POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3310 ŽALEC 1-12/2015 ISSN 1318 - 6183 Januar do december 2015, letnik 77, strani 1 - 60 Vesel Božič ter srečno, zdravja, zadovoljstva in razvojne korajže polno 2016 vam želi vaš Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Uvodnik..............................................................................................................................................3 ZAKDNDDAJA Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov............................................4 NOVICE, V spomrn.............................................................................................................................................6 OBVESTILA Z namakalnim centrom v Žalcu do konkurenčnega kmetijstva..........................................................7 Posvet o razvojnih možnostih industrijske konoplje v Savinjski dolini...............................................9 Izšla je nova številka revije Hmeljarski bilten...................................................................................10 ZGODILO 52. seminar o hmeljarstvu v Laškem................................................................................................11 SE je 53. Dan hmeljarjev...........................................................................................................................12 IV. mednarodni Humulus simpozij...................................................................................................14 Sejem Brau Beviale od 10. do 13. novembra v Nurnbergu v Nemčiji..............................................16 Sestanka delovne skupine za harmonizacijo fitofarmacevtskih sredstev na hmelju v letu 2015.....17 Fotokronika 55. kongresa Mednarodne hmeljarske organizacije 2015...........................................18 Pivovarska šola v Žalcu.....................................................................................................................20 Za učinkovito žlahtnjenje hmelja je potrebno tudi znanje o aromi hmelja......................................22 TRG Rastoče pivovarne narekujejo globalno povpraševanje po surovinah za pivo.................................23 STROKOVNI Vremenske razmere v letu 2015 in potreba po namakanju hmelja.................................................26 Del Vpliv vremena na rast in razvoj hmelja v letu 2015 ........................................................................28 Leto 2014 rekordno, leto 2015 podpovprečno................................................................................30 Dozorevanje hmelja v letu 2015......................................................................................................31 Nove sorte, nove izkušnje v letu 2015.............................................................................................32 Ciljni raziskovalni projekt Zagotavljanje konkurenčnosti hmeljarstva z izborom dišavnih sort hmelja.........................................................................................................................34 Na podlagi hmeljnega lista lahko določimo sorto hmelja................................................................35 Sušenje dišavnih križancev hmelja...................................................................................................36 Nizka vsebnost dostopnega žvepla v vzorčenih hmeljiščih..............................................................37 Pot k učinkovitejšemu izvajanju namakanja....................................................................................38 Pregled varstva hmelja v letu 2015..................................................................................................39 Problematika hmeljeve pršice v hmeljiščih v zadnjih dveh rastnih sezonah in nadaljnje usmeritve.........................................................................................................................................46 Nova spoznanja pri proučevanju viroidnih zakrnelosti hmelja v Sloveniji.......................................49 Doktorsko delo na področju viroidonih obolenj hmelja...................................................................53 Pojav nove rase hmeljeve pepelovke v ZDA.....................................................................................54 ZDRAV|LNE |N Zdravilne in aromatične rastline na IHPS v letu 2015.......................................................................55 AROMATIGNE V letu 