ta 1 ZEITUNG) ,/CmS ,y (184-3 V/ i/««; 17. V torek leliiiierpaiia ISIS. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in 'J,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '„ gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gol d,, za ene kvatre 2 gold. --- ..,.................. .......*------- ■„ ---~ ---------- Kaj zamoremo pričakovati ako se Austria razide v Hemštvu in v nemško colno zvezo potegne. Komaj smo si na Dunaji s krepkim, terd-nosklepnim deržanjem, s skupnim djanjem vsili austrianskih narodnosti in stanov, in po modrim, pravočasnim prijenjanji in popušanji našiga spoštovaniga cesarja svobodo zadobili, so že tudi jeli kvasiti, Austria zanaprej obstati ne zamore; kdor se oteti želi, naj oberne oči v Frankobrod, le tam je blagor, le od ondod vsim vernim keršenikam, prava, edinomogočna, nemška svoboda Miš/. Kar nas opomni nckiga neumno prevzetniga pregovora: Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est ita. Tisučerno zadonil je klic: Austria, zjedini se z Nemci, okleni se jih in le berzno, dokler je še čas; ne misli na svojo zgodovino, ne misli na lastno svojo potrebno lego, v kteri si že mnoge stoletja v sredni Evropi prebila: znebi se svojih narodnih razločkov, razdeli, vniči se, ali glej verno na nemško edinost. Z nar ožjim združenjem se pa tudi razumi pristop k nemški čolni zvezi (Zollverein). O tem se je že tudi popred mnogo prašalo, ali nihče ni mogel po natanjkim prevdarjenji in prelehtanji vsiga dobriga in hudiga, kar bi deržavi iz tega zraslo, na to poterdljivo odgovoriti. Zdaj se pa za to še nobeden zmenil ni; sploh so poleg krasne idee (o veliki nemški deržavi namreč) na materialne interese kar pozabili; zraven te veličanske misli bi bilo to pre nizko in pozemeljsko; tudi ninobenimu od slranke prenapetih Nemcov na misel prišlo, nam le količkaj tiste dobičke skazati, ktere bi ml zraven neizmerne zgube iz te nar tesnejši zveze upati zamogli; rekli so samo to : Brez pogoja se zjedinite; če ne,'—vas bodo Slaveni požerli. Ko bi se prizadetja te stranke res izpeljale, in izpolnile, potlej bi bila, to se ve de, zanaprej Austria nemogoča; — ali ne le to; materialna, zdaj gotovo vsakimu znana, blaž-nost dežel, ktere bi se z nemško zvezale, bi bila proč, skoz in skoz končana;—naša obert-nost, naše teržtvo (kupčija), ktero med lastnimi mejami cvete, bi moglo v novih razmerah žalosten konc vzeti. Naši izdelki v volni, platnenim in pavoli predivcov kakor tudi tkavcov še zmiraj niso na tisti stopnji popolnosti (do-veršenja), kakor izdelki naših nemških sosedov; pri nas še dolgo ni toliko v ta prid na-loženiga denarja, kakor per njih. Če bi mi tudi enako dobro blago izdelovali, pa tudi več zanj terjamo, kar se vunder v domači deželi lahko poplača, brez de bi to kupcu teško prišlo. Če se pa čolne ograje poderejo, bodo 111110-goverstniga blaga, de tako rečem, ko listja in trave, k nam nanesli, brez de bi blo mogoče, naše obertnike spodbosti, ja, jim le pot pokazati, po kteri bi se zamogli do take stopnje dvigniti, de bi se le z nekolikim dobičkam z Nemci merili. Nove deržavne meje bi bile tudi čolne meje, in segale bi skoz naše lastne dežele merno Galicie, Ogerske, Ilervaške, Istrie in Italie do jadranskiga morja, de bi nam obhod in prosto kupčijo, ktera nam je zdaj dovoljena, ravno v listih delih Austrie branila, kamor se je do zdaj nar več izdelkov in blaga iz tako imenovanih nemško-austrijanskih dežela po-spečalo. Mi bi tedaj ne samo zdaj svojo svobodno kupčijo v te kraje zaderžali, ampak bi še zraven tega se z dozdaj zvunajnimi pro-dajavci poganjati mogli; z eno besedo naša obertnost in znotrajna kupčija med posames-nimi deželami bi mogle popolnama opešali. Na to vižo bi čolne ograje med Ogerskim, Per vaškim in Istrianskim nikoli ne padle, desiravno bi bilo za celo deržavo kaj potrebno, kupčijo z našimi jugoslavjanskimi brati nam na vso moč polajšati; saj smo po naravni legi in po rodu, bi rekel, k temu poklicani, Serblje, Bošnjake in Hereegovince s pridelki previditi, po kterih tam zlo prašajo, kar se do zdaj zavoljo dvojne čolne ograje, žalihože! ne zgodi. Nihče scer ne more tajiti, de tudi mi nektere reči pridelujemo, in izdelujemo, katere bi se znale na Nemškim dobro spečati, vunder jih je še tako malo, de bi neizmernih zgubič-kov, kteri bi Austrio zadevali, nikakor ne mogli poravnati, tedaj tudi se za otlmeno vzeti ne morejo. Mi še zdaj nismo vedli, kaj je to, siromaštvo delavcov (Proletariat) v domači deželi imeti; še le letos smo bili tega strašniga zmaja opomnjeni: velike so žertve, ktere se mu dopernesti morajo, — iz serca rade se do-pernašajo s terdnim upanjem, de bo, kadar pokojniši časi pridejo vsak spet po svojim navadnim orodji segel, in vsak sam za-se sker-beti zamogel. Če imamo pa s pogledam na colno zvezo z Nemci gotovost pred očmi, de se ga ne bodemo nikdar znebiti mogli, de se marveč s prihodam neštevilnih nemških brez-posestnih ljudi v naše kraje črez vse mere pomnožilo, de tedej s tim združenjem neobhodno si naj strašnejši boje pripravimo, kteri se rode iz grozovilne moči glada, kakor smo še le un-dan na Francozkim se prepričali, mora vsak-teri, ki občno domovino Austrio čisla in ljubi, s vso močjo se postaviti in z besedo in z djanjem si perzadjati, de se nesrečna misel, ki bi celo materialno našo blažnost podkopala, nikoli ne izpelje. Vse za Austrio! Na Dunaji Velk. serpana 1848. Podberjan. Podamo