-^T^	I NAEODNAIN
ft« m m I univerzitetna
TfJPl KNJIŽNICA
Knjižničarske novice
letnik 23, številka 5	maj 2013
V tej številki:
Janez Krajec (1843-1921) - novomeški tiskar, založnik in knjigoljub
Pestra kulturna pomlad v Knjižnici Dravograd
Koledar prihajajočih srečanj
Konferenca Next library 2013
Mednarodna konferenca o uporabi kvalitativnih in kvantitativnih metod v knjižnicah
Razpis kandidacijskega postopka za člane organov in delovnih teles ZBDS za mandatno obdobje 2013-2017
4
Novi pristopi pri promociji knjige
16
1
2
3
6
8
POROČILA
- novomeški tiskar, založnik in
Janez Krajec (1843-1921) knjigoljub
Zavod zj varstvo kultu me tiediiiinf Sloveniji* fHstltufrJitr f/i? Pnttixtiu» af Culturul Heriiagt Slovenki
fj/ DOLENJSKI MUZEJ]
10. maja 2013 so tri dolenjske ustanove vabile na sprehod po Novem mestu, ki je bil posvečen 170-letnici rojstva Janeza Krajca. Rodil se je v Ljubljani, a so ga Novomeščani vzeli za svojega. Tiskarstva se je izučil pri Rozaliji Eger v Ljubljani, nato je delal pri Jožefu Blazniku. Leta 1876 je kupil podjetje Vinka Bobna v Novem mestu in se preselil v dolenjsko metropolo. Vključil se je v utrip mesta, bil član številnih društev, ki so spodbujala slovenstvo - Sokol, Narodna čitalnica, Društvo sv. Cirila in Metoda, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Ta segment njegovega življenja je predstavila Majda Pungerčar v Dolenjskem muzeju, kjer je za »kuliso« lahko služila njena odlična razstava »Novo mesto 1848 -1918«. Več podatkov o razstavi lahko najdemo na spletni strani muzeja in v obsežnem katalogu.
Druga postaja je bila v Knjižnici Mirana Jarca. Darja Peperko Golob je pripravila razstavo Krajčevih tiskov, med katerimi ima posebno mesto ponatis Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Knjižnica je že pred leti pridobila bogato dokumentarno gradivo o njegovem življenju in delu. Še vedno pa se na trgu pojavi ta ali oni dokument in če le morejo, gradivo pridobijo in tako dopolnjujejo zbirko. Vitrine v preddverju knjižnice so premajhne, da bi lahko pred-
stavili vse, a prav ta natrpanost nas prepriča, kako skrbno se trudijo, da bi ohranili čim več podatkov o znamenitem Novomeščanu. V knjižnici je spregovorila o Krajcu avtorica občasne razstave.
Krajec je imel tiskarno v središču Novega mesta, a tretja postaja je bila na Grmu. Leta 1895 je namreč kupil del posesti nekdanjega gradu Grm. Na zemljišču je bila kapela Božjega groba, nekdanja grobnica graščakov Mordaxov. Krajec pa ni bil zavezan le vsemu slovenskemu, ampak je čutil prav po Prešernovo »največ sveta otrokom sliši Slave« in se je tako navduševal za literaturo slovanskih narodov, kar lahko vidimo po programih njegovih knjižnih zbirk. Ob obisku razstave v Pragi pa je kupil Chalupo Jaromiersko - leseno stavbo, ki jo je dal po letu 1895 prepeljati v Novo mesto in postavili so jo na Grmu. V njej je živel do smrti leta 1921, čeprav je v začetku 20. stoletja dal sezidati v neposredni bližini po načrtih furlanskega arhitekta Olive tudi večstano-vanjsko zgradbo.
O stavbni dediščini - Krajčevi zapuščini - je spregovorila mag. Marinka Dražumerič, ki dela na Območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Novem mestu. Večina nas je prvič videla obnovljeno kapelo Božjega groba oziroma Mordaxovo kapelo, ki je danes evangeličanska cerkev. Prevzela nas je stavba, tenkočutna obnova in predstavitev konservator-ke, ki je lani za delo prejela Steletovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za to področje.
Čeprav mi Novo mesto ni tuje, je bil sprehod po Krajčevih poteh izredno zanimiv, odlično organiziran - kolegice so se zelo dobro dogovorile, da ni bilo podvajanj, vsi smo bili zadovoljni. Ostal pa je morda le malce grenak priokus, kako to, da obvestilo o dogodku, ni doseglo še kakšnega bibliotekarja.
Anja Dular Narodni muzej Slovenije
i
I Knjižničarske novice, letnik 23, številka 1/1293
POROČILA
Pestra kulturna pomlad v Knjižnici Dravograd
Bralna značka za odrasle
V naši knjižnici že vrsto let praznik Slovenski dnevi knjige obeležujemo z zaključno prireditvijo projekta Bralne značke za odrasle »Korošci pa bukve beremo«. Ta akcija, ki je skupni projekt knjižnic na Koroškem, je med odraslimi zelo zaživela. Njen osnovni namen je predvsem spodbujanje branja izvirnega slovenskega leposlovja. Seznam priporočilnih knjig, ki ga našim bralcem pripravimo že oktobra, vsebuje pester izbor del sodobnih avtorjev. Bralno značko osvojijo takrat, ko preberejo pet knjig iz seznama. Nagrajeni so z literarnim večerom priznanega avtorja, kjer jim podelimo manjše nagrade in priznanja. Tako iz leta v leto ustvarjamo večje razkošje branja, vpogled v slovensko leposlovje in ustvarjalnost, širimo bralni krog in sočasno krepimo materni jezik.
Letos je značka potekala že 5. sezono, osvojilo jo je 72 zvestih bralcev. Ob slovenskih dnevih knjige, 22. aprila 2013, so bili nagrajeni z literarnim večerom, na katerem je bil gost Feri Lainšček, največji ustvarjalec našega časa. Zvestim bralcem je podelil nagrade in priznanja. Za glasbeno popestritev je poskrbela mlada koroška glasbenica Ditka z uglasbeno Lainščko-vo poezijo.
Nekaj zanimivih mnenj uporabnikov:
-	knjiga je naša prijateljica, širi nam obzorje, nas uči in sprošča. Rada prihajam v knjižnico in podpiram idejo o bralni znački,
-	bralna značka je magnet za nas bralce bukev
in zdravilo za dobro počutje, - branje nas ohranja duševno sveže.
Bralna značka za predšolske otroke
Tudi na najmlajše člane ne pozabimo. Za otroke, ki obiskujejo vrtec, se je v mesecu maju zaključila Predšolska bralna značka Petra Nosa, ki
poteka v sodelovanju z vrtci. Med letom so otroci obiskali knjižnico, oddaljene enote pa je obiskala naša knjižničarka, jih povabila v knjižnico in obisk popestrila s pravljično uro. Osnovni namen projekta je spodbujanje otrok in njihovih družin, da obiščejo knjižnico, prebirajo knjige in s tem bogatijo besedišče, spoznavajo, da je knjiga vir informacij in znanja.
V	projekt so vključene vse enote dravograjskega vrtca, Vrtec Palček Jezersko, sodelovanje pa se je razširilo tudi čez mejo v Večjezični vrtec Mavrica iz Dobrle vasi.
V	letošnjem letu je prejelo priznanja kar 272 otrok. V knjižnici so bili 22. in 23. maja nagrajeni z igro Nagajivi Peter Nos v izvedbi dijakinj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, pod vodstvom mentorice prof. Andreje Breznik.
Z dvigalom do branja in znanja
1. marca 2013 smo uresničili dolgoletno željo in svečano predali v uporabo dolgo pričakovano dvigalo. Na to pridobitev smo zelo ponosni. Dostop do knjižnice in gradiva smo omogočili ljudem s posebnimi potrebami, invalidom, gibalno oviranim, starejšim, mladim mamicam z vozički in
Sliki 1 in 2: Feri Lainšček ob zaključku bralne značke za odrasle »Korošci pa bukve beremo«, 22. 4. 2013
(foto: Polona Kalčič)
I Knjižničarske novice, letnik 23, številka 1/1294
Sliki 3 in 4: Zaključek predšolske bralne značke Petra Nosa, 22. in 23. 5. 2013 (foto: Polona Kalčič)
Slika 5: Svečana otvoritev dvigala, 1. 3. 2013 (foto: Polona Kalčič)
najmlajšim, ki so knjige težko prenašali po stopnicah. Tako smo vsakemu posamezniku zagotovili enakopravno vključevanje v aktivno kulturno dogajanje ter s tem izboljšali kvaliteto življenja.
bomo našo dejavnost in prostore ter jih povabili k članstvu. Organizirali bomo posebne delavnice, literarne večere in predavanja, ki so zanimiva za to ciljno skupino.