2016 bomo praznovali 40 let zdravilnih rastlin na IHPS.........................................................57 RASTLINE ZA OTROKE Kotiček škrata Hmeljka.....................................................................................................................58 Fotografija na naslovnici: Matične rastline hmelja ohranjamo tudi v in vitro razmerah (dr. Boštjan Naglič) Fotografije zadnja stran: Monika Oset Luskar in doc. dr. Andreja Čerenak Izdal in copyright © Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec www.ihps.si, tel.: 03 712 16 00 Odgovorna urednica: Martina Zupančič Glavna urednica: dr. Barbara Čeh Oblikovanje in prelom: Grenko tisk Petrovče, dr. Barbara Čeh in dr. Boštjan Naglič Prispevki so recenzirani. Tisk: Grenko tisk, d.o.o. Natisnjeno v 300 izvodih. Uredniški odbor: dr. Barbara Čeh, Nataša Ferant, Irena Friškovec, dr. Boštjan Naglič, dr. Martin Pavlovič, Tilka Potočnik, dr. Magda Rak Cizej, Davorin Vrhovnik in Martina Zupančič Dragi bralci! Skoraj bomo že rekli - bilo je leto 2015. Bolj ali manj uspešno. Vsekakor ga je hmelj tokrat preživel brez večjega neurja in toče, le vročina s tropskimi temperaturami preko 30 °C, včasih celo 35 °C, nam je pridelek žal jemala. Tako slabe rasti, kot jo je letos imela sorta Aurora, v vsej njeni zgodovini pridelave ne pomnimo. Torej, bilo je hmeljarsko leto, kot ga še ni bilo. Če sta nas lani pestili moča in peronospora, smo se letos borili z vročino in s pojavom hmeljeve pršice. Mestoma je zmanjkalo tudi vode za namakanje. Rezultat je po pridelku podpovprečna letina in to ravno v času, ko v svetu hmelja primanjkuje (izvzemši Ameriko, ki ocenjuje, da je pridelala normalno letino). Ker je še vedno povečana rast t. i. craft pivovarn, ki za varjenje piva uporabljajo večje količine hmelja, je povpraševanje trenutno večje od ponudbe. Naša želja je, da bi tako tudi ostalo. Ob tem smo veseli, da so v svetu dobro sprejete naše nove sorte, predvsem dišavni križanci. Lepo se je sprehoditi med hmeljskimi žičnicami, ki so spet polno zasajene. Tudi povsod po svetu se hektarji s hmeljem povečujejo. Upajmo, da bomo trend rasti uspeli pravočasno in pravilno izkoristiti. V preteklem letu nam niso prizanesli niti nove bolezni in škodljivci. Obseg viroidne zakrnelosti hmelja žal še napreduje in strogo spoštovanje predlaganih ukrepov kot tudi pravočasno krčenje obolelih rastlin sta nujna. Zanimivo je, da se desni breg Savinje srečuje bolj z verticilijem, levi pa bolj z viroidno zakrnelostjo. Nad Savinjsko dolino še vedno kot Damoklejev meč visijo suhi zadrževalniki. Na eni strani nam primanjkuje vode za namakanje, širijo se vodovarstvena območja na kmetijskih zemljiščih, kar 750 ha hmeljišč bi padlo v suhe zadrževalnike, na drugi strani pa se gradijo avtoceste čez najrodnejše površine. Mi pa si želimo povečano samooskrbo ... Pa razumi, če moreš? Vsekakor smo veseli dobrega odziva občin Spodnje Savinjske doline ter njihovega enotnega pristopa k reševanju problematike tako viškov kot mankov vode in podpore stroki za najbolj optimalno izrabo le-te, zato upamo, da do namakalnega centra v Savinjski dolini le vodi nekoliko krajša pot. Če bomo v prihajajočem letu, ko bomo praznovali 40-letnico pivovarstva in zeliščarstva na naši instituciji, uspeli zaključiti še s kakim slovenskim centrom, bo to dobro tako za ožjo kot širšo slovensko sredino. Če bomo v raziskave lahko pritegnili tudi več novih kultur, primernih za naše območje, lahko tudi konopljo idr., bomo ob dobrem sodelovanju s partnerji v naši dolini in širše pomagali k ustvarjanju pogojev za nova delovna mesta ali pa vsaj k ohranitvi obstoječih. Veseli smo pridobljenega certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo - pivovar in upamo, da bo poleg hmeljarske šole uspešno delovala tudi pivovarska. Zaradi svojega dela je naša institucija vse bolj prepoznavna tudi v svetu in to, da nas poiščejo tudi iz tujine, nam za priznanje obstoječega dela in naše bodoče delo in možnosti ustvarjanja veliko pomeni. Zato bi se ob tej priložnosti iz srca zahvalila vsem, ki tako z državnega kot lokalnega ali čisto strokovnega področja sodelujete z nami ter nam pomagate ustvarjati uspešno delujočo institucijo. Vsem vam in sodelavcem inštituta skupaj z družinami želim mirne in vesele praznike ter uspešno in zdravo leto 2016! Martina Zupančič Vesel Božič in srečno 2016 (Foto: M. Zupančič) Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov Irena Friškovec in dr. Barbara Čeh, KGZS, KGZ Celje in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V Uradnem listu RS št. 22/2015 z dne 30. 