• V VELENJSKI OBČINI
20. aprila referendum
21. marca 1975 - leto XI - št. 11 (270) - Cena 2 din Glavni in odgovorili urednik Ljuban Naraks
Danes — za jutri
fooi!i4»utai* tetina
V zadnjem času v Sloveniji temeljito razpravljamo o naših globalnih okvirih in možnostih za nadaljnji razvoj Slovenije v naslednjih petih letih. Poleg dolgoročnega načrta razvoja potrebujemo tudi petletnega. Pred dnevi je tudi tovariš Tito zelo močno izpostavil problem planiranja, ko je dejal, da smo dosegli sicer veliko, da pa potrebujemo sedaj načrte za to, kam stremeti v prihodnje.
Gotovo je, da si v Sloveniji želimo predvsem enakomernejši gospodarski razvoj vseh območij in seveda pametnejše izkoriščanje prostora ter urejanje okolja. Predvsem v prostorskem planiranju lahko govorimo o naravnost prelomnem obdobju, v katerem moramo doseči večjo organiziranost ter smotrnost v izrabi razpoložljivega prostora z bolj usklajeno
namensko uporabo površin. Pri tem pa moramo razvijati še občutek za policentričen razmah najrazličnejših dejavnosti, bolje izkoriščati prirodne vire, poznati prednosti dotočenega prostora ter zna-
čilnosti slovenske pokrajine nasploh ter njenih krajinskih območij.
Nosilci vsega našega načrtovanja vse bolj postajajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Plana jim ne more „vsiliti" država, pač pa mora rasti na podlagi njihovih usklajenih želja ter interesov. To je tudi prvi porok, da bomo kratkoročne in dolgoročne plane delovno uresničili. Uskla-
jevanje interesov med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi se mora tako pričeti že v prvi etapi izdelave osnutkov planov in se mora nadaljevati vse do sprejema temeljnega načrta razvoja. Poleg tega mora tudi samoupravno sporazumevanje zajemati razvojne interese v posameznih grupacijah in panogah. Združeno delo mora izobli-
kovati v Sloveniji in Jugoslaviji skupno razvojno politiko zlasti na področju energetike, prometa, metalurgije ter kovinsko predelovalne industrije, kemije itd. Za slednjo trditev ne potrebujemo mnogo dokazil, spomnimo se samo na elektroenergetsko stisko Slovenije pred časom, pa ria težko propustnost slovenskega cestnega prometa, zagato proizvajalcev izdelkov. ki potrebujejo barvne kovine itd., in na dlani je, da bi se marsikateremu problemu v prete-
Načrt za jutri
Konec prihodnjega meseca poteče pet let, odkar smo se v velenjski občini odločili, da med prvimi v Sloveniji uvedemo samoprispevek ter tako zagotovimo sredstva za reševanje marsikaterih perečih vprašanj tako v družbenih kot komunalnih dejavnostih.
Na novinarski konferenci, ki je bila v zvezi s tem v sredo, 12. tega meseca, so predsednik skupščine občine Velenje Nestl Zgank, sekretar izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Jože Veber in tajnik občinskega sindikalnega sveta Ivan Pukl najprej seznanili prisotne z rezultati referenduma.
V tem obdobju je bilo zbranih s krajevnim samoprispevkom 31,013.503 dinarje. Še večji delež pa so primaknile gospo-
Novinarska konferenca
darske organizacije, ki so se z družbenim dogovorom obvezale, da bodo najprej tri leta plačevale poseben prispevek za financiranje nekaterih družbenih in komunalnih objektov splošnega pomena. Obveznost plačevanja prispevka so nato podaljšali še v leto 1974. Skupaj s sredstvi gospodarskih organizacij smo tako v velenjski običini v petih letih zbrali 77,161.830 dinarjev.
„Ni bilo lahko, lko smo se med prvimi v Sloveniji odločali za samoprispevek iin predlagali dva odstotka od neto osebnih dohodkov. Toda tedaj ni bilo nobenih sredstev za negospodarske naložbe, nerešeno otroško varstvo, ceste v občini slabe, neasfaltirane," je dejal predsednik Nestl Žgank in dodal, da v tistem času ni bilo niti toliko denarja, da bi lahko plačali delavca, da bi pokosil travo na otroškem igrišču.
„Vprašali smo se, kaj narediti. Odločili smo se za samopri-
Jože Veber je novinarje seznanil, da bodo tokrat občani glasovali na referendumu, ki bo potekal pod geslom ,,DANES — ZA JUTRI", po krajevnih skupnostih.
Vsaka krajevna skupnost bo namreč na zboru občanov (zbori so se začeli že 14. tega meseca) sestavila in sprejela program, katerega bodo uresničile z denarjem, zbranim « samoprispevkom. Denar, zbran na območju ene krajevne skupnosti, ostane tisti krajevni skupnosti. Izjema so le krajevne skupnosti mesta Velenje (center, levi in desni breg, Šmartno, Staro Velenje, Stara vas, Pesje, Konovo in krajevna skupnost Šalek), ki -bodo 70 odstotkov zbranega denarja združile za sofinanciranje naslednjih objektov: 4. osnovne šole, posebne šole, vrtca v Pesjem, otroškega vrtca v Velenju — desni breg, otroškega vrtca Šmartno—Šalek, 5. osnovne šole, glasbene šole in telovadnice v Pesju. Za te objekte je iz dosedanjega samoprispevka zagotovljenih že 36,915.40Cftiinarjev za njihovo dokončno izgradnjo oziroma za njihovo izgradnjo pa manjka še 47,900.000 dinarjev. Preostalih 30 odstotkov zbranega denarja pa bodo zgoraj navedene krajevne skupnosti uporabile za čisto lokalne namene. Vseh petindvajset krajevnih skupnosti pa se bo dogovarjalo za dodatna sredstva še s temeljnimi organizacijami združenega dela.
Prizor z vaje
NOCOJ V VELENJSKEM DOMU KULTURE PREMIERA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA
spevek. S tem, da smo uspeli, smo se tudi lažje dogovarjali z gospodarskimi organizacijami. Bili smo prva občina, kjer seje gospodarstvo odzvalo. Zdaj se pripravljamo na podaljšanje samoprispevka. O njem bomo glasovali 20. aprila prihodnji mesec. Občani danes gledajo drugače na samoprispevek kot pred petimi leti, saj se lahko sami prepričajo, koliko se lahko naredi z združenimi močmi in sredstvi. Pred nami stojijo številni novi objekti — od cest, otroških vrtcev, telovadnic do srednjih in višjih šol. Danes si niti ne moremo zamišljati, da vsega tega ne bi bilo. Če skušamo oceniti vrednost objektov, katere smo zgradili z združenimi sredstvi, lahko zatrdimo, da so vredni najmanj še enkrat toliko. Kajti krediti, ki smo jih najeli takoj ob uvedbi samoprispevka in jih potem seveda sproti vračali, so nam zelo pocenili gradnjo . . .
Žal pa moramo danes kljub vsemu tudi ugotoviti, da so šole polne, da za celodnevno šolanje razen dveh nimajo pogojev, da je otroško varstvo še zmeraj pereče, da je potrebna cela vrsta objektov družbenega standarda. Vse to so razlogi, da se bomo prihodnji mesec odločali za podaljšanje samoprispevka," je dejal predsednik Nestl Žgank.
klosti izognili že tako, da bi planirali umneje, predvsem pa mnogo bolj realno in zato v skladu z možnostmi, ki jih imamo.
Za uspešno uresničevanje planskih nalog, ki jih združenemu delu nalaga ustava in uveljavljanje samoupravnega sistema v celoti, je nujno, da se seveda v celoti uveljavi ustavni položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, pospešijo procesi samoupravnega povezovanja združenega dela in oblikovanja širših združenih razvojnih organizmov. To pa pomeni, da moramo tudi na planiranje gledati samo v spletu uresničevanja vseh ustavnih določil.
MILAN MEDEN
Komedija »Gospod Evstahij«
uri v domu kulture v Velenju predstavilo občinstvu s premiera komedije v treh dejanjih „GOSPOD EVSTAHIJ". Delo, ki ga je režiral Karel Čretnik, prinaša gledalcem obilo pikrega humorja in zabave.
Sicer pa je to že druga premiera amaterskega gledališča v tej sezoni. Poleg navedene komedije so imeli kar sedem predstav „Zruška", dela Vinka Trin-kavsa, ki govori o težaškem radarskem poklicu.
da se boste v njem počutili zadovoljni in srečni, boste našli
vse, kar vam je potrenbo, v eni hiši, v
VELEBLAGOVNICI
Slinama
v VELENJU
Amatersko gledališče Velenje se bo danes, 21. marca, ob 20.
ki ga želite opremiti na novo, mu spremeniti videz, zamenjati, kar vam ne ugaja več in
dodati drobne detajle.
Aktualno
I Uspešno reševanje problemov na področju šolstva, otroškega varstva, zdravstva in družbenih dejavnosti v občinah Velenje, Slovenj Gradec in Dravograd kar najbolj zgovorno kaže, kako lahko delovni ljudje in občani pomembno pospešijo urejanje I nekaterih najbolj žgočih problemov na področju družbenega standarda.
V Velenju so, na primer, med prvimi v Sloveniji uvedli kra-
Ijevni samoprispevek za gradnjo vzgojno varstvenih, šolskih in drugih objektov. Zagotovo pa so se prvi v Sloveniji odločili za 2-odstotni prispevek od osebnih dohodkov in drugih prejemkov. Letos poteka pet let od uvedbe krajevnega samoprispevka. Prav
I uspešnost akcije, ob seveda znova nakopičenih problemih posebej še v šolstvu in otroškem varstvu, je spodbudila delovne ljudi in občane v vseh 25 krajevnih skupnostih Šaleške doline, da te dni glasujejo o uvedbi drugega krajevnega samoprispevka.
10 tem bodo odločali 20. aprila!
Tudi v Mislinjski dolini so zrasli prvi objekti, zgrajeni s sredstvi krajevnega .samoprispevka občanov in združenih sredstev
Ravne na Koroškem za 6. april razpisale referendum. V temeljnih organizacijah združenega dela pa teče akcija za podpis posebnega družbenega dogovora za združevanje dela ostanka dohodka za sofinanciranje gradnje neodložljivih objektov družbenega standarda.	-
Pomembno je, da so se v Šaleški dolini pri razpisu drugega referenduma odločili, da bodo to ljudsko glasovanje razpisale krajevne skupnosti, se pravi občani sami na zborih. Tako je bilo tudi v Mežiški dolini. Torej prihaja vse bolj do izraza neposredna pobuda in volja delovnih ljudi in občanov.
Ob tem pa so zanimiva razmišljanja iz Slovenj Gradca. Zdaj je v pripravi program družbenega in gospodarskega razvoja občine do leta 1980. Čeprav se bo plačevanje krajevnega samoprispevka izteklo šele leta 1977, že razmišljajo o tem, da bi spričo zahtevnih prihodnjih nalog na negospodarskem področju občanom pred iztekom prvega samoprispevka predlagali, da za razdobje 1976 - 1980 uvedejo tudi v Mislinjski dolini, po zgledu sosedov iz Velenja, že drugi krajevni samoprispevek-.
PRIJATELJSKI OBISK PREDSEDNIKA TITA NA POLJSKEM
Predsednik Tito je bil s soprogo in sodelavci na štiridnevnem prijateljskem obisku na Poljskem. Predsedniku Titu so priredili svečan sprejem. Predsednik Tito in Edward Gierek sta vodila razgovore, v katerih je izraženo prijateljstvo, ki že dlje časa karakterizira medsebojne odnose. Predsednik Tito je poudaril enakost stališč do mednarodnih problemov. Obenem se je z zunanjim ministrom pogovarjal zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, sekretar izvršnega komiteja predsedništva ZKJ Mirko Popovič pa s sekretarjem CK Edvardom Bajbuhom. Na sliki: predsednik Tito in prvi sekretar Edward Gierek.

ZADNfE DNI PO SVETU...
• PALME KONČAL OBISK
Predsednik švedske vlade Olof Palme, ki je bil pri nas na uradnem obiskuje po izčrpnih in prijateljskih pogovorih z jugoslovanskimi voditelji odpotoval iz Beograda. Med njegovim bivanjem v Jugoslaviji, prišel je na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijediča, so ga sprejeli tudi predsednik Tito in Edvard Kardelj ter Stane Dolanc.
Pogovori so bili zelo koristni, vsestranski in temeljiti, zajeli pa so tako medsebojne odnose kot najpomembnejše mednarodne probleme - tako politične kot ekonomske.
V skupnem sporočilu, objavljenem ob koncu obiska, je med drugim rečeno, da je predsednik republike Josip Broz Tito z zadovoljstvom sprejel povabilo, naj obišče Švedsko.
Jugoslavija in Švedska bosta imeli po tem obisku še boljše odnose kot prej, pa so v že prejšnji veljali za dobre. To je posledica zelo sorodnih stališč do vrste pro-
blemov, ki tarejo sodobni svet, pa tudi dobrega medsebojnega sodelovanja tako na mednaroflni sceni kot v dvostranskih odnosih.