V jeseni bomo pripravili dan odprtih vrat za uporabnike s posebnimi potrebami. Predstavili jim
Koledar prihajajočih srečanj
TUJINA
(izbor za obdobje oktober—november 2013)
•	2.-4. 10. 2013, Madrid, Španija, Feria de Madrid, http:// www.ifema.es/web/ferias/liber/default.html
•	4.-8. 10. 2013, East Peoria, ZDA, Navigating a River of Information, http://hsli.org/midwestmla2013/
•	5. 10. 2013, Minneapolis, ZDA, 8th INFORMS Workshop on Data Mining and Health Informatics, http:// meetings2.informs.org/minneapolis2013/dmhi.html
•	5.-6. 10. 2013, Minneapolis, ZDA, Conference on Information Systems and Technology, http:// www.cistconf.org/
•	6.-8. 10. 2013, Raleigh, ZDA, Designing Libraries for the 21st Century, https://www.lib.ncsu.edu/designing-libraries-II
•	7.-9. 10. 2013, Bamberg, Nemčija, Lernen, Wissen, Adaption, http://www.minf.uni-bamberg.de/lwa2013/
•	9.-13. 10. 2013, Frankfurt, Nemčija, Frankfurter Buchmesse, http://www.book-fair.com/de/
•	13.-16. 10. 2013, Dunaj, Avstrija, International Conference on Trends for Scientific Information Professionals, http://www.haxel.com/icic/2013/meeting
•	14.-16. 10. 2013, London, VB, Internet Librarian International, http://www.internet-librarian.com/2013/
•	22.-25. 10. 2013, Istanbul, Turčija, European Conference on Information Literacy, http://www.arber.com.tr/ ecil2013.org/index.php/home
•	23.-25. 10. 2013, Lisbona, Portugalska, Conference on ENTERprise Information Systems, http:// centeris.eiswatch.org/
•	24.-25. 10. 2013, Haag, Nizozemska, Classification & Visualization: interfaces to knowledge, http:// seminar.udcc.org/2013/
Lidija Štruc Knjižnica Dravograd
OBVESTILA
•	28.-29. 10. 2013, Monterey, ZDA, Library Directors Digital Strategy Summit, http:// www.librarysummit.com/2013/
•	28. 10.-1. 11. 2013, Marseille, Francija, Digital Heritage Conference, http://digitalheritage2013.org/
•	6.-8. 11. 2013, Zagreb, Hrvaška, 4th International Conference The Future of Information Sciences, http:// infoz.ffzg .hr/INFuture/
•	7.-9. 11. 2013, Porto, Portugalska, 1st Congress ISKO Spain and Portugal: Information and / or Knowledge: the two faces of Janus, http://ocs.letras.up.pt/ocs/index.php/ ISKO/ISKO/
•	12.-17. 11. 2013, Zagreb, Hrvaška, INTERLIBER -medunarodni sajam knjiga i učila, http://www.zv.hr/? id = 179
•	16.-24. 11. 2013, Istanbul, Turčija, 22nd Istanbul Book Fair, http://www.tuyap.com.tr/en/index.php
•	18.-20. 11. 2013, Barcelona, Španija, Aligning National Approaches to Digital Preservation: An Action Assembly, http://educopia.org/events/ANADPII
•	19.-20. 11. 2013, London, VB, Online Information: Multiple platforms, multiple communities: making sense in a big data world, http://www.online-information.co.uk
•	25.-26 11. 2013, Tromso, Norveška, 8th Munin Conference on Scholarly Publishing 2013, http:// www.ub.uit.no/baser/ocs/index.php/Munin/MC8
21.-24 11. 2013, Dunaj, Avstrija, Internationale Buchmesse, http://www.buchwien.at/
25.-27. 11. 2013, Hamburg, Nemčija, SWIB13, Semantic Web in Libraries, http://swib.org/swib13/
27.-29. 11. 2013, Poreč, Hrvaška, 17. seminar Arhivi, knjižnice, muzeji: predmet, prostor, vrijeme, http:// public.carnet.hr/akm/AKM ostali/AKM17/akm17.htm
3



I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1295/2
POROČILA
next library
Konferenca Next library 2013
Aarhus, Danska, 17.-18. junij 2013
Ideja konference Next Library, ki vsaki dve leti poteka v Aarhusu na Danskem, je promocija novih idej na področju knjižnične dejavnosti ter interaktivna predstavitev različnih dejavnosti, ob katerih udeleženci z aktivnim sodelovanjem spoznavajo nove pristope in dobro prakso. Na konferenci so predstavljeni novi trendi uvajanja različnih dejavnosti v knjižnicah.
Namen konference Next Library 2013 je bil pozvati splošne knjižnice k novim načinom razmišljanja o državljanskem udejstvovanju in sodelovanju na področju inovacij v smislu podpore enakopravnega dostopa do tehnologije, učenja in aktivnega državljanstva za vse.
Organizatorji so predvideli nekatere oglede že pred uradnim začetkom konference. Udeležil sem se predstavitve novih oblik uvajanja literarnih dogodkov v Knjižnici Aaby. Gre za organizacijo različnih prireditev, kjer nastopajo avtorji, ki na nekonvencionalen način predstavljajo svojo literaturo; tako povezujejo literaturo in performans ter vključujejo IKT v promocijo literature. V knjižnici promovirajo nove oblike literature, ki »stopa s polic«; poleg IT in dogodkov želijo napotiti obiskovalca k branju tudi s pomočjo »literarnega eksponata« - omarice s prvo (literarno) pomočjo - to je oblika konkretne poezije avtorja Mortena S0ndergaarda, več o
4 tem lahko preberemo na spletni strani http:// www.wordpharmacy.com/Start.html.
Za promocijo literature knjižnica nudi nekaj tab-ličnih računalnikov, kjer obiskovalec postane avtor in ima možnost sestavljanja in tiskanja lastnih besedil; gre za interaktivno ustvarjanje konkretnih besedil s pomočjo posebne računalniške aplikacije. Knjižnica v okviru svojih dejavnosti predstavlja literaturo različnih narodov, ki jo uvrstijo na literarni zemljevid. Ob tej priložnosti organizirajo dogodek, povabijo avtorja in podobno.
Inovativnost pristopa je v pomenu mediacije literature, ki stopa s knjižnih polic in iz knjig ter na drugačen način povezuje knjižnico, bralca in avtorja. V nekaterih primerih se lahko bralci spremenijo v avtorje in interaktivno soustvarjajo besedilo v obliki SMS kratkih zgodb. Knjižnica si postavlja v povezavi z literaturo drzne izzive, ki spreminjajo krog literarnega ustvarjanja-posredovanja-branja; bralec postaja avtor, knjižnica pa virtualni založnik in interaktivni mediator med besedilom in bralcem, saj prehaja klasične okvire bralnih skupin v knjižnici. Sporočilo odgovornih, ki skrbijo za dogodke, je: »V povezavi z literaturo si moramo upati več.«
Na konferenci, ki je potekala 17. in 18. junija 2013, se je zbralo 348 udeležencev iz 38 držav. Vsebinski začetek konference je odprl Gerfried Stocker, direktor in umetniški vodja Ars Electronica iz Linza, ki je predstavil interaktivno umetnost in tehnologijo za družbo prihodnosti ter opozoril na pomembno paradigmo: ko uporabljamo različne servise na internetu, postajamo produkt in ne uporabnik. Ob hitrem pregledu zgodovine IKT je posebno mesto namenil knjižnicam v smislu organizacije in posredovanja znanja.
Uvodnemu predavanju je sledilo pet vzporednih interaktivnih delavnic dopoldne in pet popoldne (program konference je dostopen na strani http://www.nextlibrary.net/program2013). Udeležil sem se delavnic o knjižnici kot učnem centru ustvarjalnosti, novosti in igre ter o mladostnikih v knjižnici. Predstavljenih je bilo nekaj primerov dobre prakse, med katerimi velja izpostaviti vzgojo mladih vodij. Izvajalci projekta oblikujejo skupine najstnikov, ki sami uvajajo dejavnosti za svojo populacijo; bibliotekar pa ima vlogo njihovega zagovornika v svoji ustanovi. Pri delu knjižnice z mladostniki je pomemben predvsem ustrezen način njihovega vključevanja v odgovorne aktivnosti, ki pomenijo izziv tudi za knjižnico. S takim načinom dela ima institucija možnost učinkovito odgovoriti na resnične potrebe mladostnikov, ki jih v knjižnici angažirajo njihovi vrstniki in ne v prvi vrsti odrasli, ki bi uvajali dejavnosti »zanje«. Mladostniki postajajo
I Knjižničarske novice, letnik 23, številka 1/1296
razvijalci in uvajalci svojih dejavnosti, kar posledično pomeni boljšo odzivnost vrstnikov. Vloga knjižnice je prepoznavanje potencialnih partnerjev in lastnega mesta v okolju, kjer deluje, ter aktivno vključevanje uporabnikov. V okviru projekta so mladi denimo sami poizvedovali pri vrstnikih, kakšno dejavnost bi si želeli v knjižnici in na podlagi ugotovitev organizirali ustrezne dejavnosti.
V predavanju z naslovom Design thinking je bilo predstavljeno razmišljanje skozi podobe; razvijalci novih idej se morajo ob uvajanju novih storitev ali produktov postaviti v vlogo uporabnika, predvideti pasti, ki lahko zavirajo sicer dobro idejo ter se za začetek učiti o svetu, ki mu je namenjena neka dejavnost. Razmišljanje o uvajanju novosti se začne z vprašanjem »zakaj?«, ki vključuje večplastno razumevanje tega, kar človek čuti, misli, govori in dela. Isto vprašanje vodi razvijalce tudi skozi opazovanje navad in vedenja ter empatično razumevanje. Možgansko viharjenje (angl. brainstorming) vključuje v procesu razmišljanja skozi podobe vizualizacijo in preverjanje novih idej, ki ob tem postanejo bolj jasne in izvedljive.