tu bravcam iz čeških narodnih novin, kar v ravno tisti reči g. A. Skrivan piše : Slišalo se je sicer že premnogo dokazov za vdruženje Austrie v nemško colno edinost, kdorkoli pak od prevelike strasti za nemški Frankfurt zaslepen ni, lahko sprevidi, de bi si stan svoj z zjedinjenjem z Nemstvam saj iz tega ozira nikoli ne poboljšali. Vsaka stran bode pri sklepanji kakiga vgovora (pogodbe) gledala, de za to, kar popusti in odstopi, zopet kakšno povračilo obderži in doseže. Tudi v austrianskim cesarstvu imamo sklenili pogodbo z Nemci, po kleri bi se ž njimi politiško zvezali in združili, tedej tudi ž njimi v colno edinstvo stopili, tako de bi naši izdelki na Nemško in nemški k nam brez vsiga eolniga davka svobodni prehod imeli, in de bi se čolne ograje (linie) med nami in nemškimi deželami poderle. Oglejmo se tedej po dobičkih, kakoršni bi iz tega za Nemce od nas in nasproli nam od Nemcov izvirati vtegnili. Austrianska deržava obstoji iz dežela izmed kterih je nekaj v obertnosti že dosti naprej prišlo, nekaj pa obilno od prirode (narave) obdarovanih. V teh se tedej vsi členi (izdelkov) dobro spečati (oddati) zamorejo, klere obert- nost unih dežela napravi, in lako stori Austria gotovo politiško, od sosednih deržav skorej čisto neodvisno edinstvo (celo). Ako je treba, de se naša obertnost bolj doverši, naj se podpira konkurencia (obhod, vzajemno poganjanje) z primernim znižanjem čolnih davkov (mit, harmic). Nepotrebujemo torej sosebno ne ptuje obertnosti na svojih tergih, ne nasproti ptujih dežela, kamor bi naše izdelke na terg pre-važvali. Nemci zvunaj (im Beich) so nas v obertnosti že nekoliko presegli, ne pa še sosede Angleže, Belgičane in Francoze. Kar njih obertnost vsega prigolovi, nemorejo sami porabiti, gre njim ledej za terge, kamor bi ostanek svojih izdelkov prepeljali mogli. Do An-gležkiga to storiti nemorejo, zakaj to bi bilo smešno. Belgičani in Francozi si tudi sami boljši pripravijo, kakor bi jim Nemci podati zamogli. Do Amerike imajo Angličani bližej iz svojih bregov in tudi popolniši izdelke, ko nasproti Nemci za svoje blago prevoznikam do pristana (Hafen) plačati morajo in tako ceno manj popolnih izdelkih še bolj povišajo, zraven tega je Angležu cesta po vodi v celi svet odperta. V špansko in Portugalsko deželo bi se sicer kaj delati dalo, p. r. z češkim steklarn, ktero se tje že zdavno pošilja, kar pa druge izdelke zadene, so se tam že Angličani preveč zagnez-dili in z vsakterimi kupčijskimi pogodbami (traktati)vkorenili. Morebiti do izhodne Indie? neverno, kako dolgo bi s tem Angleži zadovoljni bili; doKitaja? dvomim, de bi tako-neizmerna in obljudjena deržava potrebo imela se z evropejskim blagam pečati. Kar se je doslej zgodilo, so le posamesne skušnje, iz kterih se na nikakoršno zlato prihodnost nemškiga teržtva sklepi delati ne dajo. Drugo imajo Angleži, Severoamerikanci in drugi narodi s svojim dobrim brodovjem, na ktero se Nemci—še le upno zanašajo. Do Egipta bi se sicer cesta iz Nemškiga precej ravna zdela, vendar bi se čez Terst po jadranskim morji storiti mogla, ktero bi Nemci od nas Austri-aneov „zur Morgengabe" terjali in nepokorne Benetke tudi ne bode kaj mikalo, postati na ravnost nemško zvezno mesto! Kam tedej z nemškim blagam ? Ne drugam kot v austri-jansko deržavo za slavjanske kupce ali jemavce (konsumente), in za tega voljo, de čolne ograje ničesar kazile ne bodo, se mora po vsi ceni listo „inniges Anschliessen an Deutschland" izpeljati. Slišal sem že marsikteriga Frankobrod-čana modrovati: de se pri nas izverstnimu o-bertniku nemške obertnosti bati ni treba. Ali tu ni zadosti, de se izverstni oberlnik bati nema, temoč vprašanje je, če tudi iz tega zje-dinjenja kaki dobiček ima, in temu se moramo vstaviti; zakaj če bode naš izverstni obertnik na Nemško prodajal, bodo izverstni nemški obertniki nasproti v Austrio prodavali (in njih je še več), tedej ne dobimo nič. De je pa med Nemci sploh obertnost na vikši stopnji popolnosti, to moramo pa vender spoznati. Turopoljsko plemstvo in slovensko sovražtvo domovine. 3Ii se čudimo, de v sredi med nami najdemo toljko sovražnikov svoje ljube domovine, sovražnikov svoje narodnosti. Pa potolažimo se, saj vidimo, de tudi druge dežele imajo takih zveržkov veliko, potolažimo se z latinskim pre-govoram: ..Dulce est, socios habere dolorum". Tudi naši sosedi in brati Hervati morajo gledati Turopoljce in druge madžarone, ki se za madžaršino vlečejo, kakor per nas nemškutarji za nemšino. A'ar večji veljavo in imenitnost si Turopoljci perlastujejo zavoljo svojiga plemen-stva. Ptujc ki se po Harmici v Zagrebu sprehaja, bo vidil tam berkaste možake v širokih bregešah, pod širokim klobukam, s torbo čez ramo in ljulo v ustih, ki tukej sedijo in čebulo, duhan (tobak), gosi in pure prodajajo. Prašaj eniga iz med njih: Kume od kuda jeste? Mogočno ti bo odgovoril: Zašlo pitate? ja jesam plemenitaž iz Turovega polja. —Nizki perklon gospodin plemenitaž, v vaših bregešah, in pod vašim krilakam (klobukam) nisem plemenstva perčakoval. — Turopolje , velika soseska blizo Zagreba, je polna takih plemenitažev, kteri edin drugimu svoje gospodične za gnoj kidati, sit verbo venia, posojujejo, in per zagrebškim deželnim zboru z starimi zablami in rijavimi ostrogami šum delajo in razgrajajo. Ti Turopoljci, ki v sredi med Hrovati žive; ti Turopoljci, ki morebit nobene madžarske besedice ne razumejo, kakor kakšino