Ko so ocenjevali slednje, so menili, da bi bilo mogoče zlasti gospodarsko sodelovanje še izboljšati, saj obstajajo za to vse možnosti.
• KAMB0D2A PRED RAZPLETOM?
Kamboški vaditelj princ No-rodom Sihanuk je v izjavi za neki tokijski časnik povedal, da bodo sile, ki se bojujejo zoper Lon Nolov režim, najkasneje v ,4veh ali treh tednih" osvobodile • prestolnico dežele in s tem praktično vrgle osovražen režim.
To potrjujejo za sedaj tudi dogodki na kamboških bojiščih, kjer so Lon Nolove sile v hudih -škripcih in le z največjo težavo držijo nekaj večjih mest. Vse druge dele Kambodže nadzirajo Sihanuku zveste šle.
Američani imajo velike težave, ko s svojimi letali dovažajo v obkoljeni Phnom Penh strelivo in živež ter tako še vzdržujejo režim, ki bi brez njihove pomoči zanesljivo že zdavnaj padel.
Osvobodilne sile so namreč že tako blizu glavnega mesta, da lahko obstreljujejo tudi njegovo letališče - edino še preostalo svobodno pot iz obkoljenega mesta.
• NA PORTUGALSKEM JE MIR
Po neuspelem državnem udaru, ki ga je poskušala organizirati skupina desničarskih oficirjev portugalske armade, je v tej deželi na .skrajnem jugozahodnem koncu Evrope zopet mir.
Nekdanji predsednik republike general Spinola je takoj, ko je postalo jasno, da udar ni uspel, zbežal v sosednjo Španijo, od koder je čez nekaj dni odpotoval v Južno Ameriko. Verjetno se bo za stalno nastanil v Argentini, ki je izrazila pripravljenost, da mu da politični azil.
Tako se je za Portugalsko končalo še eno nevarno obdobje njenega razvoja, ki je grozilo, da onemogoči demokracijo in svobodo v tej deželi, ki se je šele lani spomladi otresla petdesetletne diktature fašizma.
Sedaj se v nekoliko mirnejšem ozračju pripravljajo na volitve v ustavodajno skupščino, ki bodo 12. aprila. To bo prvič v pol stoletja, da se bodo Portugalci lahko svobodno opredelili za
obliko vladavine in pa za. svobodno izbrane predstavnike.
Medtem je v deželi prvič, odkar je oblast prevzelo gibanje oboroženih sil, prišlo do korenitejšjh sprememb tudi v strukturi družbe in njene ureditve. Sedanji režim je namreč sklenil, da nacionalizira banke in s tem vzame precejšen del moči • velikemu finančnemu kapitalu.
Ob tem , napovedujejo tudi druge sprememb e, med njimi zemljiško reformo in nekatere druge ukrepe, ki naj zagotovijo preraz-podelitev nacionalnega dohodka.
• KOORDINACIJSKI BIRO ZASEDA
V trenutku, ko to poročamo, je začel zasedati koordinacijski biro neuvrščenih dežel v Havani, ki ima nalogo pripraviti naslednje zasedanje neuvrščenih na vrhu fin uskladiti dejavnost neuvrščenih v naslednjem obdobju.
Spričo pomena, ki * ga ima zasedanje koordinacijskega biroja za gibanje neuvrščenih, bomo o rezultatih in sklepih poročali podrobneje v naslednji številki.
Zasedanja v Havani se udeležujejo predstavniki 60 neuvrščenih držav, našo delegacijo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič.
PROTESTI V LETU ŽENA - Več kot 500 žena iz mesta Sina-non v Kaliforniji se je v znak protesta zaradi neuresničene enakopravnosti z moškimi odreklo svojih las in pričesk. S tem so, kakor menijo, prikazale drugo skrajnost v primeijavi z dolgolasim moškim spolom, ki že več let uživa prednosti odhajanja k frizeiju in nege las. Na sliki: Neobičajna oblika protesta prebivalk mesta Sinona.
NOVI MOSKVIČ - Nova tipa moskviča I TO 2138 in 2140 sta uspešno prestala vse teste in ju bodo v kratkem začeli serijsko proizvajati. Prednosti obeh tipov, glede na prejšnje, so številne: varnostni pasovi in volan, udobni sedeži, 82 KS in hitrost do 150 km na uro, pri porabi goriva, ki ni večja kot pri starih modelih. Na sliki je moskvič 2138.
!
I
! 5
KREDITI - Zvezni izvršni svet je sprejel novo uredbo o potrošniških kreditih. Med .novostmi, ki so stopile v veljavo, velja omeniti naslednje:
V.prihodnje bo mogoče odobriti potrošniško posojilo za blago, katerega cena je več kot 1000 dinarjev na njegovo enoto (doslej 400 dinarjev). Potrošniških posojil ne bo mogoče dobiti za blago, v katerega vrednost je vgrajenega za več kot polovico uvoženega materiala (nekateri avtomobili, ki so pri nas v glavnem le montirani). Rok za odplačilo kreditov za avtomobile je ostal nespremenjen - 36 mesecev. Pač pase je spremenila lastna udeležba -30 odstotkov. Za drugo industrijsko blago roki odplačila ne morejo biti daljši kot 24 mesecev. Popusti za vojaške invalide pri nakupu avtomobila se razširijo tudi na nosilce spomenice in španske borce. Zanje je rok odplačila pet let. Potrošniški kredit je mogoče dobiti največ do višine ene tretjine skupnega neto osebnega dohodka za čas, za katerega je kredit odobren.
CESTE - V prihodnjih letih se nam obetajo nekatere nove pridobitve v našem cestnem sistemu. Med drugim bodo letos začeli v Ljubljani graditi nov Karlovški most z nadvozom (gradnja bo stala okrog 100 milijonov dinarjev), julija letos bodo odprli za promet avto cesto Maribor-Celje, še letos pa bodo začeli graditi skoraj 13 kilometrov dolg odsek avtomobilske ceste Ljubljana-yrhnika (gradnja bo veljala
okrog 500 milijonov). Leta 1977 bodo začeli graditi 17 kilometrov dolg odsek ljubljanske obvoznice Crnuče-Tomačevo-Dolgi most (630 milijonov dinarjev), po letu 1980 pa bodo začeli graditi predor pod Karavankami, ki bo pri Hrušici v bližini Jesenic prevzel promet ki gre preko Beljaka. Modernizirali bodo tudi gorenjsko magistrata na relaciji Ljubljana-Naklo, tako da bo cesta tako široka kot je zdaj od Naklega dalje proti Bledu oziroma Ljubelju.
BILANCA - Statistični podatki o jugoslovanskem izvozu in uvozu v prvih dveh mesecih letošnjega leta kažejo, da gibanje naše zunanjetrgovinske izmenjave odstopa od razmerij, začrtanih v resoluciji o temeljih skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije. Tako se nadaljujejo lanska negativna gibanja. Izvoz se je povečal za 13 namesto za 31 odstotkov, uvoz pa je za 15 od--stotkov večji, čeprav je lilo predvideno, da se bo povečal le za 4 odstotke.
PLOVBA - V okviru sodelovanja, v katerega so vključene občine Črnomelj, Dyga resa, Metlika, Karlovac, Ozalj in Vrbovsko, pred sezono turizma spet oživljajo razprave o načrtih z reko Kolpo in njeno okolico. Tako se bodo morale naštete občine kmalu izjasniti tudi o načrtih, s katerimi bi naredili reko Kolpo plovno. Ideja o tem je že starejša, idejni projekt pa nov.

.IN DOMOVINI
Zahteval bi veliko denarja. Projekt predvideva, da bi Kolpa povezala Jadransko morje s Savo in Donavo. Povezavo med Kolpo in morjem bi uredili s prekopom in po nekaterih pritokih ter ž e obstoječih umetnih jezerih na področju sosedne Hrvatske.
DOVOLJENJA - V najnovejši številki Uradnega lista SFRJ je objavljen pravilnik zveznega komiteja za promet o novih vozniških dovoljenjih. Legitimacija bo izdelana iz specialnega materiala z ustreznimi mehaničnimi in kemičnimi lastnostmi. Podatki o vozniku bodo obvezno vpisani s pisalnim strojem-, fotografije bodo pritrjene mehanično, tako da jo brez poškodovanja obrazca ne bo moč zamenjati. Vozniška dovoljenja na novem obrazcu bodo izdajali od 1. januarja 1976.
PROSLAVA - Do osrednje proslave 30. obletnice osvoboditve (ki bo 9. in 10. maja v Ljubljani) je le še borih 45 dni, zato je treba pohiteti z ureditvijo prostorov, kjer bosta stala spomenik revoluciji in spomenik komandantu Stanetu, ter
s pripravami same proslave. To so poudarili na minuli seji organizacijskega komiteja za proslavo 30. obletnice osvoboditve. Sprejeli so tudi okvirni program osrednje proslave, ki se bo pričela 10. maja dopoldne. Zbrani množici na Trgu revolucije bosta spregovorila predsednik SML ing. Tone Kovič in predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher.
RUDNIK - Delavski svet TOZD rudnika Zagorje je sklenil, da leta 1977 zapro jamo Kisovec. Proizvodni stroški tone pridobljenega premoga v tej jami so namreč tolikšne, da ni mogoč rentabilen izkop omenjenih premogovnih slojišč.
ŠTAFETA - Mladinka Ingrid Zuliana iz Labina bo prva ponesla štafeto mladosti, ko bo iz njenega kraja odšla 30. marca na pot po naši državi. Hrvatski mladinci bodo predali štafetno pa-Jico mladim iz Slovenije že v začetku aprila na most čez reko Dragonjo v Istri, v nedeljo, 6. aprila, pa bo slovenska mladina v Pomurju spet izročila štafetno palico hrvatski mladini.
temeljnih organizacij združenega dela. Nova je osnovna šola v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, pa posebna šola v Slovenj Gradcu, nova sta vrtca na Legnu in Podgorju, pred dograditvijo je zdravstvena postaja v Mislinji, v-Slovenj Gradcu pa so zastavili gradnjo novega zdravstvenega doma.
V občini Dravograd pa so se občani z območja te največje - krajevne skupnosti odločili za krajevni samoprispevek s poglavitnim namenom, da pomagajo pri postavitvi nove vzgojno varstvene ustanove ter telovadnice pri osnovni šoli „Neznani talci".
Zraven Jesenic so Ravne na Koroškem ena od tistih občin na Slovenskem, kjer še niso vpeljali krajevnega samoprispevka za pospešeno reševanje problemov družbenega standarda. Občanom so v Mežiški dolini enkrat že predlagali, da bi sodelovali pri reševanju nalog in problemov na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva in kulturnih dejavnosti. Prvega predloga občani niso sprejeli, ker pa je problemov vse več, so krajevne skupnosti Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in
MoTocr0ss
POD POKROVITELJSTVOM. REK JULIJA V ŠALEKU ■
Moto cross za nagrado Velenja
-»s. "rV
^fzA NAGRADO
ELENJA
4,71975
Prizadevni člani, avto-moto društva Velenje se že z vso vnemo pripravljajo na organizacijo moto crossa za nagrado Velenja. Med drugim so izdelali tudi že osnutek plakata, ki naj bi na pobočje Šaleka privabil kar največ ljubiteljev tega športa.
Po nekajletnem premoru bodo v Šaleški dolini ponovno zabmeli motorji. Vendar tokrat ne po velenjskih ulicah, ampak po strminah Šaleka. Prizadevno Avto-moto društvo Velenje bo namreč organiziralo 4. julija ob 30. obletnici osvoboditve, v počastitev 100-letnice velenjskega premogovnika ter 735-letnice vasi Šalek moto cross za nagrado Velenja. Na prvi tovrstni prireditvi v občini bodo nastopili najboljši tekmovalci Slovenije in Hrvatske na 250 kubičnih motorjih. Že v naslednjih letih pa naj bi na tej prireditvi nastopali tudi najboljši mednarodni tekmovalci.
zvezni funkcionarji, ki so zatrdili, da je odličen in ima vse možnosti, da postane ta prire-
Pokroviteljstvo nad prvim moto crossom v dolini bo prevzel Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Čeprav so do 4. julija še dobri trije mseeci, so se člani velenjskega avto-moto društva že lotili skrbnih priprav, saj pričakujejo, da bo moto cross pritegnil več kot petnajst tisoč ljudi. V začetku tega meseca so imenovali poseben 15-članski prireditveni odbor (predsednik Ivan Fece) in 30-člansko vodstvo dirke z Milanom Lukrnanom na čelu. V sami izvedbi tekmo-
KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA
Kdaj avtobusno postajališče?