Pat Losinski (Columbus Metropolitan Library) je v razmisleku o vlogi splošnih knjižnic postavil v ospredje premik od učinkov (angl. outputs) k rezultatom (angl. outcomes), ki predstavljajo dodano vrednost in omogočajo družbene spremembe. Raziskava, ki so jo izvedli, je pokazala, da se vloga knjižnice premika od knjig k skupnosti, tehnologiji in dostopu do informacij. Knjižnice za boljšo prepoznavnost potrebujejo zagovor-ništvo, ki vključuje različne družbene dejavnike in omogoča široko partnersko sodelovanje.
Interaktivna delavnica Gamification - a fun and playful approach to library service je
popeljala udeležence skozi teorijo računalniških iger k ustvarjanju lastnih, s katerimi bi lahko knjižnica promovirala določeno knjižnično dejavnost. Delavnica je bila prav tako zasnovana v igričarskem duhu, kar pomeni, da je delo udeležencev potekalo po metodologiji uvajanja igre (naloga, izziv, tekmovanje/sodelovanje, nagrade, najboljši rezultati).
Po zaključku konference so bili organizirane še tri izbirne predstavitve. V okviru ogleda treh knjižnic v Aarhusu velja omeniti celodnevno
odprtost (7:00-22:00) knjižnice Lystrup in izpostaviti dejstvo, da so zaposleni v tej knjižnici prisotni le 23 ur na teden. Knjižnica Risskov nudi prebivalcem poleg knjižničnih storitev tudi možnost naročila dokumentov kot je denimo potni list ter »izposojo« manjše gredice v smislu osve-ščanja o pomenu samooskrbe ter medgeneracij-skega sodelovanja. Knjižnica skrbi za pametni sistem upravljanja s knjižnično zbirko (angl. Intelligent Material Management System), ki vključuje usmerjanje gradiva tja, kjer je povpraševanje, hkrati pa omogoča racionalizacijo nabave gradiva in učinkovito izrabo prostora (več o tem na strani http://www.intelligent library.com).
Pomembnejša sporočila Konference splošnim knjižnicam vključ ujejo organizacijske (zagovorništvo, vključevanje populacije, družbena angažiranost knjižnice, logistika kot podpora upravljanja s knjižnično zbirko, mapiranje knjižnice v okolju) in motivacijske vidike (vse se da, podpora »divjim« idejam, delo in zabava, izvedljive ideje) ter primere dobre prakse (servisi za državljane, promocija literature, knjižnica kot založba).
V slovenskih splošnih knjižnicah bi veljalo razmišljati o širokem povezovanju z različnimi družbenimi akterji, kar je ob zagovorništvu najboljša promocija naših dejavnosti. Čeprav se nosilci informacij s tehnologijo spreminjajo, je promocija branja trdno v domeni knjižnic. Naše aktivnosti lahko povezujemo med seboj in postavljamo v širši družbeni kontekst in na ta način tudi spreminjamo klimo odnosa do knjižnic v družbi ter skrbimo za svojo prepoznavnost. Vse to je mogoče - le najti je treba prave poti.
Marijan Špolja Mestna knjižnica Ljubljana marijan.spoljar@mklj.si
s
r
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1297/2
POROČILA
Novi pristopi pri promociji knjige
11. kongres založnikov »Knjiga na Slovenskem«, Sora pri Medvodah, 4. junij 2013
11.
KONGRES KNJIGA NA SLOVENSKEM
Novi pristopi pri promociji knjige
4 JUNU 2013. HIŠA KULIKARIKE JEZEB&EK
^	Siv MEDVODE /"v
Društvo založnikov Slovenije je letos organiziralo enodnevni kongres založnikov »Novi pristopi pri promociji knjige«. Letošnji dogodek se je odvijal v Sori pri Medvodah, kjer nas je najprej nagovorila predsednica Društva slovenskih založnikov Maruša Kmet. Sledil je pozdravni nagovor Gašperja Trohe, v.d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Opozoril je, da se bo dvignil DDV za knjige, iz obstoječih 8,5 % na 9,5 %. Na ministrstvu si prizadevajo uresničiti naslednje cilje: spodbujanje večje prodaja kakovostnih knjig in revij, preko nacionalne kampanje za promocijo nakupa, kar nameravajo doseči tako s subvencioniranjem knjig in revij kot tudi s subvencioniranjem knjigarn. Pripravljajo krovni zakon za področje založništva, tj. Zakon o knjigi, ki naj bi uzakonil enotno ceno knjige. Spodbuditi nameravajo tudi razvoj portala za knjige. Prav tako pripravljajo predstavitev Slovenije na Fran-kfurtskem knjižnem sejmu.
Sledila je podelitev priznanj »Naj knjigotržec 2013«, ki ga podeljuje Društvo slovenskih založnikov. Letos je to priznanje dobil Boris Brce, vodja maloprodaje v DZS. Razglašen je bil tudi »Naj založnik 2013«. To priznanje podeljuje Društvo slovenskih knjigotržcev in sta ga letos dobila direktor Modrijan založbe Branimir Nešovic in glavna urednica te založbe Bronislava Aubelj.
Piotr Mariczuk, predsednik FEP-a (Federation of European Publishers, tj. Evropske zveze založnikov) je predstavil Evropske projekt za promocijo knjig. To sta Evropska nagrada za literaturo in Ujemi me pri branju 2013. Evropska nagrada za literaturo ima namen poudariti kreativnost, raznolikost in bogastvo sodobnih literarnih ustvarjalnih tokov v Evropi na področju književnosti, spodbuditi razširjanje književnosti po vseh evropskih deželah in dvigniti zanimanje za književnosti drugih jezikovnih okolij. Nagrado bo podelil konzorcij v sestavi Evropske zveze knjigotržcev, Evropski svet pisateljev in Evropska zveza založnikov. Izvirna kampanja za promocijo branja »Ujemi me pri branju« prihaja iz ZDA in razširja pomembno sporočilo, da je branje užitek in da hkrati omogoča posamezniku vstop v svet boljših priložnosti. Ugledne politike so povabili, naj se fotografirajo med branjem z najljubšo knjigo in da naj povedo v parih stavkih, zakaj je to njihova najljubša knjiga. Razstava fotografij bo v Evropskem parlamentu poleti, konec leta bo izdana tudi knjiga.
Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo (JAK), je predstavil program JAK-a.
Sredstva za knjigo se niso znižala, za programe v založništvu bodo namenili 3 mio. Knjigarnarji bodo letos imeli razpis za subvencioniranje delovanja, ki ga lani ni bilo. Poudaril je uspešno sodelovanje z Ministrstvom za kulturo. Posvečali se bodo promociji prodaje subvencioniranih knjig. Poskušali bodo ustanoviti nacionalno središče za knjige. Trudili se bodo k zmanjševanju razpršenosti subvencij. V Nacionalnem programu za kulturo je predviden popravek Zakona o JAK-u - v svetu zavoda bodo po novem sedeli tudi predstavnik založnikov, knjigotržcev in knjižničarjev. Pri razpisih naj bi bilo potrebne manj birokracije. Pozdravil je nastajanje Zakona o knjigi, ki naj bi z uveljavitvijo enotne cene knjige prinesel dolgoročno korist vsem vpletenim, koristil bi predvsem manjšim akterjem. JAK si bo prizadeval za ustanovitev lokalnih in regionalnih središč kot tvorcev razvoja, temelječih na lokalnih založbah in knjigarnah. Prizadevajo si ustanoviti tudi nacionalno platformo za elektronsko založništvo.
Miha Kovač je v svojem predavanju »Ali bomo v prihodnosti poznali vse svoje kupce« opisal delovanje založnikov glede trženja v t-okolju in e-okolju in
6
I Knjižničarske novice, letnik 23, številka 1/23
na nujnost prilagajanja tako založb kot knjižnic na novo okolje, ker v stari obliki ne eni ne drugi ne bodo več potrebni. Opozoril je na zmotno pričakovanje, da bodo e-knjige bistveno cenejše od t-knjig. Nakupovanje preko spletnih knjigarn se povečuje. V tem novem okolju bo res potrebno drugačno delovanje.
Claire Squires iz Stirling University je govorila o zgodovini organiziranosti akterjev v knjižni verigi in njenem spreminjanju, ter o dveh študijah, ki sta raziskovale spremembe v knjižni verigi. Tradicionalni model knjižne verige, kjer se je vse dogajalo znotraj založniške hiše, se je s pojavom digitalne tehnologije pretrgal v vseh členih. Vendar pa njen model tradicionalne knjižne verige in študiji trenutnega dogajanja v Veliki Britaniji ni povsem primerljiv s stanjem v Sloveniji -pri nas namreč t. i. literarnega agenta ne poznamo.
Sledila je okrogla miza z naslovom »Povezovanje pri promociji knjige«, kjer je bil predstavljen skupni projekt JAK-a in Košarkarske zveze Slovenije, da bi preko slikanice povezal športni dogodek EUROBasket 2013 s kulturo, branjem in kupovanjem knjig (vsaka vstopnica na tekmo na EUROBasketu prinese 1 € popusta na knjige v mreži knjigarn). Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je edino tvorno sodelovanje vseh vključenih.