kletvino; ti Turopoljci, kterih očetji in matere so čisto Slavjanske kervi; se že več kakor deset let potegujejo za madžaršino. pod bandero svojega župana Jozipoviča; in ne pomislijo, de tudi njih, ki so te rdi Slavjani, zadene zaničljiv madžarski pregovor: Tot nem ember, t. j. Slav-jan ni človek. — Pravica, ktero Bog podpira, mora premagati, in kakor smo v 12. listu Slovenje brali, se izdajnveam domovine tudi na Hrovaškiin že hudo godi. Slava hrabrimu banu Jelačiču in vsim Slavjanam, ki še niso pozabili, de jih je Slavenska mati rodila, in z Sla-venskim mlekarn dojila. — Če pa pravica od Boga podperana zmagati mora, smemo upati tudi mi Slovenci, de se bo našim prenapetim nemškutarjem enkrat ravno taka zagodla, kakor zdaj Hrovaškiin madžaronam. — Očitno zaničvanje našiga jezika je že potihnilo, in če še kakšin psiček kje na tihim zalaja, se ne zmenimo, kjer vemo, de nam škodvati ne more. Naj rečejo nemškutarji, kar hočejo, vender je resnično, de se je duh za slovenšino krog in krog po deželi že vnel in de kmetji že komej perčakujejo, de bi se slovenski jezik v šole in pisarnice vpeljal. Pa zakaj se to naglo ne zgodi, zakaj imamo to obljubo še na papirji, nikjer pa v resnici; zakaj še zinirej nemški barokarji si v naših pisarnicah mustače vihajo, in našiga kmeta zarobleniga cepca imenujejo, kteri njih nemšine ne zastopi? vender pa kruh iz pšenice, ki jo je ta cepec omlatil, prav radi jedo. — Novice so nam veselo oznanilo prinesle, de se je gosp. Ambrož, poslane naDunaji ponudil, naše prošnje za slovenšino Dunajskimi! zboru predpoložiti, ako ravno je nasproti tudi žalostno, de moramo za to, kar nam božja, prirojena pravica da, še le prošnje delati in podpise nabirati: kmalo po tem so se per meni veljavni možje oglasili, in me v imenu veliko družili prosili, de bi njim takošno prošnjo naredil, in njih imena podpisal. Iz vsiga tega naj nemškutarji spoznajo, de Slovenci svoje matere še niso pozabili, če ravno je njeni mili glas zatiran, nemšina pa po vsi sili nam vrinjena bila. — Kakor so Turopoljci in drugi madžaroni na Hrovaškiin že mehki in voljni postali, tako se bo, upamo, tudi kmalo našim presilenim nemškutarjem po Slovenskim zapelo. Občutlej narodnosti je sveti občutlej, pravi slavni Ljubomir, zato ga bo vsigamo-gočna roka Božja podpirala. — Če je pa Bog znami, kdo bo zoper nas? J. Tomše. Austriansko Cesarstvo. Dunaj. Deržavni zbor seje v sejah 19. 21. 22. 23. 24. 25. t. m. še zmiram pogovarjal zastran kmetiških in grajšinskih reči po Kudlichovim predlogu, govorilo se je še od odškovanja; eni zborniki terdijo, de bi se grašinam saj nekaj povernilo, drugi pa pravijo, de clo nič, in de naj grašaki z tem zadovoljni bodo, de se od njih to nazaj ne terja, kar so že in sicer po krivici od kmeta prijeli. Češki poslanec Brauner in pa knez Lubomirski sta govorila , de se ima grašinam škoda poverniti, ako in kjer se njih pravice po postavi izkazati za-morejo, de pa sploh dunajski zbor nikoli ne more v ti reči take postave storiti, ki bi za vse dežele (Provizen) dobra in koristna biti za-mogla, de se mora torej vse to deželnim zbo-ram prepustiti. Naš poslanec Kaučič pak misli, in izkaže, de ima deržavni zbor pravico, tako postavo storiti; on hoče, de se mora vsak odškodovati, kdor na svoji pravici škodo terpi, de to niso samo grašine, ampak tudi hranilnice, vdove in sirote; misli pak, de kmetje tega plačati ne morejo, de naj se rajši v ta konec cerkvene (kloštrov) posestva in blaga obernijo, de bodo resnične besede Kristusove: „Moje kraljestvo ni te zemlje." Dalej je rekel gosp. Ivaučič pri ti priložnosti: „narodnosti so pod-slombe Austrie, jez sim Slavjan. Ako se pa narodi eden druziga zatirati nočejo, morajo dežele (Provinzen) pasti, in se po narodnosti razpoložiti." Tu so ga pohvalili Nemci, kakor se v dunajskih časopisih bere. Sklepa pa v ti reči še deržavni zbor ni storil, ker vsaki dan ta ali uni zbornik ministre kaj popraša ali in-terpellira, tako de se čas z druzimi rečmi izgubi. Važniši vprašanja v imenovanih sejah so bile nasledile : V seji 19. t. ni. je vprašal Lohner ministre. ali je res, de hervaški ban tudi po Dal-inaci popotva in ko poglavar stanje Dalmatin-cov pregleduje, in ako ministri v to privolijo, desiravno stoji Dalmacia pod središnno Dunajsko vlado. Doblhoff je odgovoril, de od taciga obhoda nič zvedil ni. Petranovič, dalmatinski poslanec je prašal v seji 21. t. ni. ministra znotrajnih oprav, ako je res, de si na Ogerskim austrijanski vojšaki nasproti v vojski stoje, in ako se pravi boj Jugoslavjanov z Madžari vname, s kom bi ministerstvo potegnilo. Doblhoff je odgovoril de ni nemškiga regimenta na Ogerskim in de tudi pri družili regimentih lahko vsak oficir službo popusti. Minister Latour pak je drugi dan v ti reči še dodal, de so ministri Cesarja prosili, de bi kako ti čudni nenaravni vojski v okom prišel; krivi tega pa de so le madžarski ministri. Ravno v ti seji je bilo povedano, de so nekteri pražki mestjani prošno na deržavni zbor poslali, v kteri hočejo ministerstvo Doblhoff deržavne izdaje zatožiti. — Eni zborniki, sosebno Havliček, so liotli, de naj ministerstvo to reč preiše in tiste kaznuje, ki so tega krivi. Vender je zbor sklenil, to reč na stran položiti. V ti seji je bila tudi prebrana razlaga fi-nancialniga odbora zastran predloga ministra Krausa in po dolgim posvetovanji je zbor pri-voljil, de si minister denarstva zamore 