3. 2015 je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Spremembe so pričele veljati petnajsti dan po objavi, to je 14. aprila 2015, razen za postopke, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, in predpisa, ki ureja ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ukrep ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Za slednje se Uredba na osnovi prehodne določbe začne uporabljati 1. januarja 2016. Prve spremembe so že v 2. členu, ki se nanaša na pomen izrazov, uporabljenih v uredbi. Spremenjene so točke 6, 7 in 8, dodani pa točki 30 in 31. Sprememba je tudi v 4. členu, ki se nanaša na zavezance za izvajanje določb iz te uredbe - to so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kj'er pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka ali kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil. V 5. členu sta dodana dva nova odstavka (tretji in šesti): (3) Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je treba letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako naslednje leto. Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka ne presega 350 kg N/leto ali pa letna obremenitev z živinskimi gnojili ne presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, morajo letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako peto leto. (6) Zabeležke iz tretjega odstavka tega člena morajo vsebovati datum zabeležke, število rejnih živali na dan zapisa po vrstah in kategorijah iz preglednice 1 iz Priloge 1 te uredbe, letne količine dušika v živinskih gnojilih po vrstah in kategorijah rejnih živali in skupaj, skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi in izračunan letni vnos dušika v tla ali na tla z živinskimi gnojili, izražen v kg N/ha - vse na ravni kmetijskega gospodarstva. V 6. členu je dodana zahteva glede izpolnjevanja obrazcev. V celoti so se spremenili 8., 8a, in 9. člen uredbe. 8. člen se nanaša na gnojenje s tekočimi organskimi gnojili. (1) Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, če gre za: - pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno deteljnih mešanic ali - pomladansko dognojevanje ozimin. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 (Seznam katastrskih občin v območju s submediteranskim podnebjem), ki je sestavni del te uredbe, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 15. februarja. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 (Seznam katastrskih občin v območju s submediteranskim podnebjem) te uredbe, prepovedano od 1. decembra do 1. februarja, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic. (5) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena lahko minister, pristojen za kmetijstvo, dovoli podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili za največ trideset dni, vendar ne dlje kot do 15. decembra, na prizadetih območjih, če gre za nepredvidene ali izjemne okoliščine zaradi poplav in so bila kmetijska zemljišča poplavljena in tla zasičena z vodo v obdobju dvajsetih dni pred začetkom prepovedi iz prvega odstavka tega člena ter zato razvoz gnojil in gnojenje v predpisanih rokih nista bila mogoča. 8a. člen opredeljuje gnojenje s hlevskim gnojem. (1) Gnojenje s hlevskim gnojem je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje s hlevskim gnojem na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 (Seznam katastrskih občin v območju s submediteranskim podnebjem)te uredbe, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja. (3) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. 9. člen določa pravila gnojenja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. (1) Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja. (4) Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne sme presegati 40 kg N/ha. (5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. V 10. členu sta se spremenila 2. in 3. odstavek, ki se nanašata na gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik na strmih površinah. Spremenjen je tudi 3. odstavek 11. člena, ki opredeljuje vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja v razdalji 100 m okoli objekta za zajem pitne vode, če za to območje ni sprejet vodovarstveni režim. V 12. členu, ki opredeljuje skladiščenje hlevskega gnoja, so spremenjeni peti, šesti, osmi, deseti odstavek, dodani so novi dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek. Bistvena