Jaka Lenardič iz agencije ENKI in Andraž Štalec, podjetje Red Orbit, sta na temelju lastnih izkušenj in dela v predstavitvi »Na poti od raziskovanja do
nakupa - kako povečati prodajo z digitalnimi mediji« govorila o spletnih strategijah in digitalnih nastopih, ki vodijo kupca do cilja prodajnega procesa. Pri tem je tudi na spletu potrebno biti korak pred konkurenco. Postaviti si je treba natančne cilje, kaj hočemo doseči s promocijo na internetu. Da bi jih dosegli, je potrebno imeti učinkovito in ne preveč kompleksno spletno mesto, ki uspešno vodi uporabnika do cilja. Svetovala sta bralno kampanjo med najmlajšimi, ker ti dobro sodelujejo, nimajo še kupnih navad in so dobri ambasadorji sporočil. Spletne knjigarne naj bodo ino-vativne, interaktivne in učinkovite v svoji komunikaciji do obiskovalca, saj so danes potrošniki bolj zahtevni, bolj informirani in bolj usposobljeni glede uporabe interneta.
Marko Hercog je predstavil delovanje Biblosa in sicer izposoje v knjižnicah. Rezultati so zelo pozitivni. Miha Kovač je predstavil videz in način delovanja e-knjigarne, ki jo bo Mladinska knjiga založba z julijem 2013 predstavila slovenskemu trgu.
V	letošnjem letu je v okviru Združenja za založnike pri GZS spet začela delovati skupina za podatke v prvotni sestavi Andreja Kavčič, DZS, Helena Kraljič, Morfem in Irena Miš Svoljšak, Miš založba, ki se jim je na vabilo pridružila še Damijana Kisovec iz NUK-a. Skupaj smo definirali, kateri podatki bi bili zares zanimivi.
V	prispevku »In koliko knjig smo izdali?« je Damijana Kisovec predstavila produkcijski del, kot ga lahko spremlja-
mo v NUK-u glede na dotok obveznega izvoda. Predstavljeno je bilo število izdanih naslovov, število založnikov, prevodni deleži, deleži v literarnih zvrsteh, izdaje, povprečna naklada in cena. Opazovane skupine v obdobju 2006, ko je bil sprejet Zakon o obveznem izvodu publikacij, do 2012, so bile: vsi izdani naslovi, učbeniki, stvarna literatura za odrasle, leposlovje za odrasle, izvirno slovensko leposlovje za odrasle, skupna literatura za otroke in mladino ter slikanice in izvirne slovenske slikanice. Na splošno gledano, lahko rečemo, da je število izdanih naslovov, povprečna naklada in cena naraščala do leta 2008, potem pa je sledilo padanje. Andreja Kavčič pa je predstavila ekonomske kazalce za založniško dejavnost in ugotovila, da v vseh opazovanih kategorijah - število zaposlenih, prihodki in odhodki, stroški dela na zaposlenega in dodatni vrednosti na zaposlenega - stanje v obdobju 2008-2012 slabša oz. pada.
Zadnje predavanje je bilo o tem, kako v NUK-u zbiramo obvezni izvod spletnih publikacij. Janko Klasinc je na kratko predstavil evropsko ozadje, slovensko zakonodajo, kaj zbiramo in kako zbiramo. Opozoril je na čedalje večji razkorak med najavljenimi spletnimi izdajami in zajetjem le-teh ter pozval k ažurnejši oddaji obvezni izvodov spletnih publikacij.
Damijana Kisovec Narodna in univerzitetna knjižnica
7
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1299/2
POROČILA
Mednarodna konferenca o uporabi kvalitativnih in kvantitativnih metod v knjižnicah
Rim, Italija, 4.-7. 6. 2013
Letošnja konferenca z naslovom Qualitative and Quanitative Methods in Libraries (QQML 2013) je bila že peta po vrsti. Glavni organizator konferenc QQML je ISAST, Mednarodno društvo za napredek znanosti in tehnologije, ki po konferenci izda tudi zbornik izbranih referatov, leta 2012 pa je začelo izdajati še elektronski časopis QQML e-Journal1. Namen konferenc je predstavitev raziskovalne dejavnosti knjižnic ter raziskovalnih metod in orodij, ki se uporabljajo na področju knjižničarstva.
Konferenca je potekala na Ekonomski fakulteti Univerze Rim (La Sapienza)2. Udeležilo se jo je skoraj 400 udeležencev iz 65 držav. Predstavljenih je bilo 288 referatov in 29 posterjev. Na konferenci so bila tudi tri plenarna predavanja ter štiri delavnice. Ves čas konference so sočasno potekale aktivnosti na štirih programskih področjih, v katerih so sodelovali referenti s celega sveta: 28 iz Evrope, 19 iz Azije, 9 iz Afrike, 7 iz Amerike (eden celo iz Aljaske) in 2 iz držav Oceanije. Letos je bil prvič predstavljen tudi referat iz Slovenije, ki ga je pripravila Pet-ruša Miholič. Najbolj odmevni prispevki bodo objavljeni v zborniku konference3.
Konferenca je bila razdeljena na več vsebinskih sklopov, in sicer:
•	bibliometrijske študije in orodja, analiza citiranja;
•	rezultati znanstvenoraziskovalnega dela podiplomskih študentov bibliotekarske in informacijske znanosti;
•	metode in pristopi, ki jih v svoje raziskovalno delo oziroma izvajanje storitev vključujejo teoretiki in praktiki v knjižničarstvu, da bi s svojo dejavnostjo prispevali k večanju družbene pravičnosti;
•	uporaba kvalitativnih in kvantitativnih metod
pri raziskovanju in vrednotenju spletnih referenčnih storitev;
•	projekti medsebojnega sodelovanja pri vrednotenju dejavnosti knjižnic ter spodbujanju razvoja informacijske znanosti in knjižničnih storitev;
•	vrednotenje storitev in proizvodov visokošolskih knjižnic;
•	uporaba kvalitativnih in kvantitativnih metod pri izobraževanju in raziskovanju na področju digitalne knjižnice;
•	informacijske politike in znanost;
•	poučevanje in raziskovanje informacijske pismenosti v okviru študijskih programov različnih znanstvenih ved.
V nadaljevanju bomo predstavili le nekaj izbranih prispevkov, med njimi bi najprej izpostavili tri plenarna oziroma vabljena uvodna predavanja.
Lynne Marie Rudasill (Univerza Illinois v Urba-ni-Champaignu, ZDA) je v predavanju z naslovom Looking out and looking in - the universe of information izpostavila, da se moramo tudi knjižničarji zavedati dejstva, da globali-zacija ni prisotna le na področju ekonomije, politike in družbenih odnosov, ampak tudi na področju ustvarjanja, prenosa ter uporabe informacij. Tako knjižnice kot bibliotekarska in informacijska znanost se soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinašajo hitre tehnološke spre- Slika 1: Lynne Marie Rudasill
1	Glej: http://www.qqml.net/papers/December 2012 Issue/QQML Journal 2012 Volume 1 1-378.pdf.
2	Univerza je bila ustanovljena leta 1303 in je med najstarejšimi univerzami v svetu. Univerzitetni kampus v središču Rima je največji v Evropi in poleg prostorov za pedagoško ter znanstvenoraziskovalno delo vključuje 59 knjižnic, 21 muzejev in dve univerzitetni bolnišnici. Na univerzi študira skoraj 130.000 študentov.
3	Elektronska oblika zbornika izvlečkov je dostopna na naslovu: http://www.isast.org/images/ Book of Abstracts QQML2013.pdf.
8
I Knjižničarske novice, letnik 23, številka 1/1300
membe. Knjižnice delujejo v globalnem svetu, v katerem se tako poslovno kot osebno življenje selita v spletno okolje, in v katerem se srečujemo s fenomenom velikih količin podatkov (t. i. big data), večinoma slabo organiziranih ter težko najdljivih oziroma dostopnih. Pojavlja se vprašanje, kakšno sploh je mesto knjižnic v procesih ustvarjanja in diseminacije znanja in kakšna bo njihova prihodnost. Bibliotekarska in informacijska znanost mora, če želi preučevati obstoječe okolje in ponuditi odgovore na omenjena vprašanja, delovati ne le interdisciplinarno ampak tudi multidisciplinarno. Pogled na galaksijo spleta4 daje osupljivo podobo interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti in transdisciplinar-nosti v znanosti. Pri preučevanju »vesolja informacij« se uporabljajo različni pristopi in metode, tako kvantitativne kot kvalitativne, ki jih moramo poznati in uporabljati tudi knjižničarji.
Karen E. Fisher (Šola za informacijsko znanost Univerze Washington, ZDA) je s svojim prispevkom Collaboration - the most wicked ena-bler to fabulously successful research želela poudariti pomen sodelovanja pri raziskovalnem delu. Večina raziskovalnega dela, tako kot druga človeška dejavnost, vključuje tudi elemente sodelovanja. Sodelovanje združi strokovno znanje in izkušnje ljudi, njihove različne osebnosti in delovne stile, ter obogati tako raziskovalni proces sam kot tudi njegove končne rezultate.