Vsak šolarček bi ob pogledu na krajevno tablo z napisom Vinska »ra najprej pomislil pač na to, kar naslov narekuje: da gre za ajevno skupnost, ki je bogata z vinogradi. Tudi sam sem se večat vprašal, če se kraj upravičeno tako imenuje ali ne. Zato sem se ed kratkim odpravil v Čmovo, enega izmed šestih zaselkov kra-le skupnosti Vinska gora, k njihovemu predsedniku Ivanu Ko-iu. Tam sem najprty zvedel, da ima njihova krajevna skupnost leg Vinske gore in Crnove še naslednje zaselke: Lipje, Janškovo šelo, Prelsko in Lopatnik, kjer je skupaj 1300 krajanov. Med zaselki je največji po površini Črnova, ki se deli še na Spodnjo in Zgornjo Crnovo, po številu krajanov pa je v ospredju zaselek Lipje.
^Ivan Košan pa ni le pred-dnik sveta krajevne skiupnosti inska gora, ampak je ttudi sodoben kmetovalec, ki s;e je že pred dvajsetimi leti odlločil za plantažno sadjarstvo. Sicer pa smo ga tokrat obiskali, da bi se z njim pogovorili kot s predsednikom krajevne skupnosti. Najprej sem ga vprašal, če je kraj -resnično bogat z vinsko trto. „Že leta 1553 se je kraj imenoval Vinska gora," je začel pripovedovati Ivan Košan. „Bojda so že v šestnajstem stoletju vozili menihi vino v gornjegrajsko opatijo. Potem se je ime večkrat spreminjalo. Dolga leta je bil Šentjanž na Peči, Šentjanž pri Velenju, Šentjanž na Vinski gori... Pred leti pa smo se odločili za krajše ime — Vinska gora. Čeprav danes ni več toliko vinogradov, kot jih je bilo včasih. Do prve svetovne vojne se je kraj ponašal z lepimi vinogradi, nenadoma pa se je pojavila trtna uš in marsikateri gospodar ni obnovil vinograda nikoli več. No, nekaj jih je še seveda; če za drugega ne, jih moramo vzdrževati vsaj za ime."
— Kako gledate na razvoj kraja oziroma krajevne skupnosti v preteklih nekaj letih?
„Kraj se je v zadnjem času zelo spremenil. Predlani nas je doletela čast, da smo organizirali praznik žalske občine v našem kraju. Praznik nam je veliko prinesel. Odprli smo novo šolo, ki pa zdaj postaja že pretesna in jo bo verjetno treba čimprej razširiti, povečati bo treba tudi oddelek za otroško varstvo. V celoti smo prenovili zadružni dom, dokončali gradnjo gasilskega doma, takoj po prazniku je velenjska ERA preuredila trgovino na samopostrežni način, tako da smo zdaj tudi s preskrbo kraja zadovoljni, le kruh je še včasih bolj suh. Velika pridobitev krajevne skupnosti je tudi telefon, ki ga ima zdaj praktično vsak zaselek." Podobno kot teh pridobitev so se krajani Vinske gore zelo razveselili tudi številnih z asfaltom pokritih cestnih odsekov v skupni dolžini blizu sedmih kilometrov, najmanj toliko pa so jih usposobili za vožnjo z avtomobili.
To so lepe strani krajevne skupnosti v sosednji občini. Njihove želje pa so naslednje:
„Ze tri leta si prizadevamo, da bi v kraju dobili avtobusno postajališče," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti, „da ljudem ne bo treba čakati na avtobus na dežju. Tudi pokopališče že postaja pretesno, še vedno imamo precej cest posutih s peskom, na Lopatniku bi radi zgradili lovsko-turistični objekt, izredne težave imamo s pošto, ki v nekatere zaselke prihaja zelo neredno, zato že dolgo premišljujemo, da bi v kraju odprli pomožno pošto, saj prostor zanjo imamo v zadružnem domu, pri njeni ureditvi pa bi seveda pomagala krajevna skupnost. Čimprej bomo morali urediti tudi kanalizacijo v Vinski gori in urediti odvoz smeti. V ta nameni smo se že začeli pogovarjati z velenjsko komunalo, da bi prevzela odvoz smeti, ker smo od Žalca preveč oddaljeni."
Predsednik sveta krajevne skupnosti Vinska gora Ivan Košan pa je ob koncu povedal še en problem, ki zlasti žuli njihovo lovsko družino. Čeprav je njihova krajevna skupnost zelo obsežna, so lovci praktično neaktivni, ker nimajo lovišča, ki je zdaj v lasti velenjskih in delno lovcev iz Dobrne. Ne zdi se jim prav, da na njihovih loviščih lovijo sosedje, krajani — domači lovci pa so tako tujci na svoji zemlji - loviščih.
vanja bo sodelovalo več kot 200 ljudi. Na pomoč pa bodo priskočili tudi predstavniki Orehove vasi, kjer je ta šport tako rekoč doma. Pred. nedavnim so si teren za Šalekom ogledali tudi posamezni republiški in
ditev v Velenju tradicionalna. SeVeda pa bo to možno le v pri-
meru, da se bodo v organizacijo moto crossa vključili vsi dejavniki v občini. Za to priložnost bo društvo izdelalo še posebno značko, ki bo obenem tudi vstopnica.
Pa še o nečem razmišljajo člani avto-moto društva. Z denarjem, ki ga bodo dobili s prodajo starih prostorov ob celjski cesti, želijo postaviti nekje v bližini nove proge za moto cross manjši objekt s klubskimi prostori in bifejem. Ta objekt bi lahko služil poleti kot okrepčevalnica gledalcem te motoristične prireditve, pozimi pa smučarjem.

PRODAJALNA VELENJE, PARTIZANSKA 3 VAM PRIPOROČA NAKUP OSEBNEGA AVTOMOBILA
ZASTAVA 101
Avtomobil ZASTAVA 101 ima nekaj izrednih tehničnih lastnosti:
-	pospešek od 0 do 100 km/h - 20 sekund
-	maksimalna hitrost vozila - 135 km/h
-	moč in prostornina motorja 55 KM, 1116 cm3
-	poraba goriva - 9,5 1/100 km
-	disk zavore na prednjih kolesih
-	električna oprema z alternatorjem
-	programirani brisalci vetrobranskega stekla
-	prostor za prtljago 325 dm3, pri zloženih zadnjih sedežih 1010 dm3
-	primeren za vse ceste
Zahtevajte predračun za kredit v vaši banki, dobava vozila takoj po vplačilu.
Obiščite prodajalno Velenje, Partizanska 3 ali zahtevajte informacije po telefonu 850-096.
Priporoča se »AVTO CELJE« - CELJE!
pp
, -j
1
Vinska gora
Kekec Franc
LIVARNA
TLAČNIH ULITKOV ŽALEC, Ivanke Uranjekove 4
IZDELUJE PRECIZNE DROBNE ULITKE IZ CINKOVE ZLITINE »ZAMAK« ULITKE NA TLAČNEM STROJU ZA ELEKTRO IN ELEKTRONSKO INDUSTRIJO, AVTOMOBILSKO IN MOTORNO INDUSTRIJO, TER DRUGE VISOKO KVALITETNE ULITKE Z ZELO VELIKO NATANČNOSTJO ZA POTREBE FINOMEHANIKE, GOSPODINJSKIH STROJEV IN DRUGIH PROIZVODOV.
IMAŠ ROMAN
O TI PASJA KOLERABA f REŠITI <5A MORAM../
NATO.,, r KA3J	^
mr—.-'PRAVIŠ, DA 3E NACE
[ODŠEL V KALIFORNIJO}!
) KAJ ?A NAJ TO POMENI? /MAR MU JE MANITOU ZMEŠAL PAMETf ---
UF.' SKALPIRAN JE, |X~7~~A KAKO JE SKOČIL.'
\\ ( ro Jf >0PJ|fefc. .
\\\ ČUDEŽ!
• GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - i. ANTIČ

I
I
I *
I
-ž
i *
* #
I
Poceni igrački
Gornji posnetek smo napravili v Ložnici. Dečka na sliki sta I.di Kuhar, 4, in Bogdan Kuhar, 11. Čeprav imata enaka priimka nista brata, menda si nista niti v sorodu. Bogdan obiskuje 4. razred podružnične šole v Šentilju, mali lidi pa je seveda še doma..Našo pozornost nista zbudila enaka priimka, ampak njuni vozili, ki zgovorno kažeta, da otroška domišljija ne pozna meja. Poiskala sta stara kolesa in kolo od otroškega vozička^ stari plug, volan sta našla v pralnem stroju ter na starem obračalniku. Keba je bilo malo pomoči in domišljije še njunih očetov in tricikla sta zdaj njuni najbolj priljubljeni igrači; pa čeprav na njih ni napisa made in Japan, made in Italv . . .
Le še starci?
i §
s s
!
s
s *
s *
* s
S *
s
s *
Leta 2000 bodo na Zahodu živeli pretežno ljudje srednjih let, največ pa bo med njimi upokojencev. Strokovnjaki predvidevajo, da bo prirastek mladih vedno manjši, torej bodo o moderni glasbi, modi in tudi politiki odločali predvsem starejši in s tem običajno konservativnejši ljudje, ki so prešli petdeseto leto-.
To so samo nekatere izmed ugotovitev strokovnjakov, ki preučujejo posledice uporabe tablet proti nosečnosti. To so konkretno ugotovili nemški sociologi in to v začetku letošnjega leta, ko so Združeni narodi proglasili „leto žene".
Medtem ko v Afriki, Aziji in v tretjem svetu rekordno raste število prebivalcev, je v zahodnih evropskih deželah, pa tudi v nekaterih vzhodnih in zlasti na Japonskem, vedno i očitnejša tendenca za manjšim prirastkom, hkrati pa se veča tudi starostna doba. Letos je prvič v minulih 130 letih število rojstev v Zahodni Nemčiji močno padlo. V zadnjih treh- letih kažejo statistike, da je celo več ljudi umrlo, kakor pa se jih je rodilo.

PROMETNO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE
Vabimo vas na prijetne
izlete:
•	22. 3. 1975 — enodnevni izlet v Trst
•	24. 3. 1975 — RIM. 5 dni. cena 1.450,00 din
•	26. 4> 1975 — ZERMATT-CHAMONIX. MATTERHORN,
MONT BLANC. 6 dni. cena 2.400,00 din
•	17. 5. 1975 — LOCARNO. 4 dni. cena 1.350.00 din
Nudimo programe potovanja v Sovjetsko zvezo za leto 1975.
V naSih poslovalnicah si lahko priskrbite letalske in železniške vozovnice.
Prijave' sprejemajo poslovalnice Celje, 2alec, Velenje in Mozirje.
in.mogoče je to razlog, ali pa daje doživel v svojem življenju kakšno tragedijo,, izgubil katerega izmed svojih bližnjih, kot ona očeta. Po smrti svoje matere je na obrazu očeta često opažala prav tak izraz, čeprav svojega očeta ni mogla prav primerjati z gospodom Wentwoethom.
„Toda, naj bo dovolj o meni," je rekel Harry in se stegnil v stolu.
„Vi ste tista, za katero sem odgovoren. Prepričan sem, da ste izredno sposobna, mlada dama, vendar res ne morete kar tako ostati v tem brezdušnem mestu kakšno načrte imate? Vam lahko s čim pomagam ..."
Nezadovoljstvo je bilo tudi v Rimu, kjer pa so tudi takoj začeli razmišljati o konkretnih akcijah zoper novi jugoslovanski režim.
Nasprotno pa so novice o puču izzvale navdušenja v Washingtonu, New Yorku in drugod. Predsednik Roose-velt je bil presrečen zaradi razvoja dogodkov v Beogradu enako pa je čutil tudi Winston Churchill, ki je o tem govoril v britanskem parlamentu z izredno laskavimi besedami.
(Kot že rečeno, sta v pripravah na puč sodelovali posredno ali neposredno - tudi britanska in ameriška obveščevalna služba, pa je zato zadovoljstvo, ki so ga izpričali v obeh državah, tudi s te plati razumljivo.)
Tudi v večini evropskih prestolnic so sprejeli novice o udaru in demonstracijah po njem (med katerimi so množice terjale razveljavitev jugoslovanskega pristopa k paktu) z neprikritimi simpatijami."	+
Časopisi so v komentarjih poudarjali, da je v Beogradu znova zmagalo tradicionalno jugoslovansko svobodoljubje, pri čemer so mnogokje poveličevali tudi kralja - pa čeprav ta dejansko ni imel niti najmanjše vloge pri udaru. V resnici je bil v zgodnjih jutranjih urah po državnem udaru , celo proti pučistom, pa zaradi okoliščin ni mogel ničesar storiti, ker ni imel opore v vojski.
O puču so poročali tudi drugod po svetu, pri čemer je večina komentarjev pozdravljala spremembo v Beogradu.
Moskva je sprejela novico izredno pozorno zaradi posebnih odnosov z Berlinom. V Kremlju so takoj začeli proučevati možne posledice v širšem okviru, kajti ena izmed prevladujočih zahtev demonstrantov po končanem puču je bila sklenitev pakta o prijateljstvu med Beogradom in Moskvo, kar so predvsem terjali jugoslovanski komunisti.