novost je, da se lahko pod posebnimi pogoji, ki jih opredeljuje uredba, perutninski gnoj z nastiljem skladišči na kmetijskem zemljišču v uporabi do največ šest mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto (ostali gnoj pa samo dva meseca). Zimski počitek (Foto: M. Uršič) Del uredbe so tudi tri priloge. Prilogi 1 so preglednice, ki se nanašajo na količino dušika v živinskih gnojilih, potrebah po skladiščnih zmogljivostih in mejnih vrednostih vnosa dušika v tla po posameznih kulturah. Preglednica 1: Letne količine dušika v živinskih gnojilih, ki ga prispevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali, Preglednica 2: Vsebnost dušika v živinskih gnojilih pri posameznih vrstah rejnih živali, Preglednica 3: Najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za šestmesečno skladiščenje živinskih gnojil (v m3 /žival), Preglednica 4: Mejne vrednosti vnosa dušika v tla (v kg N/ha), ki je v celoti spremenjena. V Prilogi 2 so navedene katastrske občine v območju s submediteranskim podnebjem za katere veljajo posebnosti z 8. , 8a. in 9. člena. V Prilogi 3 pa je spremenjen Obrazec za oddajo in prejem živinskih gnojil. Vir: Pravno informacijski sistem, Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=URED5124 Objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov prinaša kar nekaj novosti, zato vam priporočamo, da si jo v celoti natančno preberete oziroma se z morebitnimi vprašanji obrnete na vašega kmetijskega svetovalca. V spomin V februarju 2015 je med nami odjeknila vest, da nas je zapustil hmeljarski starešina Franc Šilak, ki je bil tudi župan občine Mislinja. V njegov spomin objavljamo njegove iskrene misli, ki nam jih je namenil na Dnevu hmeljarjev 2014 in so nam vsem segle globoko do srca. Društvo hmeljarjev, hmelj. starešin in princes Slovenije Spoštovani hmeljarji, kolegi starešine, kolegi župani, cenjeni gostje! Prisrčen pozdrav tudi v mojem imenu in hvala za priložnost, da vas nagovorim. Nekaj čarobnega je v tej grenki roži, nekaj čarobnega v vas, spoštovani, ki ste ji zavezani. Zato sem še posebej ponosen, da ste mi leta 2000 namenili čast, da postanem hmeljarski starešina. Uniforma, ki jo vedno s ponosom oblečem, me zavezuje, da se po svojih močeh zavzemam za dobrobit slovenskega hmeljarstva. Danes praznujemo, naj bo ta dan namenjen druženju in veselju, verjamem, da imamo kljub vsemu razloge za optimizem. Živimo v času, ki prinaša več optimizma kot odgovorov. Iskrene čestitke novemu hmeljarskemu starešini, hvala staremu, hvala organizatorjem, Občini in županu Braslovč, da se ohranja tradicija. Dovolite, da vam poklonim ta droben verz kot odraz spoštovanja do vas in vseh, ki delajo na tej lepi slovenski zemlji. ORAČEVA MISEL Čutim te v rokah kako si vlažna - spolzka materinsko topla in v meni je nemir ker smo nedra ti odprli. Čutim tvoj boleči vzdih ko megla se vali po sveži brazdi. Ostajam nem in tih in nekaj v meni zaihti očita mi in sprašuje »Ali te bomo vredni?« Hmeljarski starešina Franc Šilak (Foto: D. Vrhovnik) O pomenu hmeljarske proizvodnje v preteklosti in danes je veliko napisanega, žalostno pa je, da panoga s takšnimi referencami ostaja na obrobju razmišlanja tistih, ki krojijo usodo Slovenskega Hmeljarstva. Pa vendar Slovensko Hmeljarstvo je znalo vedno najti odgovore na izzive, pred katere je bilo postavljeno. Star pregovor pravi: »Kjer žge ogenj, ostane brazgotina« in vi, spoštovani, veste, da je teh brazgotin veliko. Spomladi 2015 smo se poslovili tudi od Marjana Drobneta, dolgoletnega tajnika Hmeljne komisije. (Foto: D. Vrhovnik) Z namakalnim centrom v Žalcu do konkurenčnega kmetijstva Dr. Boštjan Naglič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V oktobru in novembru 2015 smo se predstavniki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in Regionalne delovne skupine za razvoj namakanja v Sloveniji -Savinjska dolina, v zasedbi Martina Zupančič, Irena Friškovec, Vinko Drča, Marko Tevž in dr. Boštjan Naglič, udeležili sestankov na vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline (Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Prebold in Vransko). Na sestankih smo predstavili naše predloge in poglede na tematiko zagotavljanja vode za namakanje in izgradnje novih namakalnih sistemov ter posodobitve obstoječih namakalnih sistemov - tudi z vidika ohranitve rastlinskih in živalskih vrst, razvoja turizma v naši regiji, ohranitve in pridobitve novih delovnih mest, trajnostnega razvoja in povečanja