20 mil-jonov gold. posoditi, vender brez vse zastave (hypotlieke) deržavniga in cerkveniga premoženja, V seji 22. dne je storil Sierakovski predlog, vso žlahtnost ali plemenstvo (Adel odpraviti in zrušiti; in so ga z veliko pohvalo sprejeli, samo v tem niso bili enih misel, ali se hoče to naravnost skleniti ali pa pozneje v ustavno pismo postaviti. Poslednje mnenje je zmagalo. V seji 25. t. ni. je predložil Haimerl, de bi se berž očitne sodbe z prisežnimi vpeljale in pa za zdaj začasne ali provizorne naredbe storile. Minister Bach je odgovoril, de se ravno zdaj takšen predlog izdeluje. Gosp. Dominkuš je omenil, de bi minister denarstva kmalo stanovitni kataster na štajerskim in Krajnskim pregledal in popravil. Na to gaje minister Kraus zagotovil, de je že za to reč poskerbel. Ministerstvo očitnih del je bilo z razpisam od 18 t. m. ponižalo vsakdanje plačilo delav-cov pri deržavnih delih na 15 kr. za ženske in na 10 kr. za osebe, ki še niso 15 let stare. Za voljo tega razglasa so se bili delavci 21 dan t. m. spuntali, vender je bilo ministerstvo zopet mir storilo. Ali dne 23. se je punt zopet vnel in je toliko narasel, de je mogla narodna straža z orožjem se postaviti, in de je bilo med delavci 9 pobitih in 64 ranjenih. Ministerstvo je celo izpeljavno moč (Exe-kutivgewalt) na se vzelo in torej dozdajni zjedinjeni odbor narodne straže, mestjanov in študentov za red, varnost in brambo narodovih pravic razpustilo.— % Cesar je z narvikšim sklepam od 24. t. m. zavkazal vse pravde v južnim Tirolu zastran politiških hudodelstev opustiti. * Ministerstvo šolstva je z zavkazam 19. t. m. na vse deželne poglavarstva vse nižji šole ranocelnikov ali kirurgov odpravilo. Slovenske dežele. a s. Na mnogo vprašanje, kam deseimajo darovi za Hrovate pošiljati, damo vsim rodoljubam na znanje, de jih prejema slovensko družtvo v svoji pisarnici v Ljubljani v Salendrovih ulicah Nr. 195, v 2. nadstropji; sicer pa tudi naslednji go-spodji, ki so ob enim naprošeni, podane darove radovoljno prejemati in jih berž ko berž slovenskimu družtvu v Ljubljano poslati. Naprošeni gospodje so: V Ljubljani še: gg. kupci Bučar, Sou-van in Pleiweis; — g. Janez Sever, župan v Vižmarjih; — g. fajmošter Potočnik v Š. Vidu; — g. Jožef J ar c, župan med Vodama; — g. Pleiweis, kupec v Krajnji; — g. fajmošter Arko v Vodicah; — g. Toman, vlast-nik fužin v Kamni Gorici; — g. Jakob Peharc v Teržiču; —• g. Dr. Potočnik v Kamniku; — g. Oni a h en, komisijski sodnik v Loki; — g. Edvard Urbančič, grajšak Pred Dvoram, — g. Prešerin, posestnik v Bledu; — g. kaplan Vari v Krajnski Gori; — g. Rudež, grajšak v Ribnici; — g. Kozler, grajšak v Ortneku; — g. And. Pintar, uradnik v Šmartnim pri Litii; — g. Franc Legat, zdravnik v Višnji Gori; — g. Kari Gre sel, grajšak v Trebnim; — g. komisijski sodnik Rab v Mokronogu; — g. Franc Polak v Novim mestu; — g. komisar Pole v Poljanah; — g. grof Gustav Aversperg, grajšak v Mokricah; — g. Jožef Klemenčič, posestnik na Verhniki; — g. Aleks. \Vilher, poštar v Planini; — g. Fried. Wilher, grajšak v Senožečih; — g. Forstner, grajšinski oskerbnik v novanja, pridši, sim kmalo spoznal, de vsi u radniki te grajšine za slovenšino gorijo. Kaka radost za-me! Našel sim pri njih ne le Mur-kotovo in Muršecovo slovnico, ampak pri enim tudi „kratko primerjajoče napeljevanje, se štirih poglavitnih slavjanskih jezikov kmalo naučiti" (od Frohlicha). Ker sim pa iz govorjenja tih vse hvale vrednih uradnikov serčno željo vidil, svojo vednost v našim sladkim jeziku, kar le moč, doveršiti; sim se ponudil, slovensko slovnico vsaki dan eno uro po mogočnosti vsim skup razlagati, ktera ponudba moja je k mojmu nar večimu veselju vsim dopadla. Komur je le čas pripustil, je prišel poslušat. Zdaj smo zavolj silnih opravkov nekoliko prenehali; pa bomo, se nadjam, kmalo zopet začeti zamogli. — Kakor sim se sam z lastnimi očmi prepričal, je tukajšni o-skerbnik g. Forstner že več kmetov želje in pritožbe v slovenskim jeziku zapisal ali v protokol vzel, kakor tudi podložnim vse povabila (Vorladungen) in povelje v našim jeziku pošilja. Ravno tako pošilja tudi tukajšni komisar g. Čelešnik povabila, povelja in takšne liste kmetam v slovenskim jeziku; pa tudi pobotni listi ali kvitenge, dolžne, vsvojiv-ne ali čezdajanske pisma, pogoje (Ver-trage) itd. so že bile in bodo po njegovim povelji od sodniških uradnikov zanaprej v slovenskim jeziku pisane. Slava takim uradnikom! * Deželni koroški zbor v Celovcu je sklenil dne 17. i. m. na deržavni zbor protest oddati proti vsakteri razdelitvi nerazdeljiviga vojvodstva Koroškiga. Ako je to vojvodstvo v resnici nerazdeljivo, bi po naših mislih ne bilo potreba protestirati; zakaj kar se zgoditi ne more, se tudi nikoli zgodilo ne bode. To de ti gospodje ni so hotli izkazati, de se Gorotan ne da razdeliti. * Istrianski poslanec Fachinetti derži vse tiste ljudi v Istrii za kužne, kteri pravijo, de je Istria slavjanska in ne laška.— To ni veliko čudo, sploh je laška nevednost v geografu že povsod znana • vendar nam ni treba se z Talianci prepirati, saj nam dosti škodovati ne morejo; marveč deržimo skupej, in postavimo se skupej nemškim napadam. Hervaška lit slavonska dežela. Iz Mitrovice 18. t. m. V Vukovar je prišel Žitvaj bivši podžupan, ki je od svoje lastne županije pregnan, ter je prepovedal kakor kraljevski komisar (na mesto Grabovskiga) v cerkvi Patriarha spominjati; je razglasil goljufni manifest, ki banu vso čast in službo odvzame. moj kapitan, jaz ga dobro poznam. De ima taki narod, kakoršen je sam, on bi celi svet osvojil!" Ta izdajavec še žuga, de če mu pokorni ne bodo, 6000 narodnih stražnikov pripelje in jih tam vtabori.