PREPOVED DEMONSTRACIJ IN PROGLAS KP JUGOSLAVIJE
Silovit izbruh ljudskega čustvovanja^ je prestrašil mnoge osebnosti novega režima, ki so se zbale, da ne bodo napredne sile, pod vodstvom komunistične partije, kakorkoli preveč vplivale na množice.
Ze takoj po državnem udaru so nekateri častniki in politiki govorili, da bi bilo treba omejiti svobodo gibanja in demonstriranja na ulicah. General Simovič se s tem ni strinjal, vendar pa ni dolgo vztrajal pri takem stališču. 2e 29. marca so izdali ukaz, da ljudstvo ne sme več demonstrirati.
Ta ukrep je bil očitno uperjen zoper napredne sile in še posebej proti komunistični partiji, ki je bila na čelu vseh manifestacij, kar je novi režim dobro vedel.
Dan kasneje je centralni komite partije objavil razglas, ki smo ga v izvlečku že citrali.
Razglas se je začenjal z naslednjimi besedami:
,,Te dni smo bili priče nezaslišani izdaji narodov Jugoslavije s strani bivše vlade Cvetkovič-Maček-Kulovec. Namesto, da bi uresničila neudržne težnje ljudstva in sklenila pakt o vzajemni pomoči z veliko in miroljubno deželo -Sovjetsko zvezo - za očuvanje neodvisnosti jugoslovanskih narodov in da bi se izognila vojnemu spopadu ter rešila deželo opustošenja, je bivša vlada kapitulansko izdala narode Jugoslavije in pristopila k Trojnemu paktu. Pod močnim pritiskom ljudskega ogorčenja, ki ga je vodila komunistična partija Jugoslavije, je bila izdajalska vlada skupaj s Pavlom Karadjordjevičem zrušena. Zamenjala jo je nova vlada generala Dušana Simoviča, od katere ljudstvo upravičeno pričakuje, da bo uresničila njegove zahteve, ki predstavljajo za množice vprašanje njihove svobode, njihove neodvisnosti, njihovega obstoja, njihovega življenja,
zahtev, ki pomenijo mir, kruh in svobodo.
Narodi Jugoslavije pričakujejo sedaj uresničenje svojih zahtev od nove vlade, terjajo hitro ukrepanje in se ne morejo in nočejo več zadovoljiti zgolj z obljubami in odlaganjem. Prišlo je do zamenjave vlade, toda še vedno ni vidna jasna sprememba notranje in zunanje politike. Nova vlada se še ni izjasnila o svojih bodočih odnosih s Sovjetsko zvezo. Ali bo navezala tesne in prijateljske zveze s to močno socialistično deželo in podpisala z njo pakt o prijateljstvu in vzajemni pomoči ter hkrati razveljevila izdajalski in kapitulantski pakt o pristopu k Trojnemu paktu, ki predstavlja sramoto in ponižanje za naše narode?
Neodvisna Jugoslavija je v strašni nevarnosti. Vsaka minuta je dragocena. Ljudske množice Jugoslavije terjajo hitre iri nujne ukrepe od nove vlade - terjajo hiter podpis pakta o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo."
Nato je proglas centralnega komiteja komunistične partije podrobneje razčlenil tedanji politični položaj:
„Narodom Jugoslavije grozi po eni strani nevarnost od kapitulatskih in izdajalskih elementov, ki bodo še naprej poskušali vse, da bi s pomočjo si' osi razbili obrambne sile naroda in tako oslabili deželo - po drugi strani pa grozi Jugoslaviji nevarnost od angleških vojnih hujskačev, ki s svojimi provokacijami ženejo deželo v vojni pokol."
Nato govori proglas o razbitju predstavništva nemškega potovalnega urada in o napadu na nemškega diplomata Von Herna (na njegov avto so po povratku iz cerkve, kjer je bila svečana maša, prva, ki jo je organizirala nova vlada in ki se je je udeležil tudi kralj Peter II., vrgli nekaj kamnov, diplomata pa opljuvali) ter opozarja, da ni treba nasedati takim provokacijam in da se je treba od njih ograditi.	'
24
„Motite se. Urad v Londonu je rekel, da se je preselil v New York. To je njegov urad, ne? "
„To je bil nekoč. Gospod Galahad je zapustil naše podjetje. Bi mogoče želeli še kakšna pojasnila? "
. ,,Ne, ne!" je zaklicala Yuki. „Delal je za Družbo ' lepih umetnosti. To je podjetje lepih umetnosti. In jaz sem prišla iz Japonske ..."
„Hm, hm! Zdelo se mi je, da mi je glas znan, toda nisem mogel verjeti lastnim ušesom! Mar niste Yuki? Pozdravljeni v New Yorku!"
Pred njo je stal Harry Wentworth, stegoval roko proti njej in se režal, kot takrat, ko ga je zadnjič videla v Tokiu skozi Johnny-
• ROMALO KIRKBRfDE
Johnny storil kaj napačnega, kaj nepoštenega? " je vprašala vsa zaskrbljena. „Tega pač ne veijamem!"
„Lahko bi bila le napaka. Verjetno je tudi bila. Toda težava je v tem, ker je bil Johnny eden izmed naših vodilnih uslužbencev — vedno brezhibno oblečen — vljuden — z oksfordskim naglasom — iz posebnega letalskega regimenta.
Njegovi odjemalci — bolje rečeno naši — so bile starejše dame, ki je vse po vrsti izredno očaral. Zelo ga bom pogrešal. Iz posebnih razlogov sem vedno pazil na ugled podjetja, a bil vedno obzirno ob strani. On pa je bil moja podaljšana javna roka. Kot lahko opazite, nimam iste privlačnosti, očarljivosti..."
Nekaj v njegovem glasu, izrazu, žalostnih in preisku-jočih očeh, je Yuki pretreslo. Razumela je, daje bil prizadet zaradi Johnnyjeve-ga postopka, toda njegova žalost se je zdela še veliko, globlja. Ni bil čeden moški
jevo okno. Tedaj je bila jezna in iz neznanega vzroka tudi sedaj, sodeč, da je vsa ta zmeda okrog Johnnyja samo njegovo delo. Strmela je v njegov, zgubani obraz, skrivljen nos, velike, nepravilne zobe, plešo na glavi in ni mu hotela stistniti roke v pozdrav.
„Oh, draga moja, ne morem vam povedati, kako srečen sem, da vas vidim pred seboj! Mar ste na potovanju prek Amerike? Mar nastopate z gledališčem? "
„Prišla sem, da bi našla Johnnyja. Rekel je, da ste vi njegov šef-san. Skupaj sta delala na Japonskem. Kje je Johnny?"
„Kako rad bi vedel! Prav zares. Toda pridite, popila bova skodelico kave in se pogovorila. Na vrhu zgradbe je restavracija, Jcjer je prekrasen pogled na vse strani mesta. Prav gotovo vam bo všeč."
Sedla sta za majhno mizico v Mavrični sobi in opazovala Centralni park ter številna cestna križišča pod seboj, ki so vodila v daljavo do otoka.
„No, vidite, tako je draga moja. Neko jutro je Johnny vstopil v mojo pisarno in mi ponudil svojo odpoved. Tako, čisto enostavno! Zelo sem bil jezen nanj, ker me je zapustil na tak način, toda vedno je bilo težko dlje časa se jeziti na gospoda Galaha-da, v kar ste se že gotovo tudi sami prepričali."
„Resnično nimam najmanjše predstave. Nekaj časa je živel pri prijateljih v Connecticutu, naprej pa se je za njim zabrisala vsaka sled. Toda, po pravici mi povejte, mat ste res pripotovali tako daleč, da bi videli Johnnyja? Saj vas je moralo stati celo goro denarja! Le kako ste uspeli? " , .Znašla sem se. Tako bom našla tudi Johnnyja."
,,Želim vam obilo sreče. Če ga boste našli, prosim, mi sporočite. Odpeljal se je z izredno dragocenim seznamom naših kupcev, katerega bi želel dobiti nazaj ..." „Hočete reči, da je
GVAPO SE JE POGNAL NA
... IN ODPIR3AL PROTI 3EZERU...
t -— Ponovi še enkrat, če upaš! ...
BREZ BESED
HI3A! LE BRŽ V VALOVE,KO-N3IČEK IN NA DRUGjl BRFQ.'

Kako smo določili novo mejo katastrske občine Šoštanj
V začetku naj poudarimo, da so bli geodetski načrti za katastrsko občino Šoštanj še leta 1970 skorajda neuporabni. Izdelani so bili pred več kot 120 iti (star grafični kataster me-
rila 1:2880) in so imeli vrisanih že toliko sprememb, da skorajda ni bilo mogoče prebrati pravilno parcelne številke, kaj šele določiti pravo površino parcel. Jasno je, da so ti načrti sedaj v
SVETOVNI DAN INVALIDOV
V letu 1975 praznujemo svetovni dan invalidov 23. marca z geslom „Invalid — tvoj tovariš". To geslo smo povzeli po priporočilu mednarodnega združenja delovnih in civilnih invalidov (FIMITIC).
Gre za tri preproste, navadne besede, enostavno povezane v geslo. Površinsko odzivnemu, v delp in zaslužek zaverovanemu človeku zvenijo obrabljeno in prazno, ne povedo mu ničesar. Občutljivejši se ustavi, prisluhne, gre globlje, se zamisli ob vsaki besedi posebej in potem ob vseh treh skupaj, zlitih v geslo: nenadoma se mu odstre skoraj neizčrpno bogastvo pomenov, pomenskih odtenkov in miselnih zvez. Zaradi širine in globoko humanega-klica geslo sili v premislek. Ali niso v njem obseženi pojmi danes premalo znani ali ponovno premalo znani, spričo materialne usmerjenosti potisnjeni na rob družbenih dogajanj? Hoče geslo, takšno kot je, družbo opozoriti, da ni uresničila ciljev, ki jih sicer vzneseno oznanja? Kdo in kje je ob robu stoječi človek
-	invalid, ki pogreša človeka - tovariša doma, v tovarni,'v uradu, na polju, na cesti, v šoli, v komuni, V življenju?
Ustava nam izrecno in določno zagotavlja enakopravnost vseh naših ljudi - ekonomsko, socialno in kulturno. Zapisana je" pravica do varnega otroštva, šolanja^ dela in tudi dolžnost lastne odgovornosti za svoje odločitve. Ce bi to družba lahko že danes dosledno uresničila, bi bil poziv gesla odveč.
Vključitev v življenje in delo je osnovni motiv, kadar govorimo o telesno ali duševno prizadetih ljudeh. Se pravi, da ta skupina še nima enakih možnosti sodelovanja v družbenem življenju, saj je med njimi več ljudi z nezadostno izobrazbo, s podpovprečnimi osebnimi dohodki, zaposlenih z neustreznim delom in z majhno možnostjo vplivanja na svoj razvoj. Obnovimo nekaj preverjenih zakonitosti družbenega razvoja:
-	-problemi invalidinih ljudi niso rešljivi, če jih izločimo iz splošnih družbenih problemov;
-	rešitev problemom invalidnih ljudi moramo iskati v organizaciji take samoupravme družbe, v kateri bodo vsi ljudje - vključno tudi invalidi - sodelovali v različnih aktivnostih na vseh ravneh družbenega udejstvovanja;
-	družbene razmere, ki otežkočajo življenje invalidnim ljudem, otežkočajo življenje tudi drugim.
Te smernice zadevajo na ovire.
-	Preveč je še nazposlenih, neustrezno zaposlenih, premalo strokovno usposobljenih invalidnih ljudi, da bi mogli govoriti o enakih možnostih, kijih imajo drugi.
-	Tudi če bi mogli usposobiti in zaposliti vse tiste invalidne osebe, ki bi to zmogle, bo vselej treba računati na skupino huje prizadetih, ki bo trajno potrebovala družbeno skrb in pomoč pri urejanju njihovega življenja.
-	Možnosti za šolanje in usposabljanje telesno ali duševno prizadete mladine so v Slloveniji še močno omejene in ne zadoščajo potrebam ljudi.
-	Mnogo je še ljucili v odročnih krajih, družbeno izoliranih, nevključenih v svoje organizacije.
-	Tehnični in ekomomski razvoj pogosto ne računa s telesno ali duševno prizadetimi ljudmi, kot z „normalnim in nujnim delom družbe", temveč jih socialno vrednoti kot izolirane skupine
-	to pa ustvarja ograje in arhitektonske ovire pred šolami, delovnimi mesti v prometu, kulturnih ustanovah, trgovinah in pred drugimi javnimi zgradbami, ki so osnovnega pomena za aktivno sodelovanje v družbi, vendar so motorično prizadetim osebam nedostopne. Vfcoki pragi in stopnišča, preozka vrata za uporabnike invalidskih vozičkov, nedostopne sanitarije, nedosegljive telefonske slušalke, cestni podhodi brez držal in klančin - vse te ovire obstajajo kot trdni spomeniki nedomiselnosti prejšnih načrtovalcev. Toda te arhitektonske ovire neprestano gradimo še danes - čeprav je njihov učinek enak napisu: vstop v prostore te hiše telesno prizadetim onemogočen.
