdo. Tako so Evelyn prizanesli. Kmalu se je naučila njihovega jezika, .stanovala v kolibi, spleteni iz protja, poučevala je otroke, učila je pa tudi žene kuhati in peči kruli. Najbolj se jim je pa prikupila, ko jim je pomagala pri porodih. Tako se je zgonlilo, da je bila leta 1010 |h> poglavarjevi smrti soglasno izvoljena za kraljico otoka Badu. Vlada angleških kolonij je njeno izvolitev priznala in za jamčil a novi kraljici svojo podporo. Nova kraljica je ustanovila na otoku šolo, učila je svoje podložnike čitati in pisati in polagoma jih je odvadila Ijudožrstva. . Zdaj na otoku ni nobenega ljudožrca več, prav tako pa tudi nobenega analfabeta. DVE KRILATICI GOSPE ROOSEVELTOVE. "Naj te ne skrbi, kaj drugi mislijo aH govorijo o tebi!" je najbolj pogosto krilatica gospe Rooseveltove. In druga: "Osvobodi se večnega strahu in spoznal boš pravo življenjsko radost! Nikoli ne boš mogel prav razviti svoje osebnosti, če si neprestano razS>ijaš glavo s tem, kakšne nevšečnosti te hvbko doletijo. ('e se ti je posrečilo skriti svoje skrbi, je tvoja bitka s strahom že napol dobi jena. <"V se pa lahko pokažeš hrabraga. si že hraber!" NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNA V \ VI ERIKI ' ICRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — Mewct 10. Jiiuija: • Vuli-auia v Trat O »I u tubus v Bremen 13. junija: ' « Bremen ▼ Breueo Cliumplaio r Havre Nieuw Amsterdam r BoIouku« 11. junija: AiimiMiiiH t Clieiiiourt NurniaiKlie v (Utre Datuma v Hamburg 17. juti i ja : O »nle d i Savoia v Genoa JO. junija : Kurn|ia t Bremen 21. junija :