—Kaj taki ga se v Sriemu čuje; ali je tedaj treba, de Hervati še dalji spejo? (Slav. Jug.) V Zagrebu 21. t. m. Sinoč je prišel nazaj naš ban iz svojega pota. On je obhodil vso gornjo krajino, de se prepriča sam o tem, ako se je povsod njegova zapoved zastran po-lajšanja ki se je Graničaram dovoljilo, razglasila in kakšen duh de vlada v naši junaški pokrajini. Cela krajina ali granica je na nogah, Dobrovoljci se zapisujejo na jezero. V samim Ogulinskim regimentu se jih je 8000 vpisalo. Našiga bana so sprejeli povsod kakor odrešenika njegova in še celiga rokah Jelačiča leži. vse hotlo na ravnost in on jih je komej dan poterpijo. V Karlovci v „Kaiserschmidt-garten" je bil nek graničar, ki je Bana dolgo ogledoval, kako se je ljubeznivo s narodam svojim pogovarjal, ter reče nekim pričijočim: „Ej gospodine! To vam je človek. On je bil svojiga. Narod že čuti, de Jugoslajanstva osoda v V Lici, pravijo , de je ž njim na Madžare ili, nagovoril, de naj še kaki Češka dežela. 20. t. m. je poklical namestnik deželniga poglavarja vse vrednike pražkili časopisov ter jim je priporočil, de bi, kolikor je moč mestjane z vojašno pomiriti skušali. Nemško družtvo v Pragi „der constitutio-nelle Verein" je ustanovilo tri člene svoje po-litiške vere in namembe: Ustavno cesarstvo na ljudovladni podstavi. Varstvo Nemstva in njegovih zadev na Češkim. Združeno z Čehi poganjati se za vse svobodne namere. — Pri-hodni teden bo veliki shod Nemcov iz Českiga v Toplicah, kamor nemške mesta svoje poobla-stence pošlejo. Govorilo se bo zastran politi— škiga postavlenja nemške narodnosti na Češkim vvsakterim obziru, o njenim vterjenji in opri stopu k nemškim eolnim okrogu. Po ministerjalnim ukazu so Meternihove grašine Plaši in Kinšvart od deržave prevzete na pervi grašini je 500,000 gl. dolga. Druga grašina pa ni zadolžena. Po uradnim oznanilu je padlo v binkušt-nih dneh v Pragi 41 civilistov (mestjanskih) Vojšakov je padlo razun Vindišgrecove gospe le šest! Čudno de bi mestjani tako bili slabo streljali. Bivši museum v Pragi je zdaj stanovališe granatirjev. Kakšna je to sprememba, in kakšni razloček? Vlani so tam ležali dragi kameni, znabiti tudi granati, letos pa tam leže—gra natiri. — (Pozor.) Razne slavjanske ljudstva v Austrii so se k novim življenji obudile in so terdni sklep storile, za en edini konec se poganjati in po edini politiki se ravnati. Moči, ki so se tega namena polastile, so se razodele na slavjanskim shodu v Pragi in tudi na Dunajskim deržavnim zboru. Kakšno stopnjo de si bodo pridobile, in kako de bode moč njih rasla in množila se, nihče ne dvomi.— Slavjanski središni listi, nemški časopis z imenam „Slavische Centralblatter" pri-neso in podajo občinstvu vse, karkoli se poli-like slavjanskih narodov v sedajnim času vtiče, zakaj vredništvo si vso skerb vzame, de se iz vseh krajev mnogo in hitro dopisuje. List „slavische Centralblatter" izhaja vsaki dan razun četertka v pol (pozneje celi) poli in plača se za ene kvatre 1 f. 40kr. v Pragi; po pošti pak se zamore le na pol leta naročiti z 3 f. 30 kr. Vrednika sta Dr. Caspar in Dr. Jordan. Zatorej opomnimo vse rodoljube, ki sosebno drugih slavjanskih narečij ne vrnejo, pa radi zvedo, kaj se tu in tam pri teh ali unih slavjanskih bratih zgodi, de naj ne mudijo, na ta izverstni časopis se naročiti. — Ogerska dežela. Peš t 21.t.m. Strašno je pokončanje serb skih sel, ktere Madžari obsedejo, serbske duhovne iz cerkva vlačijo in obešajo in sicer na nesramno vižo, hiše obropajo, možke dero, ženske in nedolžne otročice morijo, v Feld-varu je bilo svetise serbske cerkve omadežo-vano in podobe svetnikov z bajoneti pretergane, v cerkvi se je kurilo, kuhalo, kelili zasramo-valo. Serbske svobode ne morejo Madžari slišati, Serbi so jini le razbojniki, derhal, zdraž-niki in podpihovavci; Madžari pozabijo na velike zasluge Serbov, kako so pred nekmi sto-etji Madž are branili, Turke odganjale in za Madžare drago kri prelivali. Strašna vojska mora tedaj se vneti. Že marširajo trume iz Serbskiga svojim bratam na pomoč. Kničanin je pri Kubinu z 1000 konjiki in 3000 dobro oborožanih Serbov čez Donovo prišel, pri Or-šovi jih je 6000, kjer so z pomočjo Valahov Lugos zavzeli, velitelj Husarske narodne straže, St. Kiraly, je pobegnil iz Šentomaža, ker so tam Madžari jako potolčeni bili. fAUg. Ocst. Z.) Clalieia iu Vladiuiiria. Iz K rakova 14. t. m. Novi poglavar Ga-licie in Krakova VacI. Zaleski pride v Krakov, de bo nove gosposke vpeljal. Dozdaj še zmi-ram stan obsede in vojaška oblast gospoduje. Dokler se to ne popravi so vsi ministerialne dovolenja sami kosi papirja, ktere vsak desetnik zamore z bajonetam raztergati. Narodna straža se napravi nova., Policijska gosposka podere. (Nar. nov.) V Lvovu 9. t. m. Naši rodoljubni Polaki so ustanovili tu družtvo slavjansko (Towarzystwo Slowianskie), čigar namen in konec — po razpisu — je: razširiti — sosebno med rojaki svojimi —znanost občinskiga (poli-tiškiga) in družbeniga (socialniga) življenja posamesnih vej velikiga debla slavjanskiga in pripravljati tako pobratenje malo med seboj znanih sinov matere Slavie. De bi ta namen izpeljalo, bode to