-	Možnosti zaposlovanja prizadetih oseb pod posebnimi pogoji so se v zadnjih 10 letih skrčile za polovico.
-	Podatki v Sloveniji kažejo, da je število poklicno usposobljenih telesno ali duševno prizadetih ljudi glede na doseženo stopnjo naše družbe odločno premajhno in da dosedanja družbena prizadevanja niso zagotovila možnosti za uresničitev pravice do dela. Zunaj socialno-ekonomske skupnosti ljudi v združenem delu je preveč telesno prizadetih ljudi.
-	Dosedanja pozitivna zakonodaja ne zadostuje za uspešno delovanje modela poklicne rehabilitacije, uvajanja v delo in ustrezno zaposlitev.
Iz teh ocen in podatkov sledi vrsta obvezujočih ugotovitev:
1.	Stopnja zaposlenosti invalidov je le v redkih naših delovnih organizacijah primerna. S celotno stopnjo zaposlenosti invalidov v gospodarstvu ne moremo biti zadovoljni.
2.	Potrebni so širši družbeni, pravni in strokovni ukrepi, da se poveča zaposlenost invalidov v temeljnih organizacijah združenega dela in zagotoviti je potrebno pogoje za povečanje zaposlenosti invalidov pod posebnimi pogoji v delavnicah za delo pod posebnimi pogoji.
3.	Potrebno je doseči hitrejši razvoj poklicne rehabilitacije invalidov. Določiti je potrebno odgovornost za razvoj potrebnih zmogljivosti, za razvoj strokovne doktrine, potrebnili metod in sredstev poklicne rehabilitacije, za financiranje, izvajanje poklicne rehabilitacije in njenega razvoja, za vzgojo potrebnih kadrov in za zagotovitev drugih pogojev za nemoten razvoj teh služb.
4.	Vzporedno z uspostavitvijo in razvojem sistema poklicne rehabilitacije in zaposlovanja je potrebno vzpostaviti takšen sistem evidence, ki bo omogočal ugotavljanje številčnega stanja invalidov, ugotavljanje dejanske stopnje zaposlenosti invalidov v delovnih organizacijah in, ki bo omogočal vsakoletno spremljanje gibanrna tem področju.
GčUo „Ipvalid - tvoj tovariš", slečeno in brez tančic samari-tanščine, bo našlo svojo uresničitev le v križnem ognju naših družbenih odnosov. Prav to nam omogočajo in terjajo nova ustava in še neizrabljene možnosti stvarnega samoupravnega dogo-vaijanja med ljudmi.
„Invalid - tvoj tovariš" - to ni klic po usmiljenju - to je klic po ustvarjenju pogojev za enakopravno delo in življenje - to je klic po toplih človeških medsebojnih odnosih, po topli razumevajoči človeški roki.
Invalidom naše občine, še elasti pa vsem našim članom, želimo predvsem zdravja in v bodoče še več razumevanja s strani širše družbene skupnosti, saj bomo s tem v praksi uresničili besede tovariša Tita „človek je naše največje bogastvo". Naj bo letošnji praznik še en poziv vsem občanom, da invalidi želijo in hočejo enakopravno sodelovati in pomagati pri nadaljnji izgradnji samoupravnega, demokratičnega in humanega socializma.
OBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE
Predsednik EDVARD CENTRIH
5
s
s
»»
S
i 5
i s
i s
našem arhivu in se o resničnosti teh trditev lahko vsakdo prepriča.
Občinska skupščina je leta 1970 potrdila petletni program naše uprave, v katerem je bila glavna naloga nova izmera Šoštanja in izdelava novega nume-ričnega in koordinatnega katastra za k. o. Šoštanj. Seveda smo se takrat odločili, da v skladu z geodetskimi predpisi na novo zamejičimo katastrsko mejo in vse parcele znotraj nje.
Pri določitvi nove meje katastrske občine Šoštanj pa bi poizkušali podrobneje obrazložiti potek, ker so se pojavila nepravilna tolmačenja.
Če pričnemo z opisovanjem priključenih in izključenih območij stare katastrske občine Šoštanj na vzhodni strani Šoštanja, bi utelneljevali postopek takole:
Nova izmera katastrske občine Velenje se konča približno 400 m proti Šoštanju od ceste, ki pelje k skladišču razstreliva. Da bi združili novo izmero (k. o. Šoštanj, k. o. Velenje) smo del katastrske občine Družmirje vključili v novo formirano katastrsko občino Šoštanj. (To je sedaj industrijska cona, kjer se že gradi nova tovarna EFE in kjer so predvideni industrijski objekti REK.)
Na jugu Šoštanja smo ves gozdni in strm predel priključili katastrski občini Lokovica. Strokovno utemeljujemo to zato, ker geodetska zakonodaja za take predele, kjer ni predvidena urbanizacija, predvideva načrte merila 1:2500 in ne 1:1000, kot je izmera Šoštanja.
Na zahodu je ves predel Po-hrastnika (po zazidalnem načrtu) priključen novoformirani k. o. Šoštanj od katastrske občine Šentflorjan.
Severozahodno tudi od katastrske * občine Topolšica velik del ozemlja j>ripada h k. o. Šoštanj (vila Široko, nogometno igrišče).
Severovzhodno ga smo velik del prejšnje k. o. Šoštanj (Gorice) priključili katastrski občini Družmirje iz naslednjih razlogov:
Iz karte eksploatacijskega območja rudnika nam je bilo jasno, da bo do leta 1985 velik del tega območja ugreznjen.
Na vpogled smo dobili odločbo štev. 1/1-2160/1-53 z dne 30. 12. 1953, na katero se je sicer takrat Okrajni ljudski odbor iz Šoštanja pritožil, vendar v pritožbi ni uspel, kakor tudi odločbi štev. 09-3/73-60 z dne 18. 6. 1960, ter štev. 310/B-52/6-9 z dne. 21. 2. 1964, iz katerih se vidi, da je eksploatacijska meja tehnično kot pravno precizno določena.
Da smo se odločili ta del Šoštanja priključiti Družmirju, nas je vodila predvsem ekonomska plat. Geodetski načrti se delajo za daljše obdobje, po izkazanih računih stane nova izmera Šoštanja preko 1,000.000 din, to pa še zdaleč ni vse, potrebno je bilo 3-letno angažiranje geodetske uprave, ki ni nikjer ovrednoteno, izdelati se mora nova zemljiška knjiga itd.
Nesmiselne pa so trditve, da je odškodnina za nepremičnine registrirana na novih načrtih drugačna od tistih, ki so registrirani na grafičnem katastru. Tudi drugi režimi niso obvezno odvisni od katastrske meje, saj je poznano, da se meja mesta (ki jo je v Šoštanju potrebno še določiti) meja krajevne skupnosti, meja za razne druge prispevke, lahko popopolnoma drugačna od meje katastrske občine.
Ditka Haberl izbira blago za svojo skupino
omogočil nastop na Švedskem
Jutri zvečer bo v glavnem mestu Švedske Stockholmu tekmovanje za najboljšo pesem Evrovizije. Jugoslavijo bo na tem velikem tekmovanju zastopala skupina ,JPepel in kri", ki je s pesmijo „Dan ljubezni" zmagala na letošnjem opatij-dtem festivalu. Kako se bodo Ditka Haberl, Nada Žgur, Mira Klobas, Oto Pestner, Ivo Mojzer in Janez Goršič odrezali na šved&em, raje ne bi ugibali, povemo pa naj, da bo &upina nastopila v lepih oblekah modnega salona iz Velenja. Modni salon je namreč za vseh dvanajst članov skupine „Pepel in kri" skrojil obleke, šestim pa je tudi denarno omogočil potovanje na Šved&o. V prihodnjih tednih oziroma mesecih bo Modni salon organiziral skupaj s skupino ,JPepel in kri" več koncertov z modnimi revijami v nekaterih slovenskih mestih; med drugim jih bomo videli tudi ob otvoritvi nove proda-
Da je geodetska uprava delo opravila strokovno in zakonito, nam priča vrsta odločb in zapisnikov med postopkom, kar vse potrjuje odločba geodetske uprave SRS štev. 45/g—8/16—74 z dne 14. 8. 1974, ki potrjuje elaborat.
Šoštanj ima najsodobnejše geodetske podlage, mora pa še dobiti kataster podzemnih komunalnih naprav. Lastniki teh
naprav do sedaj še niso opravili v tej zvezi ničesar, čeprav zakon že od leta 1968 precizno opredeljuje naloge. Kolikor se stvari ne bodo premaknile, bomo morali uporabiti zakonske sankcije.
Prepričani smo, da so ažurni in solidni katastri vsakemu kraju prvi pogoj za dobro planiranje.
IVAN GABER
jalne modnega salona v Velenju predvidoma v začetku prihodnjega meseca.
Tiha želja Velenjčanov pa je tudi, da bi bilo naslednje tekmovanje za najboljšo popevko Evrovizije v Velenju - seveda, če bi zmagala naša lupina.
• Avtomatska pralnica za avtomobile
V velenjski občini je vsako leto več avtomobilov. Po zadnjih podatkih jih je bilo konec lanskega leta 4600. Avtomobile je treba od časa do časa tudi oprati. Žal je to možno v Velenju le ob reki Paki ali ob kakšnem okoliškem potoku. Avto-moto društvo je sicer pred časom imelo pralnico za avtomobile, ker pa je bila njena zmogljivost glede na nenehno večanje števila avtomobilov premajhna, pa tudi delavcev niso mogli dobiti, so dali prostore v najem. Kot pa kaže, bomo v Velenju kmalu dobili avtomatično pralnico, ki bo lahko oprala 20 avtomobilov na uro. Poleg bencinske črpalke ob celjski cesti jo bo postavil ljubljanski Petrol. Zvedeli smo, daje oprema že v Velenju, pa tudi dokumentacija je že zbrana.
NOVO V VELENJU
iAL#M
Vsi so optimisti
Danes, ko je do tretje oddaje Spoznavajmo svet in domovino" le še dober teden, vam želimo na kratko predstaviti mladince -tekmovalce, ki so v Velenju premagali ekipo O K ZSMS iz Kopra, v Kočevju pa domačine. Oba izida sta bila tesna, vendar ni pomislekov. Zmagali so z znanjem. Pred koncem ciklusa oddaj so ostale le še štiri ekipe, ki se bodo pomerile v polfinalu (Moziije, Škofja Loka, Velenje in Radovljica) v kulturnem domu v Velenju prihodnjo soboto ob 20. uri.
Vprašali smo jih, kako so razpoloženi pred odločilnim s-ečanjem.
JANKO LUKNER (22), študent sociologije (vodja ekipe): Na prvi oddaji v Velenju smo zmagali v podaljšku s tesnim rezultatom (9:8). Zato smo se na oddajo v Kočevju pripravili temeljiteje in uspeli. Čeprav vemo, da bo v soboto vroče, ne zgubljamo poguma.
ETA GABERŠEK (18), dijakinja velenjske gimnazije: Zadolžena sem za področje kulture. To me zanima. Na oddaji v Kočevju sem odgovorila na tri vprašanja, eno lažje pa mi je v želji po uspehu ušlo z jezika. Tokrat bom morala ostati pazljiva v vsakem primeru. Želja v uspeh pa je seveda še večja, čim pomembnejše je tekmovanje.
JOŽE HUDALES (19), študent zgodovine in sociologije: „Z zgodovino se ukvarjam kot študent, s politiko pa tudi zaradi veselja. Redno spremljam gospodarske in politične dogodke v svetu, za dogodke doma pa sem se ob tej priliki še posebej zanimal. Sobotni nasprotniki so močni, to je razvidno že iz uvrstitve v polfinale, mi pa ne bomo hoteli biti slabši.
DARINSKA DRAME (17), dijakinja ekonomske srednje šole Celje: „V ekipi sodelujem kot gostja iz OO ZSMS Zibika, in sem vesela pozornosti organizatorja. Pred pomembnim srečanjem nam gotovo ostaja precejšnja mera negotovosti - kar je normalno. Na tekmovanje bom pripeljala mlade navijače iz Zibike, tako bo na odru bolj domače."
IZTOK HUDOMALJ (18), dijak velenjske gimnazije: ..Ukvarjam se s športom, predvsem z atletiko, redno spremljam športne novice, zato sem v ekipi zadolžen za šport. Podatke si lahko zapomnim, ker pa jih je vedno mnogo, seveda spomin lahko malo zataji. Tokrat na to ne mislim, saj je uspeh tudi v optimizmu. Na oddajo bomo pripravljeni kar najboljše."