prehranske samooskrbe. Predstavili smo predloge in pripombe na dokumenta Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in Načrt upravljanja voda II (NUV II), ki sta v postopku sprejemanja in ki bi lahko bila osnova za celovito reševanje problematike voda in namakanja na območju Spodnje Savinjske doline - tudi z vidika zadrževanja vode in zagotavljanja poplavne varnosti. Kapljično namakanje ponuja velik potencial za izboljšanje upravljanja z vodo. S porabo manj vode se hkrati izboljša kakovost in pridelek posevkov, kar povečuje učinkovito rabo in zmanjšuje tveganje za onesnaženje. (Foto: B. Naglič) V zvezi s poplavno varnostjo smo se poleg županov in ostalih predstavnikov Zgornje in Spodnje Savinjske doline v mesecu oktobru udeležili še sestanka pri ministrici Ireni Majcen na Ministrstvu za okolje in prostor na tematiko zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje. Ker postaja problematika voda in s tem povezano namakanje v času podnebnih sprememb vse bolj aktualna tema v kmetijstvu, smo predstavili tudi idejo o vzpostavitvi namakalnega (demonstracijskega) centra, ki bi deloval na IHPS. Meritve stanja vode v tleh s tenziometrom (Foto: B. Naglič) Podnebne spremembe - dejstvo Slovenija ima relativno veliko količino letnih padavin, ki pa so preko leta neenakomerno razporejene, tako da se vsako leto v poletnih mesecih srečamo z večjim ali manjšim pomanjkanjem vode v tleh. Hkrati se s spremenjenim padavinskim ciklom obilnejše padavine prestavljajo iz poletnega na jesensko - zimsko obdobje. Statistika kaže, da se povečuje tudi povprečna temperatura, predvsem v poletnih mesecih. V zadnjih 15 letih smo se srečali kar z nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Kar se tiče vplivov podnebnih sprememb, Slovenija torej ni nobena izjema. Nestrokovno izvajanje namakanja lahko ima negativen vpliv na kakovost in količino pridelka, posledično se lahko povečajo stroški delovanja sistema, povečajo se poraba vode, površinski odtok ter možnost izgub vode v podtalje (oz. pod glavno maso korenin rastlin), s čimer se lahko v podtalje izpirajo tudi rastlinska hranila (npr. nitrati) in ostanki sredstev za varstvo rastlin. Potrebno je tudi poudariti, da je v sušnih letih, kot npr. v letih 2012 in 2013, v Spodnji Savinjski dolini primanjkovalo vode za namakanje. Za zagotovitev stabilne kmetijske pridelave bi bilo na tem območju potrebno zgraditi vodne akumulacije. V tem kontekstu bi ustrezna in strokovno utemeljena napoved namakanja prišla še toliko bolj do izraza, predvsem z vidika možnosti izboljšanja učinkovitosti rabe vode za namakanje. Vzpostavitev namakalnega (demonstracijskega) centra na IHPS Interes IHPS kot znanstveno-raziskovalne inštitucije je vzpostaviti namakalni center, ki bi imel dve poglavitni nalogi: strokovno razvojno delo na področju namakanja hmelja in po potrebi drugih kultur, vključujoč napoved namakanja, ter izobraževalno-svetovalno delo. • spremljanje distribucije vode v tleh, tako prostorsko kot časovno, • izvajanje gnojilnih poskusov (kombinacija fertigacije in klasičnega gnojenja) za dosego optimalnih kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov ob hkratnem zadovoljevanju okoljevarstvenih zahtev, • aplikacija sredstev za varstvo rastlin skozi namakalni sistem zaradi zmanjšanja obremenitev okolja do minimuma, • deficitno (reducirno) namakanje (različno vzdrževanje količine vlage v tleh ob različnih razvojnih fazah rastline), • določanje optimalnih obrokov dodane vode ob uporabi tenziometrov oz. drugih naprav za merjenje vlage v tleh, ki bodo prenosljive v prakso. Vsi ukrepi bi težili k cilju večje samooskrbe z minimalno porabo vode in maksimalnim ohranjanjem okolja. Na osnovi pridobljenih podatkov bi lahko izdelali podrobnejše vodnike dobrih praks na področju upravljanja z vodami, ki bi bili izdelani za posamezne sklope kmetijskih kultur (najprej za hmeljišča, nato tudi za sadovnjake, vinograde, posamezne poljščine ...). V okviru poskusno-demonstracijskega centra na IHPS bi se izvajale naslednje raziskovalne, razvojne in svetovalne aktivnosti: • strokovno pravilno izvajanje namakanja, • vzpostavitev napovedi namakanja za različne tehnologije namakanja, še posebej za kapljično, • izvajanje izobraževanj o namakanju, • vzpostavitev fenološkega monitoringa hmelja, • posodobitve korekcijskih faktorjev za izračun evapotranspiracije hmelja ter obnova lizimetrske postaje, • vzpostavitev mednarodnega omrežja ustanov na področju meteorologije, monitoringa