slavjansko družtvo dopisovalo podobnim družtvam v druzih slavjanskih deželah. Za vterjenje vzajemnosti slavjanske bode slavjansko družtvo skerbelo za vzajemno menjavanje del in pismenskih plodov, se bode poganjalo, de obudi bratovsko ljubezen med eno-rodnimi narodi slavjanskimi bo skušalo z razširjenjem izobraženja in terdne znanosti slavjanskiga jezika in pismenstva zmanjšati moč ptujšine, in bode sovražtvo med posamesnimi rodovi iztrebiti gledalo. Kakor hitro se postave (statuta) napravijo, počne družtvo svojo delavnost. To je zopet blažen nasledik slavjanskiga shoda v Pragi. (Tydennik.) Kakor vesela je ta novica, tako žalostna je sledeča o počenjanji Rusnjakov, ktera nas zopet opomni na staro prekletstvo Slavjanov (na medsebojno razdraženost in prepirljivost). Pišejo namreč češke narodne novine: Perviga t. m. je praznovala posadka (garnizon) v Premisli zmago Radeckiga; velik hrup je bil med vojaki. JVlnogo izmed njih je kričalo: ,.Naj živijo Rusini —Naj poginejo Polaki". In oglasili so se neštevilni vivati na Radeckiga, na laško vojsko, in tudi na kresijskiga poglavarja. Iz tega se vidi, odkod veter piha. fionaliardsko-lieneško kraljestvo. Iz Milane od 21. t. m. nič noviga. Ko-rel Albert je še zmiram v svoji terdnjavi Ale-sandrii. Iz Padove se piše dne 22. t. m., de je enkrat vender večidel Piemontezov na ladje mirala Albini šel, de se domu odpeljejo, kor hitro Albini pismo od Ivorla Alberta prime. (A.B.z.W.Z.) V Parmi je grof Thurn razglasil, de je do-zdajna vlada konec vzela in de se je začasna vojaška oblast ustanovila. V Modeni je vojvoda Franc V. tudi novo vlado napravil: ustave pa še ni nič omenil. Ptuje dežele. Nemci. AJtenburg. 15. d. t. m. je bil tukaj shod 104 poslancov od 44 nemških demokra-tiških ali ljudovladnih družtev. Veliki hrup je )il v zboru in sklenilo se je: „Narodni zbor v Frankobrodu obstoji iz izdajavcov; se mora tedaj razpoditi in nov ustavo dajavni zbor sklicati, čigar sklepam se morajo na ravnost podvreči vladarji in ministri; nadvojvoda Joana za Reichsvervverserja ne spozna; v Turinji se republika razglasi."' (k. o. z.) v t ema €«ora. Iz Skadra. Karkoli Skaderski paša stori, vse pokaže, de nepremakljivo oči v Černogorce vperte derži, ker se boji, de bi ne vdarili na lercegovino iz ene strani, iz druge pak Serbi na Bosno, in tako eno iu drugo deržavo odcepili od turškiga carstva in v eno kraljestvo združili. Zato je sklical paša vse gorske vodje in je njim rekel, de naj dobro pazijo na pervi strel, kteri iz Skadarske terdnjave pade, de se vsi urno iz svojih gora z orožjem spuste, in na Černogorce udarijo iz tiste strani, kjer jim paša zavkazal bode. Enake zapovedi so razposlane tudi na katolške arbanaške duhovne. Čudo je pa, de Arbanaši še zdaj, ko se okoli in okoli svet stresa, v pokoju čemejo, desiravno so se druge leta vedno puntali. '(Pražk. nov.) I e ii o 1 i U § k i del. Jožef grof ISadecki. Perviga Velkiserpana 1. 1. je 64 let pre teklo, odkar je slavni vitežki starčik grofRa dečki pri e. kr. austrianski armadi v služb stopil. Njegovo celo vojaško življenje je veličastni izgled za našo armado, ktera je pod njegovim veliteljstvam na Laškim nar novejši dobe tako slavovite zmage pridobila, in njegovo ime bo z glasovitiin čerkami v zgodovini naše vojske se blišalo. Tukaj podamo v kratkim nar važniši (imenifniši)dobe iz njegoviga življenja. Jožef grof lladecki je bil leta 1766 v Trebnici na Češkim rojen," in je v svojim 18. letu (1. Velkiserpana 1784) pri polku (regi-gimentu) oklepnikov ("takrat nadvojvoda Fran-covim) v službo stopil na svoje polroške. Pri polku je bil mesca Svečana v leto 1786 za podlajtnanta, in mesca Grudna tistiga leta za nadlajtnanta, in zadnič Rožnika 1794 leta za podkapitana (za druziga rotmistra) postavljen. Perviga Velkitravna 1796 1. so ga k četi pionirjev prestavili, in ob enim za majorja izvolili. Zavoljo njegove prebrisane glave so ga kmalo začeli visoko čislati, in že perviga Velkitravna 1799 je bil k velkim vojsko vodstvu prestavljen, za general-adjutanta izvoljen in za pod-glavarja (Obristlieutenant) povišan, še ravno tistiga leta (mesca Grudna) so ga k 3. polku oklepnikov (kurasirjev, takrat vojvoda Albertovim) prestavili, in ob enim za glavarja ali polkovnika (Oberst) izvolili. Po vojsknim ukazu 23. Velkiserpana 1805 je bil sopet k velkim vojskovodstvu prestavljen in za general-ma-jorja izvoljen. Odpis dvorniga vojniga svetovavstva št. 2214 od 16. Svečana 1809 da njegovo povišanje 1. Sušca tist. I. za poljniga maršal-lajtnanta na znanje. Leta 1829 je bil po odpisu dvorniga vojniga svetovavstva od 28. Listopada tist. leta št. 4663 za velitelja v Olomovskim taboru izvoljen, in leta 1831 k armadi na Laško poslan. Po narvišjim sklepu Nj. Veličanstva Cesarja od 23.. in po odpisu dvorniga vojniga svetovavstva od 24. Grudna 1831 št. 6980 .je bil za glavniga velitelja v Lombarško - Beneškim kraljestvu in poslednič po odpisu dv. v. s. št. 4206 od 22. Kimovca 1836 leta, v ravno tistim mescu in letu za poljniga maršala izvoljen. Grof Radecki (iz Radeca) je zraven tega še c. k. pravi skrivni svetovavec in komornik, dvorni vojni svetova-vec in vlastnik petiga po njemu imenovaniga c. k. huzarskiga polka, kater se je pred za-četkam taljanskiga punta ..Sardinski kralj- imenoval. Velike zasluge tega znamenitniga vojskovodja je cela Evropa priznala, in on je o-venčan s slavnimi redi domačih in ptujih dežel: z vitežkimi križi: austriansko-cesarskiga reda železniga venca, rusko - cesarskiga reda St. Andreja, Aleksandra Nevskiga, sv. Ane in sv. Jurja; kraljevo-Virtemberžkiga orla, pruskiga rudečiga orla in sardinskiga reda Anunciade; on ima veliteljni križ austriansko-vojniškiga reda Marije Terezije, ruski častni meč hrabrosti: na dalje je velki križar: austrianskiga reda M. Terezije in sv. Lavoslava. francozko-vojniškiga reda sv. Ljudevita, sardinskiga reda svr. Mavricja in Lazara, bavarsko-vojniškiga Maks-Jožefoviga, hanoveranskiga reda Guel-fov in velikovojvodsko-badenškiga reda Cerin-giškiga leva; na dalje je ovenčan s velkim krizam papežoviga reda sv. Gregorja v briljantih, in poslednič s starašinskim velkim križani kon-štantinskiga reda sv. Jurja. — 82 letni starčik pa ni samo visoko spoštovan zavoljo veličaslniga vojskovodstva, ampak njegovi vojšaki ga tudi serčno ljubijo zavoljo njegove Ijudomilosti. Kadar se on v la-boru prikaže, je to za vojšake vsakiga reda praznik (prazniško veselje); velitelji in prosti vojaki se okoli njega vsujejo, ga ijubeznjivo pozdraviti. Sivi vojaki se ne dajo nazaj vder-zati, de bi mu roke ali oblačila ne poljubili, in njegove povelja spoštuje vsaktcri kakor božje razodetja. Mi pa iz celiga serca zavpijemo: jjživi siavni junak, trikrat živi blagoviti fjudo-mil, zvesti služabnik cara in pravi domoljub!! (Luna.) Karel Albert. kralj sardinski. Karel Albert, rojen dne 2. Oktobra 1798, je sin princa Karla Emanuela Savoys-Karignanskiga in Marie Kristine, hčere Karla, vojvoda saksonskiga in kuronskiga. Po očetovi srnerti leta 1800 je dedval ime princa Karig-nanskiga in dedinsko premoženje na Piemon-teskim in Francozkim, pod varstvam svoje matere, ktera se je pozneje drugikrat omožila z knezam Montlearskim. Ker je bila v žlahti s kraljevsko Saksonsko rodovino, je bila in o- tala dostikrat v Draždanah, kjer se je princ s svojo sestro Mario Elizabeto, z poznejši ženo nadvojvoda Rainera, kraljevniga namestnika v Lombardsko-benečanskim skerbno gojil in učil. Leta 1817 se je oženil z Mario Terezio, hčero velkiga vojvoda toskanskiga Ferdinanda, z k-tero je na svojih dedinskih posestvih v Pie-montii tiho živil.' Med tem je pripravljal skrivno, po celi Ilalii razširjeno družtvo Karbonarja, kakor nar močnejši narodno liberalno povstanje, ki je leta 1821 v Piemontu se vnelo. Nekteri pravijo, dc je bil Karel Albert še le nedolgo pred začetkam o teh namenih zvedel, od nekoliko bližnih oseb in glav tega punta, ki so ga na čelo nove deržave postaviti hotle, in de je on le prisiljen in samo, de bi se neugibljive revolucije polastil k nameram pristopil, ravno kakor je bivši francozki kral Ludvig Filip storil. Vendar krona in žezlo močno mikata, in sta kos komu oči zaslepiti! Bolj je podoba, de je že daljši čas pred začetkam karbonarske namere poznal, in de so skrivaje niti tega, njegovi častilakomnosti toliko priležniga punta v ijegove roke peljale, poznejši življenje Karla Alberta je temu porok. Kakor hitro seje punt (povstanje, povstaja) razširil in z opadam sar-dinske vojašne vterdilo, se je Karel Albert očitno njegoviga vodstva poprijel, in kral Viktor Emanuel L, odpovedavši se prestolu 13. Sušca 1821 ga je prisiljen imenoval do prihoda svojega brata Karla Feliksa za vladarja. Karel Albert je razglasil berž narodovladno ustavo (konštitucijo) španskih Kortešov od leta 1812, je na-njo prisegel in je z začasno junto (zborani) vladal popolnoma v revolucionarskim načinu in smislu. Perva njegova vnetost se je pa vendar kmalo ohladila, ko so se reči jele nesrečno in nevgodno obračati, ko so mu francozki Burboni zlasti zavoljo njim nepristojne korteške ustave svojo pomoč odrekli, austri-janska armada iz Lombardie se ganila, in ko je Karel Feliks, od Dunajskiga shoda za pre-stolniga naslednika spoznan, vse za neveljavno razglasil, kar sc je po odpovedi njegoviga brata bilo dogodilo. Naenkrat dne 21. Sušca 1821 se je zgubil Karel Albert iz Turina, brez de bi bil provizorni junti le besedico razodel, ne pustivši ji nikakoršnih povelij; v Novari se je odrekel vladarstva, je vtekcl od ondod do poglavitniga staniša austrijansko armade in pozneje v Modeno. Njegovo pobegnenje je zavdalo smertno rano cclimu puntu, vse na prave začasne vlade so se pomešale in pomo lile, vse se je balo novih izdaj, armada se je jela majali, celi oddelki so prestopili k sovraž niku, ostanek je bil v Novari od austrijanske in sardinske armade potlačen. Lc en glas za-ničvanja se slišal o Karlu Albertu, sosebno pa so ga preklinjali svobodomiselni domorodci; veliko njih so ga še clo dolžili, de je bil že iz perviga izdajo namenil in de se je vesla le za to poprijel, de bi razloženje in naprave celiga punta ložeje skazil. De jih je podpiral samo iz sebičnih ozirov, de bi laški kralj postal, in de jih je na ravnost opustil, kakor hitro mu se je up na kraljevski prestol zgubil, o temu ni dvombe več; tako je tu tudi njegova rodovina prcvidla; dvor se mu je očilno prepovedal in še le po dolgih prosbah mu je še le dovol jeno bilo, dc bi smel svojo zvestobo jasno pred Evropo izkazati in izpričali. V ta namen je pristopil k francozki armadi, ki je pod vojvodam iz Angulema v špansko deželo poslana bila, svobodo vdušiti. Karel Albert se je bojeval v versti francozkih granatirjev; za plačilo je bil, pridši nazaj v Pariz nar lepši sprejet in je dobil dopušenje, se zopet v Turin podati. To