Čas je, da predstavniki naše ekipe še pobrskajo po spominu in po literaturi. Pred njimi je možnost za uvrstitev v finalno tekmovanje, kar je že dovolj lep uspeh in čast za mlade tekmovalce.	J0ŽE MIKLAVC
,
$ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
GOSPODARJENJE V TOVARNI OBLAZINJENEGA POHIŠTVA »NOVA OPREMA«« SLOVENJ GRADEC;
Leto 1975 — leto novega napredka
Za nekaj nad 270-člansko delovno skupnostjo Tovarne oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec, ki se je v letu 1974 vk{jučila kot temeljna orga-
nizacija združenega dela v Gozdarstvo in lesno industrijo Slovenj Gradec, je izredno razgibano investicijsko leto. Za naložbe so porabili okrog 13 milijonov
ZADNJA STALIŠČA OKROG DOKONČNE IZGRADNJE DOMA UPOKOJENCEV V SLOVENJ GRADCU:_
Dom je treba dograditi
Delegatom vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec je bila na zadnjih sejah posredovana informacija o stališčih v zvezi z dokončno izgradnjo Doma upokojencev Slovenj Gradec.
Dom upokojencev v Slovenj Gradcu je treba dokončati; zaradi nedokončanih del že nastaja gospodarska škoda.
Prostori v domu morajo biti prvenstveno namenjeni upokojencem, možna pa je tudi zamenjava stanovanj.
Izvršni svet Občinske skupščine Slovenj Gradec, Društvo upokojencev Velenje, Samoupravna stanovanjska skupnost Velenje ter Občinski svet Zveze sindikatov Slovenj Gradec naj posebej rešujejo vprašanje spodnjih prostorov v Domu upokojencev.
Komisija za verifikacijo domov upokojencev pri Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ni dda soglasja za Dom upokojencev Slovenj Gradec, ker ni grajen po normativih, določenih za domove upokojencev. Zato skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more dati
jilo.
Investicija za Dom upokojencev Slovenj Gradec se naj prenese na Samoupravno stanovanjsko skupnost Slovenj Gradec s tem, da se republiška dotacija spremeni v posojilo z rokom odplačila 25 let in z 2 % obrestno mero ter da se zagotovi še dodatna sredstva za dokončanje objekta v višini okrog 1,400.000 dinarjev. Pogoj pa je, da so aunitete prispevek Slovenj Gradca za gradnjo regionalnega doma v Dravogradu. Če pa do te gradnje ne bi prišlo, pa naj bi se anuitete stekale v Slovenj Gradec, porabiti pa bi jih bilo mogoče za nadaljevanje gradnje doma upokojencev.
V razpravah o prenosu investicije, najetju posojila in o namembnosti doma morajo sodelovati tudi predstavniki slovenj-graškega društva upokojencev.
Pri Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenj Gradec pa se mora zbrati vsa dokumentacija za gradnjo Doma upokojencev Slovenj Gradec.
dinarjev. Dogradili so nov obrat za izdelavo posteljnih vložkov, v katerega so namestili tudi nove stroje, pa nove prostore za izdelavo vzmetnega jedra, novo sušilnico ter 2.100 kv. metrov obsegajočo dcladiščno halo.
Dopolnjevali oziroma modernizirali pa so tudi ostale obrate, tako obrat poliuretana, tapetniški obrat, mizarsko delavnico, pri-krojevalnico itd.
KAZALCI GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Tovarna oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec je lani ustvarila nad 65 milijonov dinarjev celotnega dohodka. V primerjavi z letom 1974 so povečali celotni dohodek za 67 %, osebne dohodke pa za 38 %, tako da so znašali v poprečju za lansko leto 2.700 dinarjev na zaposlenega na mesec (leto pred tem pa 1.960 dinarjev).
V letu 1974 so v tej slo-venjgraški tovarni v glavnem povečali izdelavo sedežnih garnitur. I^b tržišču so se ob
tem pojavili tudi novi izdelki, posebej še kvalitetni posteljni vložki, kijih bodo letos, kot načrtujejo, izdelali že 70.000 kosov.
Precej denarja pa so namenili za osvajanje še druge nove proizvodnje in drugih novih izdelkov.
Tako načrtujejo za letošnje leto bistveno povečanje proizvodnje, večja bo ponudba, še nadalje pa bodo izboljšali tudi kvaliteto izdelkov.
NAJMANJ 35 NOVIH DELOVNIH MEST V LETU 1975
Letos bo Tovarna oblazinjenega pohištva „Nava oprema" Slovenj Gradec dosegla okrog 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega naj bi se povzpel na 3.100 dinarjev na mesec. Računajo pa tudi na odprtje 35 novih delovnih mest.
Na tržišču se bodo pojavili s še večjo izbiro sedežnih garnitur, z oblazinjenim pohištvom ter z vrsto novih modelov posteljnih vložkov.
V letošnjem letu bodo proizvodnjo še povečali
V RAZPRAVI JE PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI:
Prispevek na zaposlenega približno enak
Svet občin koroške regije je na nedavni prvi seji, ob delegatskem konstituiranju, obravnaval tudi predlog družbenega dogovora o združevanju sredstev za krajevne skupnosti.
Z namenom, da bi tudi na območju občin koroške regije načeloma poenotili zbiranje in združevanje sredstev za financiranje krajevnih skupnosti, da bi uresničili ustavno načelo o vlogi in nalogah krajevnih skupnosti kot neločljivega sestavnega dela združenega dela ter kot oblike in načina uresničevanja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov, bodo sklenile skupščine občin koroške regije družbeni dogovor o načinu zbiranja in združevanja sredstev, ki jih delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih, in sredstev, ki jih skupščine občin namenijo za delovanje družbenopolitičnega sistema in
jačanje materialne osnove krajevnih skupnosti.
OBČINSKE SKUPŠČINE - POBUDNIKI ZA SKLENITEV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
Iz predloga družbenega dogovora izhaja, da bodo občinske skupščine pobudniki za sklenitev samoupravnih sporazumov na območju svojih občin, s katerimi se temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne ^skupnosti dogovorijo o načinu združevanja in uporabe sredstev, ki"jih skladno z ustavo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih.
Skupščine občin bodo pripra-
vile predloge samoupravnih sporazumov in jih dale v razpravo in sprejem istočasno s samoupravnimi sporazumi o skupni porabL Občinske skupščine pa bodo sproti obveščale javnost o akciji za sklenitev samoupravnih sporazumov, prav tako pa tudi o pomenu sporazumov za krepitev materialne osnove krajevnih skupnosti.
DEL POTREBNEGA DENARJA - TUDI IZ OBČINSKIH PRORAČUNOV
Predlog družbenega dogovora o združevanju sredstev za krajevne skupnosti med drugim tudi določa, da bi se občinske skupščine dogovorile, da bodo sredstva za delovanje družbenopolitičnega sistema zagotavljale iz sredstev proračuna in da bodo v okviru možnosti šibkejšim krajevnim skupnostim zagotavljali iz proračuna tudi del sredstev za
V središču trgovskega centra Velenje
Kavarna slaščičarna Center
že vedno poduje in nudi usluge po zmernih cenah.
—	Kavarna slaščičarna „Center" je prijetno urejena
—	Kvalitetne usluge po izbiri in vašem okusu
—	Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti
—	Letna terasa
—	Časopisi in revije
KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetno počutje v „KSC" in na svidenje!
krepitev materialne osnove, krajevnih skupnosti.
S samoupravnim sporazumom pa bi določili, da bi bile temeljne .in druge organizacije združenega dela dolžne, da po zaključnem računu namenijo del sredstev ostanka dohodka za potrebe krajevnih skupnosti. Ta sredstva pa bi temeljne in druge organizacije združenega dela nakazovale na račune krajevne skupnosti ob upoštevanju števila zaposlenih iz posamezne krajevne skupnosti. Občinske skupščine pa naj bi skušale ob tem doseči, da bi bil prispevek -temeljnih in drugih organizacij združenega dela za potrebe krajevnih skupnosti na območju občin koroške regije vsako leto vsaj približno enak.
PROGRAMI IN RAZVOJNI NAČRTI NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
Skupščine občin bodo morale zagotoviti, . kot določa predlog družbenega dogovora, da bodo v krajevnih skupnostih izdelani programi in načrti razvoja ter da jih bodo obravnavali in sprejemali na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni delavci iz posamezne krajevne skupnosti. Programi in načrti razvoja krajevne skupnosti pa bodo osnova za zbiranje in združevanje sredstev za uresničitev nalog, zapisanih v razvojnih načrtih.
Še posebej pa naj bi Se skupščine občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec sporazumele in dogovorile, da bodo zbirale sredstva za večje in pomembnejše investicije na svojem območju na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov ali pogodb.
Družbeni dogovor o združevanju sredstev za krajevne skupnosti bo začel veljati, ko ga bodo v enakem besedilu sprejele skupščine občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.	_
Ob tem načrtujejo osvajanje novega sistema proizvodnje poliuretana, in sicer mehkega poliuretana, ki je primeren zlasti še za potrebe pohištvene industrije. IJjorabljali ga bodo v sami tovarni, nekaj pa ga bo na voljo tudi za drugo pohištveno industrijo. Nasploh računajo, da bodo v letu 1975 okrepili sodelovanje in kooperacijske odnose s pohištveno in avtomobilsko industrijo.
V PRIPRAVI NOV INVESTICIJSKI PROGRAM
Za letos so si zastavili kot osnovno nalogo dokončanje investicij ter dopolnitev procesa.
Vse kaže, da bodo morali čimprej dopolniti razvojni program delovne organizacije do leta 1978, saj so se odločili, da bodo v prihodnje bolj smelo kot doslej načrtovali razvoj, seveda ob upoštevanju kar najtesnejšega sodelovanja z Gozdarstvom in lesno industrijo Slovenj Gradec ter z ljubljanskim Slovenijale-som. Pri tem bodo zasledovali poglavitni razvojni cilj, to je -zagotoviti vsem zaposlenim enake pogoje za delo! Med obiskom v Tovarni oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec smo izvedeli, da pripravljajo nov investicijski program. Graditi želijo specializirano tovarno za proizvodnjo oblazinjenega pohištva ter za druge dejavnosti. Ta tovarna naj bi začela z delom že prihodnje leto.
TUDI V „NOVI OPREMI" SE SREČUJEJO S TEŽAVAMI
Vseskozi smo pisali o uspehih in načrtih tega nekaj nad 270-članskega delovnega kolektiva. Pa bi utegnil kdo celo pomisliti, da težav sploh ne poznajo. Pa se srečujejo z njimi na vsakem koraku. Pozabiti ne gre, da z novimi obrati in stroji prehajajo iz polobrtniškega na industrijski način proizvodnje. Nemalo težav imajo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, pa zaradi neenotnega sistema kreditiranja prodaje izdelkov široke potrošnje. Vse doslej pa so se srečevali tudi z veliko fluk-tuacijo delovne sile, ki so jo pogojevali nizki osebni dohodki,-Da bi zagotovili potrebne nove delavce, posebej še strokovnjake, si prizadevajo, da bi čimprej izoblikovali in uveljavili sistem nagrajevanja po delu ter takšne odnose med zaposlenimi, da bi bili lahko za zgled tudi drugim delovnim skupnostim v Mislinjski dolini.
$	• »Mladi Koroške
s	po poteh
!	XIV. divizije«
^	Nedeljski, že sedmi
N	pohod po poteh XIV.
J	divizije, so mladi iz Koro-
J	ške pripravili v okviru
S	slavja ob 30-letnici osvo-
^	boditve. Nad 200 mladih
^	se je zbralo na zbornem
^	mestu v Paki pri Velenju.
*	Prišli so taborniki in ^	člani osnovnih organi-S	zacij Zveze socialistične {	mladine iz Črne, Mežice, J	s Prevalj, Raven in Mute,
*	pa iz Dravograda, Slovenj Jj	Gradca, Šmartnega, Misli-^	"nje in Doliča, pridružili ^	pa so se jim še pripadniki £	garnizije JLA iz Dravo-^	grada.
I
S i
Udeležence pohoda je pozdravil sekretar Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec Bojan Butolen ter predstavil komandanta pohoda, Dravograjčana	Stanka
Kranjca ter komisarja Ferda Fišerja-Mojka, ravnatelja Muzeja ljudske revolucije iz Slovenj Gradca.
Pohodna enota je krenila iz Pake na Paški Kozjak. Tam je mladim Ferdo Fišer orisal pohod XIV. divizije na Štajersko ter njegov pomen, zatem pa so 5fe mladi spustili do Dobrne, da bi tam zaključili pphod. Ob spomenikih iri spominskih obeležjih pa so mladi iz Koroške počastili spomin borcev XIV. divizije ter sploh vseh padlih borcev NOV.
• Sejo občinske konference ZK Slovenj Gradec
Danes popoldne, 21. marca, bo v Slovenj Gradcu seja Občinske konference Zveze komunistov. Na seji-bodo ocenili uresničevanje ustavnih določb ter uveljavljanje samoupravnih odnosov v združenem delu.