Predavateljica je predstavila dva uspešna primera tovrstnih raziskovalnih projektov. Prvi je ameriška raziskava o vplivu splošnih knjižnic U.S. IMPACTStudy (2010-12)5, v kateri so sodelovali številni posamezniki in
n n . .. skoraj 500 organi-Slika 2: Prezentacija	J	3
Karen E. Fisher	zaciJ- Opravljene so
Collaboration
M....... - -
U.S. impact — -
from inttmel Acch

Slika 3: Predstavitev projekta U.S. IMPACT Study
bile telefonske ankete na ravni zveznih držav, spletno anketiranje uporabnikov splošnih knjižnic (v katerem je sodelovalo 50.000 anketirancev) ter na stotine osebnih intervjujev. Cilj je bil evalvacija končnih rezultatov delovanja splošnih knjižnic, in sicer družbenega in ekonomskega vpliva ter vrednosti javnega dostopa do računalnikov in interneta za uporabnike knjižnic ter širše okolje6. Kot drug primer uspešnega sodelovanja je predavateljica izpostavila projekt InfoMe7, pri katerem so bili ciljna populacija priseljenci. V ZDA je med devetimi prebivalci eden tujec, med otroki, mlajšimi od osem let, ima skoraj vsak četrti starše priseljence. Tekoče znanje angleščine, poznavanje ameriške kulture in tehnološke kompetence so predpogoj za življenjsko kariero omenjenih otrok, pa tudi sami postanejo pomembni prenašalci znanj in veščin na druge člane svoje družine oziroma etnično-jezikovne skupnosti. InfoMe je primer etnografske študije, ki so jo skupaj izvajali splošne knjižnice, različne lokalne organizacije, korporativne agencije in univerzitetni raziskovalci. Ker je raziskava U.S. Impact Study pokazala, da kar dve tretjini uporabnikov računalnikov splošnih knjižnic išče informacije ne le zase ampak tudi za koga drugega (družinskega člana) oziroma da pomaga drugim pri iskanju informacij, so raziskovalci prek mladih (od 14 do 18 let) poskušali ugotoviti informacijske potrebe etničnih manjšin. Rezultati raziskave služijo knjižnicam pri načrtovanju informacijskih storitev ter programov informacijskega opismenjevanja, ponudnikom programske
9
4	Glej: http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2280616/Six-Degrees-Kevin-Bacon-online-The-amazing-image-reveals -EVERYTHING-web-connected-just-19-clicks.html. Ocene obsega spleta: http://worldwidewebsize.com/.
5	Glej več: http://impactsurvey.org/. Poročili sta dostopni na naslovih: http://impact.ischool.washington.edu/documents/ OPP4ALL FinalReport.pdf in http://impact.ischool.washington.edu/documents/OPP4ALL2 FinalReport.pdf.
6	V okviru projekta je bilo razvito spletno orodje (anketa), ki ga lahko knjižnice uporabijo za spoznavanje potreb uporabnikov in za vrednotenje svoje ponudbe tehnoloških storitev ter njihovega družbenega in ekonomskega vpliva na prebivalce. Do julija 2014 je spletno orodje knjižnicam dostopno brezplačno. Navodila in pripomočki za izvedbo ankete, pripravo poročila ter poročanje o rezultatih in možnih načinih njihove uporabe so na voljo na naslovu: http://impact.ischool.uw.edu/print-files.html. Anketni vprašalnik je dostopen na naslovu: http://impactsurvey.org/sites/impactsurvey.org/files/docs/ Impact survey 2013 instrument ENGLISH.pdf.
7	Metodologijo in uporabljene metode predstavljajo Fawcet, P., Fisher, K. E., Bishop, A. P. in Magassa, L. na spletni strani: http://www.chici.org/teens2013/papers/chi2013-w22-paper17.pdf. Raziskavo je podprlo podjetje Microsoft.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1301/2
opreme pa pri načrtovanju tehnoloških rešitev in spletnih aplikacij. Obe študiji kažeta, kako lahko sodelovanje obogati celoten raziskovalni proces in ima tudi dolgoročne družbene in ekonomske učinke na skupnost priseljencev.
Anna Galluzzi (Senatna knjižnica parlamenta, Rim, Italija) je v predavanju z naslovom Libraries and public perceptions: a comparative analysis of the European press. Methodological insights najprej poudarila, da je bilo v zadnjih letih opravljenih veliko raziskav in razprav o prihodnosti knjižnic, zlasti javnih, ki so jih je spodbudile družbene in ekonomske spremembe v okolju. Gospodarska kriza je s krčenjem proračunov za javni sektor poslabšala ekonomski položaj knjižnic, pojavili pa so se tudi dvomi o njihovi koristnosti v digitalni dobi in o njihovem obstoju v prihodnosti. V teh težkih časih knjižnice uporabljajo različne raziskovalne metode, s pomočjo katerih poskušajo okolju dokazati družbeni in ekonomski vpliv svoje dejavnosti. Ena od metod za merjenje pomena knjižnic in njihovega dojemanja s strani okolja je lahko analiza časnikov. Časniki seveda niso edini dejavnik, ki vpliva na oblikovanje javnega mnenja, vendar pa je pomembno ugotoviti, kakšna sporočila o knjižnicah posredujejo javnosti. Predavateljica je predstavila metodologijo in prve ugotovitve raziskave, ki temelji na primerjalni analizi vsebine osmih (tiskanih izdaj) časnikov nacionalnega pomena iz štirih evropskih držav, tj. Velike Britanije (Times, Guardian), Italije (Corriere della Sera, La Repubblica), Francije (Le Figaro, Le Monde) in Španije (El Mundo, El País). Avtorje sta zanimali količina in kakovost prispevkov, objavljenih od leta 2008 do 2012, ki se nanašajo na knjižnice. Zanimalo jih je, katere so najpogostejše teme prispevkov ter razlike pri njihovi obravnavi glede na posamezne časnike in glede na državo, v kateri slednji izhajajo. Kot vir za iskanje prispevkov so uporabili Lexis Nexis™ in Factiva™. Pregledanih je bilo kar 41.611 prispevkov, na knjižnice se jih je nanašalo 3.659. Analiza njihove vsebine je bila opravljena ročno.
Rezultati prvih analiz so pokazali, da v povprečju skoraj polovica prispevkov, katerih glavna tematika so knjižnice, govori o splošnih, skoraj petina o nacionalnih in najmanj o šolskih knjižnicah. Od povprečja močno odstopa primer Francije, kjer
so najpogostejši prispevki o nacionalni knjižnici. Najpogosteje so obravnavane naslednje teme: politike/strategije/menedžment; zaprtje knjižnice/zmanjševanje proračunov knjižnic; digitalno/ digitalizacija; storitve/uporabniki; ohranjanje gradiva/zbirke/katalogizacija; nove knjižnice/ nove zgradbe; poslanstvo/funkcije knjižnic. Francoska časopisa največ pišeta o knjižnicah v digitalnem okolju, italijanska o politikah, strategijah in menedžmentu knjižnic, španska o novih knjižnicah in novih zgradbah knjižnic, britanska pa o zapiranju knjižnic in krčenju njihovih proračunov. Analiza prispevkov glede na leto objave pa npr. kaže, da po letu 2009 poraste število prispevkov o ukinjanju knjižnic oziroma zmanjševanju sredstev za njihovo delovanje. Končno poročilo o raziskavi bo objavljeno v letu 2014.
Zelo zanimiv prispevek o reorganizaciji uporabniških storitev in uvedbi novega organizacijskega modela v univerzitetni knjižnici, z naslovom Understanding the view from the other side of the counter and screen: user-centred service re-engineering in an academic library, sta predstavili Grazyna Tydda (Univerza Macquarie, Sydney, Avstralija) in Gillian McAllister (Fyusion, družba za svetovanje na področju menedžmenta, Sydney, Avstralija). Univerza Macquarie je bila ustanovljena leta 1964 in je danes ena od vodilni avstralskih raziskovalnih univerz in med najboljšimi v svetu. Na njen študira več kot 37.000 študentov. Univerzitetni kampus se ponaša s številnimi sodobnimi zgradbami, med katerimi sta tehnološko najbolj razvita avstralska bolnišnica in univerzitetna knjižnica z robotsko vodenim sistemom za hranjenje ter dostavo knjižničnega gradiva. Knjižnič-
Slika 4: Univerzitetna knjižnica Univerze Macquarie8
8 Vir: Poročilo o delu knjižnice v letu 2012. Dostopno na: http://www.mq.edu.au/on campus/library/about the library/ strategic planning/.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1302/2
10
na zbirka šteje več kot 1,8 milijona enot klasičnega in elektronskega gradiva. Knjižnična zgradba je primer energetsko varčne in okolju prijazne zgradbe9.