odpušenje pa je bilo na pol; kmalo ga je poslal dvor, de bi se ga znebil, ko namestnika na sardinski ostrov (1829). Smeri Karla Feliksa je poklicala bivšiga glavarja Karbonarjev na tron. Velike so bile uade, ktero so svobodomiselni deržavljani va-nj stavljali; upalo sc je saj nekakšno polajšanje in za res so poterdile ta up perve dela njegoviga vladarstva. Ali ni bilo dolgo, de jo je popolnoma nazaj obernil, še ojstrejši od drugih taljanskih deržav, še tistim zapertim pri-jatlam svobode ni bilo nobeno olajšanje podeljeno, ktere je popred on sam k puntu zapeljal bil. Ni čudno tedej, de seje natihoma delavnost politiških stran množila. Ultraroyalisti, kterim je Karel Albert zavoljo svojega poprejšniga obnašanja nasproti bil, so se trudili pripraviti na tron modenskiga vojvoda, nar terdovratniši podpornika samovladniii pravil, kteri v celim življenju ni franeozke Maliserpanove revolucije v njenim kralju Ludviku Filipu priznati tel; Karbonari pa so teli domači despotismus s puntam podreti; ali vpad nemških in polskih politiških pobegneneov. ki so se bili na ►Svajcarskim zbrali pod vodstvam bivšiga polskiga generala Romanina, je nesrečni konec storil (1834). Ta poskus je še povišal kraljevo ojstrost; za-pert, obsojen, na galeje dan ali pa postreljen je bil vsak, kdor je v kaki zvezi z liberalnimi stal. Kadar se je to razserdenje zopet vtola-žilo, je Kari Albert sicer marsiktero popravo vpeljal, to de one so večidel zadevale materialni stan in pa poboljšanje armade; o svobodomiselnosti v politiki ni bilo pa tudi zdaj kar besedice, tako sicer, de je visoko sveto-vavstvo Lucernskiga kantona,izversno v nazadni (temni) politiki njega za narvrednišiga izmed ječarjev (glavarjev ječ) spoznala, kteri so se ji ponujali, poiskati in kaznovati polovlene Frei-schaare, ki so njih in njegovo vladarstvo podreti hotli. Novo politiško gibanje Lahov, ki se je na Papežovim vnelo, ni najšlo v Karlu Albertu nobeniga posebniga prijatla; glas: „Ev-viva Pio nono" je bil ojstro prepovedan. Karel Albert je pa vendar gledal na vse, kar se v Lombaruii godi. Poznano je, de je Sardinski kral v tistim času, ko je dunajski vladi svoje miroljubne misli sveto poterdoval, v Milanu pomagal ljudstvo zdražiti. Drugikrat se j'e vrinil v zaupanje Karbonarjev, ki so se ž njim zopet zmirili, ker je bil začel zastran laske čolne edinosti se poganjati, ker je ustavo obljubil in dal, zlasti pak za to, ker je imel silno armado pripravljeno, nar boljši na Laškim. Narnovejši dogodbe so dosti znane, in tudi to, kar si je ž njimi poliliška vera, čast in vojaško ime Karla Alberta zadobilo. (Kvety a plodv.) Klinov! močnik. (Serijska narodna pripovedka po Karaeiču.) Enkrat je prišel soldat k neki ženi v hišo, in jo je zaprosil, de bi mu kaj jesti dala, ali ona mu je rekla, de nima nič v hiši zajesti; na to pravi soldat: „Daj mi saj ponjvo in malo vode, de si napravim klinov močnik." Žena mu to da, on vzame ponjvo, dene va-njo železen klin, nalije vode in postavi nad ogenj; kadar se voda sogreje, hoče imeti od žene malo soli, ktero mu ona da, in jo posoli. Kadar voda zavre, če imeti malo moke; žena mu da tudi to, samo de vidi, kakšen de bode vendar ta klinov močnik; on moko posipa v ponjvo in izineša. Po tem če imeli eno jajce, in tudi tega dobi, ga razbije v ponjvo; na zadnje reče še za maslo, si lepo zabeli, vzame ponjvo od ognja, potegne vun klin in poje klinov močnik. N 111 C s. Kaj se to pravi: „zagotovlenje narodnosti?" Ktero ljudstvo hoče komu kaj zagotoviti? Če se ta reč na tanjko spregleda, se razbere, de je razžalenje, komu kaj zagotoviti. Vprašam ponižno: ali se dobe na svetu žlahtni in nežlahlni narodi? Vsi narodi so si enakorodni! Noben narod nema večih pravic od druziga. zato si tudi noben narod na svetu domišljavati ne sme, de ima nektere vikši pravice zavolj kterih zamore drugimu ljudstvu nekake dobrote izkazati. Vemo dobro, de imajo ljudstva, in ne njih kralji, cesarji in sploh vladarji vikši pravico, vender nikdar spoznali ne bomo, de bi po prirojeni, sveti, božji pravici en narod čez druziga kako gospodarstvo imeti zaniogel.— Kaj sc to pravi: ..Mi Nemci hočemo vam Slavjanam Vašo narodnost zagotoviti (garantirati)?" Ali bi to ne bilo ravno tako smešno, kakor de bi 100 z debelo sajo obdanih dimnikarjev eniga samiga belo oblečeniga človeka v svoje družtvo prisiliti hotli rckoc: ,.0, saj se ne vmaže in ocerni, če ga še tako stiskamo in obračamo med saboj." (Slav. Z.) # Grof šandor, Metlernihov zet, je na Dunaju sploh ko čuden človek znan. Ko se je ni davno pred njegovim stanovališem velika množica natepla, de bi mu eno po mačje zagodli, je pristopil grof k oknu ter jih pobara: gospodje! komu ste namenili mačjo muziko, meni ali moji gospi?" — „Gospi!" so odgovorili. — „Dobro, pridem tudi sam doli vam pomagat." In na ravnost je bil med njimi na ulici z velikim lijam (trahlarjein) in je jel na vse gerlo trobiti. Ko je ta šunder in hrup že čez pol ure terpil, kakor de bi bil kdo pekel gor pre-nesil, in ko so se ludje že raziti teli, je zakričal še grof: „Počakajte, gospodje! ste pozabili še okna pobiti. To gre še tudi k tem!" In grof je bil per vi, ki je kamen do okna svoje žene "zagnal. (Včela.) * Vse protestira! Neki Metternih v nekim nemškim mestu protestira proti zrušenji ple-menstva ali žlahtniga rodu; ker bi po tem, pravi, z knezam Meterniham v eno versto prišel, kar po nobeni ceni neče. (Pozor!)