I *
\ *
*
\
\ *
t
\
\
m ######### #/#///#//# ■
PO KOROŠKI
•	Javna tribuna ob zaključku »tedna Komunista« v Dravogradu
V	okviru praznovanja 50-letnice „Komunista" je bila v petek, 14. marca, v prostorih osnovne šole „Neznani talci" v Dravogradu javna tribuna, s katero so v tej koroški občini zaključili „teden Komunista". Na javni tribuni, ki so se jo kot gostje udeležili tudi predstavniki republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, so spregovorili o uveljavljanju samoupravnih odnosov in organiziranih družbenopolitičnih silah v krajevni skupnosti Dravograd; Na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov so v Dravogradu ob „tednu Komunista" govorili o 50-letnici pisane partijske besede, o 30-letnici osvoboditve in pomenu proslavljanja, sprejemali so programe izobraževanja in širjenja pisane besede med komunisti in delavci ter volili poverjenike za tednik „Komunist" in drugo družboslovno literaturo.
V	več osnovnih organizacijah so uredili partijske kotičke, v Knjižnici Dravograd pa so hkrati z ureditvijo partijskega kotička ustanovili tudi krožek „Mi in marksizem", za katerega bo poseben program pripravila komisija za idejno usposabljanje.
•	Pevsko srečanje »Od Pliberka do Traberka«
Odbor za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Ravne na Koroškem je pripravil v petek, 14. marca, že osmič tradicionalno pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka". Nastopajoči pevski zbori so bili razdeljeni v dve skupini; ena je nastopala v Črni na Koroškem in Mežici, druga pa na Prevaljah in Ravnah na Koroškem.
Srečanje, udeležili so se ga tudi pevci iz slovenskih zborov na avstrijskem Koroškem, je znova opozorilo na velik razmah zborovskega petja v Mežiški dolini. Posebej pa je razveseljivo, da so bile dvorane pri vseh nastopih zasedene do zadnjega kotička in da vseh niti niso mogle sprejeti.
•	7. srečanje gostinskih delavcev koroške regije
Na pobudo gostinskih delavcev koroške regije je pripravil Strokovni odbor za turizem in gostinstvo Dravograd Gospodarske zbornice SR Slovenije v Mežici 20. marca 7. srečanje gostinskih delavcev koroške regije. Pri organizaciji srečanja so sodelovali tudi občinski sveti Zveze sindikatov Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, pokrovitelj pa je bil Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.
V	okviru srečanja je bilo v Mežici več športnih tekmovanj koroških gostinskih delavcev ter tekmovanje v spretnosti postrežbe za gostinske delavce.
'A A
♦ '
ROKOMET
Zmagali Velenjčani
Rokometaši "Velenja so v okviru priprav za nastope v štajerski ligi odigrali dve prijateljski tekmi,z moštvom Šoštanja in obakrat zmagali.
V Šoštanju je bil rezultat 23:21 za Velenje, v Velenju pa so zmagali domačini z rezultatom 17:16(9:9).
VELENJE: Zaje, Fidej, 3. J. Jančič, 6. Z. Silovšek 1, I. Silovšek 4, Razdevšek 1, Škof-lek 1, F. Jančič 1.
ŠOŠTANJ: Slatinšek, Skorn-šek, 5. Melanšek 2, Metličar 1, Bubik 2, Lesjak 1, Kompan 4, Vačovnik 1.
Nogometaši
Najboljši slovenski invalidi - plavalci
Tekmovali invalidi
V pokritem bazenu v Velenju Ho imeli pregledno tekmovanje plavanju najboljši slovenski plavalci-invalidi. Tekmovanje je Organiziralo občinsko društvo invalidov Velenje.
Najboljši je bil Jože Tajnik s Stremi zmagami. Velenjčan astko Lah je zmagal v prsnem slogu, dvakrat pa je bil drugi.
Rezultati: 25m PRSNO: 1. Kastko Lah 20,1 (1275 točk), 2. Slavko Rozman 21,9 (1250), Jože Angelo (Velenje) 22,0 (1205)
.25 m PROSTO: 1. Jože Tajnik 16,0 (1181), 2. Slavko Rozman 17,5 (1133), 3.. Jordan Jakin 15,7(1114)
25 m DELFIN: 1. Jože Tajnik 18,8 (1345), 2. Rastko Lah 20,4 (1265), 3. Jordan Jakin .20,3(1235)
ŠTAFETA 3x25 m: 1. Velenje (Lah, Osolnik, Angelo, Tratnik) 1:20,6 2. Jakin, Tajnik, Rozman, Banifi 1:22,9
Pred pričetkom nadaljevanja spomladanskega dela prvenstva v SCNL se oba predstavnika naše občine Šmartno in Rudar zavzeto pripravljata. Nogometaši iz Šmart-nega ob Paki bodo v nadaljevanju startali s precejšnjo prednostjo v točkah in je težko verjeti, da jim lahko kakšna enajsterica v tej ligi ogrozi prvo mesto.
Velenjčani se bodo predstavili z novim in dobro pripravljenim moštvom in upajo, da bodo s kvalitetno igro zadovolili svoje navijače ter z zmagami nadomestili zamujeno v prvem delu. RUDAR BO IGRAL Z NASLEDNJIMI IGRALCI: Filo-povič, Blagus, Oljača, D. Frangeš, R. Frangeš, Krsmanovič, Tatalovič, Softič, Smajlovič, Šmit, Hanžel^p-vič, Popov, Topčič, Ačimovic, Nedeljkovič, Mustafič, Hrastnik, Krajger in Hudarin. ZA ŠMARTNO BODO NASTOPALI: J. Podgoršek, Napotnik, Pokleka, Podvratnik, A. Podgoršek, F. Podgoršek, Hribernik, Železnik, Denčič, Prosnikar, Vizovi-šek, Kompan, Hliš in Devič. Prijateljske tekme: RUDAR : LITIJA 6:1 (3:0) - Gole so dosegli: Nedelj-
KRONIKA
PORAST HUJŠIH KAZNIVIH DEJAJNJ
U Iz poročila o delu postaije milice bzirje in oddelka na Ljuibnem za lani je razvidno, da na obmiočju mo-zirske občine upada število kaznivih dejanj. Medtem ko so v letu 1973 obravnavah 140 kaznivih dejanj, se je to število v lanskem letu zmanjšalo za dvajset. Kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje je bilo v letu 1973 93, lani pa 81. Število vlomnih tatvin se je lani povečalo v primerjavi z letom poprej za osem, od 17 na 25, zmanjšalo pa se je število navadnih tatvin, in to od 43 v letu 1973 na 45- v lanskem ietu. Kaznivih dejanj zoper Življenje in telo je bilo lani 12, za sedem manj kot pred dvema letoma, zoper narodno gospodarstvo 6, enako kot leta 1973, zoper dostojanstvo in moralo lani eno, zoper svobodo in pravico državljanov lani devet, pred dvema letoma le tri, zoper splošno varnost ljudi in premoženja lani tri, predlani dve, zoper uradno dolžnost predlani tri, lani dve, kaznivih dejanj zoper javni red in pravni promet pa je bilo tako predlani kot lani šest. Poročilo postaje milice Mozirje in njihovega oddelka na Ljubnem tudi navaja, da so v lanskem letu na področju gospodarske kriminalitete obravnavali naslednjih osem kaznivih dejanj poneverbe, davčne utajitve, nevestnega dela v službi, ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga in štiri gozdne tatvine.
Delavcem milice ni uspelo najti Itorilcev le v 28,3 odstotka obravnavanih kaznivih dejanj, vendar je treba poudariti, da gre pri tem v lavnem za navadne tatvine. K temu ! treba dodati še to, da storilcem aznivih dejanj mnogokrat olajšajo ilo tudi ljudje sami s tem, ker po-mankljivo zavarujejo prostore, pliščajo predmete na neprimernih krajih, hranijo večje vsote denarja doma v nezaklenjenih predalih, skrinjah, podstrešju in drugih neprimernih prostorih itd.
v lanskem letu so obravnavali tudi 17 mladoletnih prestopnikov, ki so storili šestnajst kaznivih dejanj: šest navadnih tatvin, vlom, rop, prizadejali dve lažji telesni poškodbi ■ z nevarnim orodjem, potem gre za tri primere poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje ponarejanja listine, nečistovanje in kaznivo dejanje gozdne tatvine.
PESTER VEČER DVEH TATlCEV
Stjepan Martinjaš, roj. 11. 1952, stanujoč v Prelogah in mladoletni M. B., iz Velenja, sta 6. 1. 1975 popivala v bifeju na Celjski cesti. Martinjaš je tu s svojim mladoletnim prijateljem naredil načrt za vlom v osnovno šolo Miha Pintar - Toledo. Martinjaš je na šoli v poletnih mesecih pleskal prostore in je dobro poznal njihovo razporeditev. Ko sta prišla do šole, je tu gorela luč, ker je čistilka še pospravljala. V bližini sta počakala na njen odhod, nato pa je Martinjaš snel varovalko na oknu in tako prišel v notranjost kuhinje, B. pa je medtem stal na straži. Martinjaš je pijačo, vino, rum, pašteto, marmelado, kruh, tri dežnike in potovalko dal skozi okno B., ki jih je skril v bližnji okrasni grm, dokler se Martinjaš ni vrnil iz kuhinje, kjer je iskal še druge stvari, predvsem denar. Ker tega tu ni bilo, sta se odločila, da bosta vlomila še v mlečno kuhinjo. Tudi tu je Martinjaš snel varovalko okna in splezal v notranjost, B. pa je stal na straži. Bera je bila tu bolj slaba, saj je našel le nekaj denarja, zato sta se odločila še za en vlom, in sicer v kiosk na Zidanškovi cesti. Martinjaš je snel okno, v notranjost pa je zlezel njegov mladoletni pomočnik. Znašel se je v sanitarnih prostorih, toda dalje ni mogel, ker so bila vrata, ki vodijo v prodajalno, zaklenjena, razbiti pa se jih ni upal, ker je kiosk le nekaj metrov oddaljen od stanovanjskega bloka. Po tem neuspehu sta se odpravila domov. Nakradene stvari je s seboj v Preloge odnesel Martinjaš. Organi javne varnosti so ju v uspeli akciji kmalu odkrili. Primerne sankcije, pa upamo, da jima bodo v prihodnje v opozorilo.
PREVEČ PO SREDINI CESTE
Alojz Tkavc je 10. 3. povzročil lažjo prometno nesrečo, ko je v desnem ovinku v Skornem peljal preveč po sredini cestišča. Trčil je z levim prednjim blatnikom svojega avtomobila v levi prednji blatnik nasproti vozečega avtomobila. Materialne škode je za okoli 1000 din. Telesnih poškodb ni bilo.
OBSTALA V JARKU Z LAŽJIMI POŠKODBAMI
Vesna Čurin seje 13. 3. popoldne peljala z osebnim avtomobilom iz smeri Velenja proti Celju. V Črnovi jo je zaradi spolzke in valovite ceste zaneslo v desni obcestni jarek, nato pa je bočno drsela po jarku 80 me-
»Kaj veš o prometu?«
Avto-moto društvo Velenje bo za dan mladosti organiziralo &upaj s komisijo za varnost prometa pri skupščini občine Velenje republiško prvenstvo g-ednješolske mladine na temo „Kaj veš o prometu? " Tekmovanje bo razdeljeno na tri dele. Ulele-ženci se bodo najprej preizkusili v teoretičnem znanju, čemur bo sledil poligon vožnje, nato pa vožnja po velenjskih ulicah. Vozili bodo z mini mopedi.
kovic, Smajlovič, Oljača, D. Frangeš, Topčič in Hrastnik za goste pa Brinovec.
RUDAR : OLIMP. 4:0 (1:0) -Strelci jjolov: Topčič 2, Popov in Šmit. ZELEZNICAR MARIBOR : ŠMARTNO 4:1 (2:0) Edini gol je dal Vizovišek. SLOVAN (LJUBLJANA) : ŠMARTNO 2:1 (0:0) Strelec gola je bil Hribernik.
trov. Pri nesreči je dobila lažje poškodbe po obeh rokah, čutila pa je tudi bolečine v prsnem košu. Škoda je precejšnja in je ocenjena na približno 20.000 din.
NEPREVIDNO CEZ KRIŽIŠČE
Rudi Hudovernik je prejšnji teden pripeljal po Prešernovi cesti in prečkal Celjsko cesto, da bi zapejjal na dvorišče svoje hiše. V tem pa se je po Celjski cesti pripeljal Miran Bri-tovšek, ki je imel prednost, in s prednjim delom svojega avtomobila trčil v zadnji del Hudovernikovega. Škode je za okoli 1000 din. Poškodovan ni bil nihče.
ŠOTOR - PRIKOLICO za avtocamp prodam zelo ugodno po dogovoru. Razsežnosti prikolice: dolžina (sk. z OJESOM) 280 cm, širina 150 cm, višina 90 cm. Razsežnosti odprte prikolice s predprostorom: dolžina 500 cm, širina 300 cm. Skupna stan. površina brez napušča je 15 kv. metrov. Napušč je 6 kv. metrov. Vprašati dr. Gams, Zdravstveni dom Velenje.
VRTlCKARJI POZOR! Sadike nizkih vrtnic v različnih barvah lahko dobite vsak dan pri Dolinšku Mirku, Bevče, n. h. Velenje.