Univerzitetna knjižnica Macquarie (MUL)10 se je v nove prostore preselila leta 2011. Zgradba je bila prostorsko zasnovana tako, da omogoča izvajanje storitev, prilagojenih potrebam spremenjenega učnega in raziskovalnega okolja. V letu 2012 so v knjižnici začeli tako s temeljito analizo ponudbe informacijskih virov kot tudi analizo storitev za uporabnike, s pomočjo zunanjih strokovnjakov pa so vzpostavili novo organizacijsko strukturo in sistem vodenja kakovosti. Izhodišče za uvajanje sprememb so bila strateška izhodišča univerze, ki si je kot enega od ciljev zastavila načrt postopnega prehoda pedagoškega in učnega procesa v spletno okolje. Izvajanje informacijskega opismenjevanja uporabnikov je knjižnica z izobraževalnih oblik za skupine začela usmerjati na individualno svetovanje, aktivno se je vključila v izvajanje 22 podiplomskih študijskih predmetov ter obogatila ponudbo spletnih vodičev za uporabo informacijskih virov in storitev. Bibliografske zapise v knjižničnem katalogu je opremila s podatki o fizični lokaciji gradiva (t. i. mobilni katalog), elektronske storitve je prilagodila sodobnim mobilnim napravam, vedno več študijskega gradiva pa je študentom na voljo v elektronski obliki. Spremembe v ponudbi in delovanju knjižnice so se odrazile že v statistiki za leto 2012. Iz letnega poročila razberemo, da se je obisk različnih oblik informacijskega opismenjevanja v primerjavi s predhodnim letom povečal za 27 %, prostore knjižnice je obiskalo 7 % več uporabnikov, za 15 % se je povečal obisk spletnih strani knjižnice, uporabniki so dnevno opravili za 41 % več iskanj po katalogu in bazah podatkov, prek mobilnih naprav se je uporaba virov in storitev povečala za 138 % itd.
V letu 2012 je knjižnica izvedla obsežno raziskavo uporabnikov, s katero je želela pridobiti podatke o spremembah v njihovem vedenju pri uporabi knjižnice kot fizičnega prostora in v dinamičnem spletnem okolju. Zanimalo jo je, kako uporabljajo in vrednotijo knjižnične storitve, ali obstaja razkorak med pričakovanji uporabnikov in njihovi oceni dejanskih storitev, ter razlike glede na vrsto uporabnikov. Raziskava je bila izvedena s pomočjo kvalitativnih metod, ki
so bile izbrane glede na ciljne skupine uporabnikov. V fokusnih skupinah so sodelovali zaposleni v knjižnici, učno osebje ter študenti, globinski intervjuji pa so bili opravljeni z vodilnim akademskim osebjem. Rezultati raziskave so bili uporabljeni ne le pri načrtovanju storitev ampak tudi pri oblikovanju inovativne organizacijske strukture knjižnice. Med spremembami, ki so že bile uvedene ali so v teku, sta avtorici prispevka izpostavili naslednje:
•	uvajanje nove strukture oddelkov in timov, osredotočene na uporabnika in temelječe na nižji stopnji profesionalne hierarhije ter dovolj prilagodljive, da se lahko odziva na spreminjajoče se zahteve akademskega okolja;
•	vzpostavljanje partnerstev z akademskim osebjem, bolj prilagojenih njihovim vlogam v pedagoškem in raziskovalnem procesu;
•	podpora specializaciji zaposlenih, vendar ne le z vidika njihovih kariernih ambicij ampak tudi ob upoštevanju koristnosti za akademsko osebje in študente;
•	pregled obstoječih kanalov komuniciranja s študenti in po potrebi uvajanje novih, ki bodo omogočali bolj ciljno usmerjeno posredovanje informacij;
•	delo s študenti takrat, ko pomoč in nasvete dejansko potrebujejo (iščejo), in na način, ki zagotavlja čim večjo uspešnost storitve;
•	izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja spletno okolje, za širjenje storitev zunaj zidov knjižnice in njihovo dostopnostjo brez časovnih omejitev (24/7).
Uvajanje omenjenih sprememb pa zahteva tudi novo zasnovo delovnih procesov in dela knjižničnega osebja, pri kateri poudarek ni več na uspešni izvedbi posameznih delovnih nalog in vrednotenju storitev z vidika njihovega ponudnika ampak tistega, ki so mu storitve namenjene, torej z vidika uporabnika.
Kar nekaj prispevkov se je nanašalo na knjižnično statistiko, kazalce uspešnosti ter proces eval-vacije končnih rezultatov delovanja knjižnic. Tako je Markku Laitinen (Nacionalna knjižnica Finske, Helsinki) s prispevkom Library statistics with confidence: facts from figures with no fear želel opozoriti, da knjižnice zbirajo veliko statističnih in drugih podatkov, večinoma pa jih učinkovito uporabijo le majhen delež. A lahko bi že z uporabo osnovnih statistik pokazale vrednost in vpliv svoje dejavnosti. Za zahtevnej-
9	Glej več: http://www.mq.edu.au/on campus/library/about the library/sustainable building/.
10	Spletna stran knjižnice: http://www.mq.edu.au/on campus/library/.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
11
12
Slika 5: Markku Laitinen
še evalvacije pa naj uporabijo kazalce uspešnosti (npr. uporaben nabor kazalcev ponuja standard ISO 11620), metode izračunavanja različnih indeksov (npr. h-indeks za merjenje znanstvene produktivnosti in vpliva objav raziskovalcev), študije o povrnitvi vlaganj (ROI - Return on Investment) ipd. Dobrodošel bo tudi standard ISO 16439 z metodami in postopki za ocenjevanje vpliva dejavnosti knjižnic, ki je v postopku sprejemanja. Vprašanje pa je, če imamo knjižničarji dovolj znanj s področja statistike in metodologije. Avtor meni, da ne, zato je nujno organizirati usposabljanja o zbiranju in uporabi podatkov, več pa bi morale narediti tudi bibliotekarske šole, ki diplomantov večinoma ne izobrazijo ustrezno za raziskovalno delo.
Anna Niemela, ravno tako iz finske nacionalne knjižnice, pa je s prispevkom Libraries' benefits in the light of statistics na primeru Finske pokazala, kako je mogoče z uporabo različnih vrst podatkov pridobiti trdnejše dokaze o vrednosti knjižnic. Predstavila je tri različne vire podatkov, ki so na voljo finskim knjižničarjem, tj. Finska statistika znanstvenih knjižnic, Finska
statistika splošnih knjižnic in rezultati nacionalnih študij uporabnikov finskih knjižnic, s katerimi ugotavljajo vpliv knjižnic na kakovost življenja anketirancev. Na Finskem deluje skoraj 700 znanstvenih knjižnic, pri gradnji statistične podatkovne baze, ki jo upravlja nacionalna knjižnica, jih sodeluje 100. Poročanje je prostovoljno, nabor podatkov pa temelji na standardu ISO 2789. Za zbiranje statistike splošnih knjižnic je odgovorno Ministrstvo za izobraževanje in kulturo, poročajo pa vse splošne knjižnice razen knjižnic Alandskih otokov11. Izvedbo nacionalnih
študij uporabnikov splošnih in visokošolskih knjižnic koordinira nacionalna knjižnica. Do zdaj so bile izvedene tri anketne raziskave, in sicer v letih 2008, 2010 in 2013. V zadnji je sodelovalo kar 34.967 uporabnikov. Uporabniki splošnih knjižnic ocenjujejo vpliv knjižnic na kakovost njihovega življenja, uporabniki visokošolskih pa vpliv knjižnic na kakovost njihovega dela, študija in drugih aktivnosti. Rezultati raziskav dokazujejo, da uporaba knjižnic poveča kakovost dela, študija in življenja nasploh12. Predavateljica je opozorila še na nacionalno študijo o uporabi elektronskih informacijskih virov, ki je bila med uporabniki visokošolskih knjižnic izvedena leta 2011. Na osnovi rezultatov študije so okolju pokazali, da finančna vlaganja v gradnjo in nakup elektronskih virov okolju prinašajo dodatno vrednost.
Markku Laitinen in Anna Niemela sta skupaj izvedla še delavnico o ugotavljanju vpliva dejavnosti knjižnic na uporabnike oziroma okolje (Impact evaluation workshop). Dokazi o uspešnosti, vplivu in vrednosti knjižničnih storitev so za obstoj knjižnic še zlasti pomembni v sedanjih ekonomskih razmerah. Na delavnici smo ugotavljali, komu moramo knjižnice dokazovati svoj vpliv in vrednost (če sploh komu), na kakšen način okolju sporočamo, da knjižnične storitve uporabnikom prinašajo dodano vrednost, katere informacije ali podatke je nujno zbirati, da bi z njimi lahko predstavili koristi, ki jih ima okolje zaradi dejavnosti knjižnic. V razpravi se je pokazalo, da žal nekatera okolja oziroma financerje ne zanima, kaj prinašajo vlaganja v knjižnice, saj je njihova dejavnost pri odločeval-cih pripoznana zgolj kot strošek. Vendar pa lahko v zadnjem desetletju, še zlasti pa v obdobju po letu 2008, ko so se začeli kazati prvi znaki gospodarske krize, spremljamo hiter porast števila raziskav o uspešnosti, učinkovitosti, vplivu, vrednosti in kakovosti knjižnic. Tudi na konferenci QQLM jih je bilo predstavljenih kar nekaj.