• NAJDENO
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti:
1. PONY kolo modre
barve, O. kolo znamke ROG sive barve,
3.	PONY kolo rdeče barve,
4.	PONY kolo rdeče barve,
5.	PONY kolo zelene barve.
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
Oddelek za notranje zadeve
Služba najdenih predmetov
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI
DVEH KNJIGOVODIJ
POGOJ: srednja ekonomska šola.
Prošnje pošljite v 8 dneh na naslov VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE.
Sklicane seje delegatskih zborov slovenjgraške občinske skupščine
Prihodnje dni bodo spet zasedali delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec. Seja družbenopolitičnega zbora bo v četrtek, 27. marca, tega dne bo tudi seja zbora krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela pa bo zasedal v ponedeljek, 31. marca.
Za seje je predlagan naslednji dnevni red: - obravnava poročila o delu postaje Milice, občinskega sodišča, občin-dcega javnega tožilstva in občin&ega sodnika za prekrške za leto 1974, informacija o splošni in skupni porabi za leto 1975, obravnava in sprejem odloka o uresničevanju družbene samozaščite v občini Slovenj Gradec, obravnava in sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in določitev podpisnika sporazuma o povišanju stanarin, sodišče združenega dela v Mariboru — obravnava in sprejem odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združebega dela v Mariboru, o izvolitvi predsednika in sodnikov sodišča združenega dela v Mariboru ter obravnava in sprejem ter določitev podpisnika družbenega dogovora o financiranju sodišča združenega dela v Mariboru, ter - Obravnava in sprejem programa dela zborov Skupščine občine Slovenj Gradec za leto 1975.
Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje, TOZD TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
—	i Čistilec Sip
—	4 SNAŽILKE V TRGOVINAH
Delo čistilca šip je plačano po akordu.
Prošnje pošljite na upravo T. P. OZD »era«, Velenje, Jenkova 6.
GIP »VEGRAD« VELENJE TOZD GRADBENA 0PERATIVA
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto
SKLADISCNIK I v centralnem skladišču v Velenju
Pogoji: končana srednja ekonomska ali srednja komercialna šola in najmanj dve leti prakse (moški). Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Obvezno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prošnje z ustrezno dokumentacijo v kadrovsko službo podjetja 15 dni po izidu razpisa.
Komisijo za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji
»GALIP« - VELENJE
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
•	2 KEMIJSKA TEHNIKA za delo v laboratoriju
pogoj: srednja strokovna izobrazba kemijske smeri;
•	1 EKONOMSKI TEHNIK
za obračun OD in vodenje blagajne pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 3-letno prakso;
•	1 ORODJARJA
pogoji: poklicna kovinarska šola s 3-letno prakso;
•	2 KLJUČAVNIČARJA za izmenovodji v obratih
pogoji: poklicna kovinarska šola s 3-letno prakso;
•	1 VRATARJA
pogoj: nekvalificiran delavec z dokončano osemletko;
•	1 SNAŽILKA
•	1 SKLADIŠČNI DELAVEC
pogoji: nekvalificiran delavec. Zaželen je šoferski izpit B kategorije;
•	4 DELAVCE
za delo pri brizgalnih strojih
•	10 DELAVK
Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri »GALIPU« Šoštanj.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart — Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev — Za inozemstvo 150 din — Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr.
Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
• OBČNI ZBOR DRUŠTVA HUMORISTOV
Njihova skrb ni le smeh
BRANKO VALIČ ČEZ NOČ MILIJONAR
Vplačal 32 dinarjev - dobil 1,691.710
V ponedeljek dopoldne okrog devete ure je prodajalka v trafiki pri avtobusni postaji v Šoštanju prejela telegram z naslednjo vsebino: V včerajšnjem kolu športne napovedi je bila v Šoštanju edina dvanajstica v Jugoslaviji, ki dobi 169 starih milijonov dinaijev. Kb se dobitnik zglasi pri vas, naj nam sporoči naslov. Podpis: Loterijski zavod Slovenije.
Tudi mi smo zvedeli za senzacionalno novico. S kolegom Rudijem sva se odpravila v Šoštanj z namenom, da pretakneva vsako luknjo, samo da odkrijeva srečnega dobitnika. Čeprav sva poti-hem upala, da takšen sreč-
„Najprej bom rešil stanovanjski problem. Ne vem, kaj bom naredil."
než ne more ostati dolgo neznan, vendar nisva pričakovala, da bova tako hitro odkrila njegovo ime. Že prvi mladenič, pri katerem sva se ob prihodu v Šoštanj ustavila, nama je povedal, da morava k Novaku v Metleče. Medtem se je nama pridružil tudi novinar Dnevnika in po nekaj minutah vožnje smo se ustavili pred hišno številko Metleče 7. Vrata so bila zaklenjena, na dvorišču ni bilo nikogar. Ko smo mislih že oditi, pride iz sosednjega stanovanja starejša ženska. Pričakovali smo, da bo ob pogledu na fotoaparat uganila, zakaj smo prišli, vendar smo se zmotili. Vprašala nas je, koga iščemo.
—	Ali ne veste?
»Kaj? "
-	Da je vaš sin milijonar.
„Joj, di je res? ...Rekel
je, da bo znorel..Ljudmila Novak nam je povedala, da je Branko Valič njen zet. Poročen je s hčerko Danico.
„Skupaj z dveletnim De-janom živita kar tukaj, ker nimata stanovanja." Zaprosili smo jo, naj nam pokaže, kakšno Milanovo sliko, da bi ga lažje prepoznali.
S sliko v roki, na kateri je Branko vojak, ostrižen na krtačo, smo se Odpravili na-.zaj v Šoštanj. Našli smo ga v delavnici mariborske Hidro-montaže v termoelektrarni.
Pred nami je stal mlad mož, miren, kot da se ni nič zgodilo. Povedal je, da je po očetu Slovenec, mati pa je iz Hrvatske, in da se njegov '-priimek pravilno piše Valič. Z mehkim č.
„Rodil sem se v vasi Repoš, občina Djudijevac. Takrat so moj priimek zapisali z mehkim č in ostalo je tako." K tem osebnim podatkom naj dodamo še to, da je Branko šele septembra odslužil vojaški rok, po poklicu je strojni tehnik, na delovnem mestu pa skupino-vodja."
Branko je v nedeljo takoj, ko so na televiziji sporočili pravilen stolpec športne na-, povedi, ugotovil, da ima dva-' najst pravilnih rezultatov. Toda, da bo zadel toliko milijonov, se mu ni niti sanjalo. To je zvedel šele naslednji dan, ko so mu sporočili, da je prišel v trafiko telegram.
Branko ne igra redno športne napovedi. Ko pa igra, izpolni navadno dva listka. Tudi prejšnji petek ali četrtek, kateri izmed teh dveh dnevov je bil, se ni mogel spomniti, je izpolnil osem kombinacij. Listek številka A 369948 mu je prinesel 1.691.710,00 dinaijev.
Listkov ne izpolnjuje po nobenem sistemu. „Prvi dve vrsti napišem kar tako, ne da bi pri tem mislil na boljše ali slabše moštvo, na domač teren ali na presenečenje. Parov sploh ne gledam. Naslednje kolone pa izpolnjujem po logiki."'
—	Katero je vaše moštvo?
„Navijam za „Partizan". Že od tretjega ali četrtega razreda naprej. Na televiziji redno spremljam vse športne dogodke."
—	Se tudi sami ukvaijate s športom?
• „Nimam časa. Moje delo je pač takšno, da je včasih treba delati tudi po dvanajst ur. Ob prostem času pa rad igram košarko in odbojko. Odbojko sem nekaj časa tudi treniral,"
—	Zdaj ste milijonar. Vaš zadetek je doslej največji v državi. Kaj boste z denarjem?
„Ne vem. Bo še treba pre-
misliti. Saj v rokah še nimam ničesar
Stanovanja nimam. Živimo pri ženinih starših. V majhnem stanovanju nas je sedem."
—	Boste še igrali?
„To je bil moj prvi zadetek. Vendar vem, da na športni napovedi ne bom nikoli več dobil. Zato nanjo ne bom več igral. Poiskal si bom kaj drugega."
Ura je bila že dvanajst, ko smo našli Branka Valiča, doslej edinega Jugoslovana, ki je zadel tolikšno vsoto na športni napovedi pri nas. Da je milijonar, je zvedel okrog desete ure.
-	Ste ženi že sporočili?
„Ne," je skromno odvrnil,
kot da se ni nič presenetljivega zgodilo.
Odpravila sva se v Gorenje, ženo Danico sva našla v montaži I (štedilniki) za trakom.
Ko sva ji povedala, sprva ni mogla verjeti in na ustih ji je zastal dolg aaaaa .... Njene sodelavke, so zaradi ropota v tovarni preslišale številko sto, ko pa sva še enkrat glasneje ponovila, so kot v zboru zapele ooooo ...
Tudi Danico sva vprašala, kam bosta s tolikšnim denarjem?
„Ns morem več delati. Kaj naj rečem. Stanovanja nimam. Prav ta mesec bi bila zanj zaprosila v Gorenju. Tukaj sem zaposlena že sedem let. Tudi avtomobil sva na-
,Aaaa je res? Nnnn... ne morem veijeti."
meravala kupiti jeseni... Eno bajto si bova zdaj brez skrbi naredila ..."
— Tudi vi igrate na športno napoved?
„V zadnjem kolu sva izpolnila vsak svoj listek. Zadel je njegov. Ze sinoči je govoril, da bo nekaj ... Toda toliko ...
Ne, ne bo me več v Gorenje. Jaz grem!"
POHIŠTVO priznanih tovarn MEBLO • LESNIMA • GORENJE •
SLOVENIJALES • STOL • VRBAS
NUDI V VELIKI IZBIRI CTZTk
SODOBNA OPREMA
ob otvoritvi novih poslovnih prostorov nudimo popust
Posnetek zgovorno kaže, da so udeleženci humorističnega zbora zelo navdušeni nad uporabnostjo „kabin" za preobla-čenje.
,Po obširni razpravi je prišla na vrsto najbolj zanimiva točka dnevnega reda 6. letnega zbora velenjskih humoristov modna revija. Postavni fantje (na sliki) so prikazali zbranemu občinstvu tako imenovane „sam sram kabine", izdelek modnega salona za preoblačenje na dragih morskih plažah v poletnih dneh.
Najprej so sicer ugotovili, da Šaleška dolina sicer ni brez humorja in pa takšnih ali drugačnih humoristov, res pa je bilo, da le-ti niso bili med sabo povezani. Pojavila se je zamisel in rodilo se je društvo humoristov Šaleške doline, ime pa je popolno tudi brez krajevnih črk. Na začetku so imeli 100 članov, danes pa jih je že več kot 1500. In ti, ki skrbijo za to, da je treba včasih razpotegniti usta v smeh, pa čeprav niso plačani, so se v soboto sešli že na 6. redni letni zbor.
Kot je že običaj ha vseh takšnih zborih, so tudi velenjski humoristi najprej seznanili vse navzoče v restavraciji velenjske Name najprej s poročilom o delu. Podal ga je predsednik Tine Podpečan.
V preteklem letu so imeli kar 98 rednih (tako je pač zatrdil predsednik) in 12 izrednih sestankov. Udeležba nadpovprečna. Vendar pa društvo v lanskem letu ni zgolj sejalo. Pohvalijo se lahko, da so lani organizirali množično akcijo »veliki bickl rally", ki je potekala pod geslom -i ,Jcdor goni telo, ta zdravi telo!" Mislim, da ni treba posebej poudarjati, daje pritegnila veliko število mladih, malo starejših, starejših in najstarejših občanov. Ob novem letu so obiskali velenjske varovance v domu počitka v Novem Celju, jih obdarili ter jim pripravili vesel kulturni program. Sodelovali pa so tudi pri izgradnji šole solidarnostrv Zibiki.
Predsednik je omenil, da ima tudi njihovo društvo z nediscipliniranimi člani težave. Zato so morali poseči po.raznih kaznih. Tako so najvišjo kazen -odvzem izrednega dopusta izrekli petim članom, prav tolikim prepovedali jemati avto-štoparke v avtomobile, vožnjo s kolesom po stranskih cestah in strminah pa trem. Društvo skrbi tudi za vzgojo svojega kadra. " Med drugim so kar trije člani napravili šoferski izpit za tri-cikel, in to na intervencijo komisije za pospravljanje ozimnice. Pohvalijo se lahko, da v zadnjem letu dni ni med njimi nobenega ločenca, nimajo pa še podatkov, koliko članov gleda skozi okno k sosedu. Izgona iz Velenja lani ni bilo nobenega, ker imajo vsi možje stanovanja. Res pa, da pogosto pozabijo na naslov, zato prihajajo pozno domov ali pa sploh ne!
Na zboru so podelili zaslužnim mojstrom smeha priznanja, dva najzaslužnejša pa so promo-virali v dr. humorja.
Izdelek je slabo reklamiran, če ni prikazana tudi njegova praktična uporabnost. Potrebnih je le nekaj sekund ali slabo mi-nutko ter dva in pol metra blaga in znajdeš se v kopalkah oziroma Bikiniju velenjskih humoristov.