Slika 6: Delavnica
11	Glej več: http://www.libraries.fi/en-GB/library-branch/basic-information-about-finnish-libraries/statistics/.
12	Glej več: https://wiki.helsinki.fi/display/arvi/Impact+of+Finnish+Libraries+-+The+National+Impact+Evaluation+Group.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Meredith Taylor (Knjižnice Univerze Texas v Austinu, ZDA), avtorica prispevka Academic library use and undergraduate engagement and persistance at a large public research university, je opozorila, da se danes številne visokošolske knjižnice srečujejo s pritiski univerzitetnih uprav, pa tudi akademskega osebja in študentov, ki pričakujejo dokaze o njihovem prispevku k učinkovitosti in produktivnosti visokega šolstva. Knjižnice so zato začele sistematično ocenjevati svoj vpliv na uresničevanje ciljev matičnih ustanov, ki se nanašajo na študente. V okviru univerzitetne knjižnice Univerze Texas v Austinu (peta največja visokošolska knjižnica v ZDA z 8 milijona enot knjižničnega gradiva) izvajajo različne raziskave, za univerzitetno okolje so posebej zanimivi rezultati tistih, ki ugotavljajo vpliv uporabe knjižničnih storitev, informacijskih virov in knjižničnih prostorov na študijsko aktivnost ter uspešnost študentov. Avtorica je predstavila obsežno kvantitativno raziskavo, pri kateri so analizirali različne podatke o univerzi in študentih, izvedena pa je bila tudi anketa, v kateri je sodelovalo več kot 13.000 anketirancev. Z raziskavo so dokazali povezanost med uporabo knjižnic univerze ter študijskimi izidi študentov.
Zanimiva je bila tudi delavnica o uporabi orodja za merjenje kakovosti LibQUAL+TM v evropskih knjižnicah (A Five Year Review of Results and Trends Identifying Our Customers Needs and Expectations), ki jo je pripravil Michael Maciel (Univerzitetna knjižnica Univerze Texas A&M, ZDA). Najprej je predstavil prednosti in način uporabe omenjenega spletnega orodja pri izvajanju študij uporabnikov, prek katerega lahko slednji neposredno izrazijo oceno kakovosti storitev. Udeleženci delavnice smo spoznali tudi metode za obdelavo in predstavitev rezultatov spletne ankete ter primere rezultatov merjenja kakovosti v obdobju 2008-2012, ki ga izvajajo evropske knjižnice vključene v sistem LibQUAL+. Servis LibQual+ je vzpostavilo in razvija Ameriško združenje znanstvenih knjižnic (ARL) v okviru programa Statistika in vrednotenje. Od leta 2000 dalje je orodje uporabljalo oziroma uporablja že več kot 1.200 knjižnic po svetu13.
Michiel E. Moll in Petro Coreejes-Brink
(Tehnološka univerza Cape Peninsula, Cape Town, Južoafriška republika) sta v prispevku Dividing the cake: how each department gets their share of the book budget at CPUT
predstavila model nabave knjižničnega gradiva. Tehnološka univerza je nastala leta 2005 z združitvijo visokošolskih ustanov Cape Technikon in Peninsula Technikon. Dejavnost univerze poteka v sedmih kampusih, šest fakultet (uporabne vede, poslovne vede, pedagoške in družbene vede, tehnika, zdravstvene vede, informatika in oblikovanje) izvaja prek 80 študijskih programov, študentov je 32.000. Knjižnica ima deset oddelčnih knjižnic po kampusih, njene storitve pa lahko uporabljajo tudi prebivalci lokalne skupnosti. V knjižnici je bilo konec leta 2011 zaposlenih 96 knjižničarjev in drugega osebja. V omenjenem letu je skupaj beležila 1,9 milijona obiskovalcev, večerni odpiralni čas enot je podaljšala na 22. uro, uporabnikom je bilo na voljo 2073 čitalniških sedežev in 382 računalnikov. Ena od ključnih nalog univerzitetne knjižnice je razvoj in bogatitev knjižnične zbirke14. Čeprav se proračun za nakup knjižničnega gradiva vsako leto poveča za nekaj odstotkov, kljub temu ne zadošča potrebam - število študentov namreč narašča, veča se število podiplomskih programov, univerza viša kakovost študijskih programov, kar terja tudi boljšo ponudbo informacijskih virov, povečalo se je število kampusov, neugodni so tudi menjalni tečaji, kar še dodatno draži večino elektronskih informacijskih virov. Proračun za gradivo sestavljajo sredstva za nakup monografskih publikacij, periodičnih publikacij, avdiovizualnega gradiva in elektronskih virov. Deleži sredstev za nakup monografskih publikacij in avdiovizualnega gradiva se za posamezne fakultete določijo z uporabo posebne formule, ki je bila razvita s pomočjo različnih analiz in podatkov, in porazdelijo med fakultete. Podobno je s sredstvi za periodične publikacije, deleži se oblikuje v dogovoru s posameznimi fakultetami in njihovimi oddelki. Sredstva za elektronske vire se porabljajo centralizirano. Moll in Coreejes -Brink sta predstavila zbiranje podatkov za potrebe nabavne politike ter postopek oblikovanja proračuna za nabavo informacijskih virov.
13	Glej več: http://www.libqual.ora/home.
14	Knjižnica ima dokument o nabavni politiki ter potrebna navodila in opise postopkov pri pridobivanju knjižničnega gradiva, hranjenju ter odpisu gradiva, inventuri, evalvaciji knjižnične zbirke itd. Glej: http://library.cput.ac.za/quality assurance/ PGPs.html.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
13
Afrodite Malliari, Aspasia Togia, Stella Korobili in Ilias Nitsos (Oddelek za bibliotekarsko znanost in informacijske sisteme, Aleksandrov tehnološki izobraževalni inštitut - ATEI, Thessaloniki, Grčija) so v prispevku z naslovom Information Literacy skills of Greek high school students and the development of an online information literacy tutorial predstavili raziskavo o ravni znanja in spretnosti informacijske pismenosti med grškimi srednješolci. V anketni raziskavi je sodelovalo 344 srednješolcev prvih letnikov srednjih šol v Thessalonikih. Rezultati študije so pokazali, da so dijaki vešči uporabe računalnike v svojem vsakdanjem življenju, internet uporabljajo za zadovoljitev osebnih potreb, vendar pa imajo težave pri iskanju in vrednotenju informacij za šolsko delo. Ugotovitve študije so jasno pokazale, da je potrebno usposabljanje za pridobivanje znanj in spretnosti informacijsko pismenost vključiti v učne programe grških srednjih šol in pripraviti ustrezen spletni vodič z vajami za samostojno učenje informacijske pismenosti. Spletni vodič so že razvili, in sicer na osnovi šest stopenjskega procesnega modela Big615, ki v informacijskem procesu predpostavlja šest osnovnih aktivnosti, tj. 1. opredelitev problema, 2. izbor informacijskih virov in opredelitev iskalnih strategij, 3. lokacija informacij in njihovo iskanje, 4. izbor, organiziranje in predstavitev informacij, 5. uporaba pridobljenih informacij za ustvarjanje novih, 6. evalvacija uspešnosti in učinkovitosti procesa za rešitev problema.
Raziskavo o informacijski pismenosti dodiplom-skih študentov dveh oddelkov Aleksandrovega tehnološkega izobraževalnega inštituta pa so predstavili Margarita Chatzilia, Emmanouel Garaufallou, Vasiliki Mole in Thanasis Vafeiadis s prispevkom Assesing Information Literacy skills among undergraduates: the case of Food Technology and Nutrition School at the Alexander Technological Educational Institute of Thessaloniki. Namen raziskave je bil spoznati raven informacijske pismenosti ter informacijske potrebe študentov, da bi lahko ustrezno načrtovali knjižnične programe informacijskega opismenjevanja in izdelali nov spletni vodič16, hkrati pa poudarili potrebo po
vključitvi usposabljanja za informacijsko pismenost v študijski program oddelka za tehnologijo živil oziroma šole za prehrano. Anketni vprašalnik so izpolnjevali študentje vseh letnikov študijskega leta 2012-2013. Rezultati so pokazali, da večina študentov izkazuje zelo nizko raven osnovnih znanj in veščin informacijske pismenosti. Imajo le omejene sposobnosti za opredelitev raziskovalnega problema in raziskovalne strategije, slabo poznajo informacijske vire knjižnice in orodja za njihovo iskanje, najdenih informacijskih virov ne znajo vrednotiti in za svoj raziskovalni problem izbrati relevantnih, težave imajo pri pisanju raziskovalnega poročila, pa tudi pri navajanju virov in upoštevanju avtorskopravnih predpisov. V nasprotju s tem pa sami sebe ocenjujejo zelo pozitivno, prepričani so, da jim znanj in spretnosti informacijske pismenosti ne primanjkuje. Na osnovi rezultatov študije knjižnica ATEI že prenavlja programe informacijskega opismenjevanja na področju živilstva in prehrane in pripravlja spletni portal za informacijsko opismenjevanje CALLISTO17.
Maria Joao Pinto in Sofia Fernandes
(Katoliška univerza Portugalske, Enota za upravljanje knjižnic univerze, Porto, Portugalska) sta s prispevkom How the library can collaborate with researchers? New roles for new needs - a case study of the Catholic University of Portugal predstavili primer dobre prakse, tj. uspešno vključevanje knjižnice v dejavnost pedagoških oziroma raziskovalnih delavcev ter njena prizadevanja za promocijo znanstvene ustvarjalnosti univerze. Katoliška univerza Portugalske je bila ustanovljena leta 1967 z dekretom Svetega sedeža, portugalska vlada ji je status neodvisne in nepridobitne univerze priznala z dekretom iz leta 1971. Univerza izvaja pedagoško in raziskovalno delo, deluje v štirih regionalnih centrih (med njimi je center v Portu) in združuje petnajst fakultet ter sedemnajst raziskovalnih centrov. Knjižnice delujejo po posameznih fakultetah oziroma kampusih (njihovo dejavnost vodi Enota za upravljanje knjižnic), elektronski viri in storitve so dostopni prek elektronske knjižnice B-ON18. V preteklih letih je univerzitetna knjižnica izvedla nekaj odmevnih študij in projektov, med njimi bibliometrijske raziskave, pro-
15	Glej: http://bia6.com/paaes/about/bia6-skills-overview.php.
16	Knjižnica ATEITH nudi študentom spletni vodič za informacijsko opismenjevanje - ORION, ki vsebuje pet modulov. Dostopen je le v grškem jeziku: http://orion.lib.teithe.ar/. Na voljo sta tudi dva priročnika za iskanje informacij, tj. Google Books (http://195.251.243.7/ebook1/) in Google Scholar (http://195.251.243.7/ebook2/).
17	Portal CALLISTO: http://callisto.lib.teithe.ar/.
18	Glej: http://www.b-on.pt/.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
14
mocijo odprtega dostopa ter sodelovanje pri vzpostavitvi institucionalnega repozitorija in sistema za objavljanje odprto dostopnih e-časopisov. Trenutno na področju bibliometrije sodeluje z raziskovalno skupino za umetnost, da bi ji pomagala povečati prepoznavnost in vrednost znanstvenih objav raziskovalcev, eden od glavnih projektov knjižnice pa je oblikovanje nove storitve za univerzo - Prepoznavnost in vpliv znanstvenih časopisov univerze. Pri slednjem sodelujejo s fakultetami pri izboru in uvedbi formalnih in kakovostnih kriterijev za znanstvene objave, iskanju poti za doseganje njihove (mednarodne) odmevnosti ter zagotavljanju pogojev za njihovo dostopnost. Avtorici sta izpostavili še projekt vključevanja programov informacijskega opismenjevanja v študijski proces. Gre za pridobivanje znanj in kompetenc s področja elektronskih informacijskih virov, iskanja informacij, raziskovalne metodologije ter objavljanja rezultatov raziskovalnega dela.
Ob koncu bi opozorili še na prispevek avtorice iz Slovenije, Petruše Miholič (Univerza na Primorskem, Univerzitetna knjižnica, Koper), z naslovom Bibliometric analysis: Slovenian Journal of Public Health vs. European Journal of Public Health, s katerim je opozorila na nekaj perečih vprašanj, s katerimi se srečujejo slovenski znanstveniki pri odločanju o viru za objavo rezultatov svojega znanstvenega dela. Znanost temelji na kumulativnosti in brez objav raziskovalnih rezultatov znanosti ne bi bilo. Objavljanje rezultatov znanstvenega raziskovanja je osnovna značilnost procesa znanstvenega informiranja in komuniciranja. A ugotovimo lahko, da je odmevnost domače znanstvene revije v mednarodnem smislu, ki po kakovosti prispevkov prav nič ne zaostaja za mednarodno revijo, možna le, če revija hkrati izhaja tudi v angleščini. To je tudi edina pot, da se doseže citiranost prispevkov oziroma avtorjev v mednarodnem prostoru, kar je pogoj za pridobivanje projektov, sredstev za sofinanciranje izdajanja revij, vrednotenje revije ipd. Avtorica je opozorila, da ima vrednotenje kakovosti revij ali posameznih prispevkov na osnovi analize citatov svoje pasti in stranpoti. Meri se le odziv, ki ga doseže neka objava znotraj globalne znanstvene skupnosti, na njegovi osnovi pa se presoja o kakovosti znanstvenoraziskovalnega dela ne da bi se sploh ocenil celoten proces raziskovalnega dela. Znanje in napor, ki ga avtor vloži v pripravo prispevka je enak ne glede na jezik kasnejše objave ali
vir, kjer ga bo objavil, zato tovrstno ocenjevanje ni pravično. Avtorje pa sili v borbo za objavami v prestižnih tujih revijah. Tako je npr. primerjava rezultatov bibliometrijske analize revije Zdravstveno varstvo in European Journal of Public Health za obdobje 2003-2011 pokazala, da slovenska revija po kakovosti ne zaostaja za evropsko, leta 2011 je prvič dobila tudi faktor vpliva (IF=0,452). Zato bi slovenski znanstveniki svoje izsledke raziskovalnih projektov (še posebej tistih, ki so vezani na domače okolje in so nastali v Sloveniji) lahko objavljali v obliki znanstvenih člankov tudi v domačih znanstvenih revijah. V primeru omenjenih revij pa seveda objava v evropski prinese več citatov in večjo prepoznavnost v mednarodnem, kar pa si vsak avtor želi, vendar pa bi moral biti interes znanstvenikov tudi v ohranjanju domačih znanstvenih publikacij in seznanjanju domače strokovne javnosti s svojimi izsledki in ne samo pehanje za citati.
Program konference je bil resnično bogat, pa tudi zelo natrpan. Predstavitve so potekale hkrati v štirih programskih sklopih, tako da smo dnevno spremljali tudi po dvajset ali več referatov, med deveto uro zjutraj in osmo zvečer. A vse štiri dneve so dvorane bile polne, udeleženci ob treh popoldan niso začeli gledati na ure ali odhajati, kar lahko včasih opazimo na naših izobraževalnih dogodkih. Organizatorji konference so nas od tako intenzivnega delovnega ritma odvrnili le z organizirano poldnevno ekskurzijo, ko smo uživali v ogledu Vatikanskih muzejev, Sikstinske kapele in bazilike sv. Petra, ter si v večnem mestu privoščili kakšen klepet ob kapučinu.
Stroške udeležbe na konferenci nama je pokrila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, odsotnost pa omogočili najini delovni organizaciji, tj. Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerza na Primorskem, za kar se jim zahvaljujeva.
15
Melita Ambrožič Narodna in univerzitetna knjižnica
in
Petruša Miholič Univerza na Primorskem, Univerzitetna knjižnica
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
OBVESTILA

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
16
Na podlagi Statuta ZBDS, Poslovnika o delu organov in delovnih teles ZBDS in sklepa 17. dopisne seje Upravnega odbora ZBDS objavljamo
RAZPIS KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA
ZA ČLANE ORGANOV IN DELOVNIH TELES ZBDS ZA MANDATNO OBDOBJE 2013-2017
V kandidacijskem postopku se kandidira kandidate za naslednje funkcije:
-	predsednik ZBDS
-	(dva) podpredsednika ZBDS
-	strokovni tajnik ZBDS
-	blagajnik ZBDS
-	predsednik nadzornega odbora ZBDS
-	(dva) člana nadzornega odbora ZBDS
-	predsednik častnega razsodišča ZBDS
-	(dva) člana častnega razsodišča ZBDS
-	predsednik Sekcije za splošne knjižnice
-	predsednik Sekcije za potujoče knjižnice
-	predsednik Sekcije za visokošolske knjižnice
-	predsednik Sekcije za šolske knjižnice
-	predsednik Sekcije za specialne knjižnice
-	predsednik Sekcije študentov bibliotekarstva
-	predsednik Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino
-	predsednik Sekcije za mladinsko knjižničarstvo
-	predsednik Sekcije za izobraževanje in kadre
-	predsednik Sekcije za promocijo in marketing
-	predsednik Uredniškega sveta revije Knjižnica
-	(štiri) člane Uredniškega sveta revije Knjižnica
-	predsednik Upravnega odbora Kalanovega sklada
-	(štiri) člane Upravnega odbora Kalanovega sklada
-	predsednik Upravnega odbora Stepišnikovega sklada
-	(dva) člana Upravnega odbora Stepišnikovega sklada
-	predsednik Upravnega odbora Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana
-	(štiri) člane Upravnega^ odbora Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana
-	predsednik Komisije za Čopove diplome in Čopova priznanja
-	(štiri) člane Komisije za Čopove diplome in Čopova priznanja
Kandidacijski postopek vodi in izvaja Upravni odbor ZBDS. Kandidate kandidirajo redni člani ZBDS. Kandidati morajo biti potrjeni s strani izvršilnih organov rednih članov ZBDS in se morajo s kandidaturo strinjati. Kandidira lahko tudi posameznik, ki dobi pisno podporo najmanj polovice vseh članov Upravnega odbora ZBDS. Kandidati morajo biti člani enega od rednih članov ZBDS.
Od kandidatov se pričakuje, da bodo v primeru izvolitve aktivno delovali v organih in delovnih telesih ZBDS ter da bodo v polni meri odgovorni za opravljanje funkcije. Posamezni kandidat je lahko kandidiran največ za dve funkciji.
Kandidacijski postopek poteka od 21. 6. do 20. 9. 2013. Kandidature se podajo na obrazcih, ki so priloga razpisa in so objavljeni na spletni strani ZBDS. Izpolnjene obrazce pošljite do 20. septembra 2013 na naslov:
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, »Kandidatura«, Turjaška 1, 1000 Ljubljana
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
OBVESTILO AVTORJEM
Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih.
Navodila za pripravo prispevkov
Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice.
Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka.
Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki).
Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od lepe proti desni:... ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu.
Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic.
Pošiljanje prispevkov
Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Prispevkov ne honoriramo!
Uredništvo Knjižničarskih novic
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj
Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si)
Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn, mag. Darija Rozman
Fotografija na naslovnici: Matija Brumen. Naklada: 400 izvodov
Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana
Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176
Naročnina za leto 2013: 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike
f* I NARODNA r\ F L* m M** I UNIVERZITETNA JP I KNJIŽNICA