okolja, meteoroloških in hidroloških storitev in ostalih posredno povezanih organizacij, • posodobitev agrometeorološke mreže in preučitev možnosti vključitve obstoječih avtomatskih vremenskih postaj v napoved namakanja, • primerjava posameznih tehnologij namakanja (razpršilci - kapljično, podzemno kapljično-površinsko kapljično, mikro razpršilci -razpršilci itd.), m A/ V t* ■t *\đ - т ^ тШ 5 ^ - i Sni a, JU A INBARCO since 1989 d °°- Kvedrova ulica 18, SI-3310 Žalec, Slovenija O Tel.: +386 (0)3 / 71 00 521 GSM: +386 (0)41 / 610 492 Fax: +386 (0)3 / 71 00 522 E-mail: ivo@inbarco.si Web: www.inbarco.si Posvet o razvojnih možnostih industrijske konoplje v Savinjski dolini Dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Kot je na posvetu v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva poudarila vodja Eko civilne iniciative Slovenije (EKOCI) Irena Rotar, so poslovne možnosti na področju industrijske konoplje velike. Že dlje časa se v iniciativi trudijo na tem področju, letos pa so v sodelovanju z vsemi šestimi občinami Spodnje Savinjske doline, RA Savinja, IHPS, podjetjem Nivo Eko d.o.o. in Tovarno nogavic Polzela organizirali dva večja dogodka. Prvi je bil ogled resursov, ki so že v naši dolini - konopljarne v Kapli in polzelske tovarne nogavic, kjer so že spletli prve nogavice iz ekološko pridelane konoplje, zaenkrat sicer uvožene. Drugi dogodek je bil posvet Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti 12. novembra 2015. Direktor razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, vodja EKOCI Irena Rotar, minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, državni sekretar Tadej Slapnik in dr. Barbara Čeh, IHPS na posvetu o razvojnih možnostih industrijske konoplje (Foto: T. Tavčer) Minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan je poudaril, da je industrijska konoplja vsekakor med tistimi kulturnimi rastlinami, ki lahko nudijo nova delovna mesta, a da sama konoplja ne more rešiti vseh problemov, tudi Nagovor župana Občine Žalec Janka Kosa (Foto: T. Tavčer) subvencije ne, ampak je potrebno imeti dobre poslovne načrte, se povezati ter imeti ljudi, ki znajo povezovati in dobro voditi. Državni sekretar Tadej Slapnik je poudaril, da je mogoče iz podjetij, ki propadajo, ustvariti nova delovna mesta in povezati deležnike v tako imenovano konopljino verigo, vendar pa se je treba povezati, združiti in delovati v smislu doseganja tega novega cilja celovito. Goste je pozdravila tudi direktorica IHPS Martina Zupančič, dr. Barbara Čeh pa sem predstavila možnosti uporabe industrijske konoplje, ki so res skoraj 'tisočere'. V Sloveniji je iz leta v leto več hektarjev posajeno s to kulturo (600 ha v letu 2015), v praksi pa se s povečevanjem hektarjev pojavlja tudi vedno več tehnoloških vprašanj. Ko se za ročno spravilo hektarji povečajo na preveč, je potrebna strojna žetev, pri tem pa se v praksi zaenkrat pojavljajo velike težave. Ponekod je konoplja zato ostala kar na njivi. Določene sorte so namreč zelo visoke, imajo trdo žilavo steblo in strojna žetev je zelo otežena. Vsekakor je zato med drugim potrebno najprej določiti sorte, ki so primerne tudi za strojno pridelavo v naših razmerah -torej ki bodo primerne za strojno spravilo - da bo žetev potekala tekoče in da se seme ne bo oziroma se bo čim manj osipalo. Na IHPS imamo tudi gensko banko, ki omogoča hranjenje semen različnih sort, ki pa morajo biti najprej preizkušane v poskusih, preden se začnejo sejati na večjih površinah, da ne bi prihajalo v praksi do zapletov pri pridelavi. Možnost je tudi, da se vzgoji lastna, slovenska sorta, ki bi zadostila zahtevam v naših pedoklimatskih razmerah oziroma dosegala, imela s strani naših pridelovalcev želene lastnosti. Če bo to potrebno, imamo na IHPS potrebno znanje in opremo, saj je konoplja sorodnica hmelja, na IHPS pa smo v zadnjih 8 letih registrirali 4 nove sorte hmelja, 2 sta tik pred vpisom, 6 pa jih je v postopku vpisa. Prednost Savinjske doline za pridelavo industrijske konoplje so tudi hmeljske sušilnice, saj je treba seme konoplje takoj po žetvi ustrezno posušiti, ker se sicer zelo hitro pokvari, prav tako je potrebno tudi sušenje stebel, preden gredo v stroje za predelavo v vlakna. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili novim idejam na posvetu; sledil je ogled prvega testnega objekta v Sloveniji, zgrajenega iz konopljinega mulča v Bio parku Nivo. (Foto: T. Tavčer) Na ta način se poveča ekonomika izkoristka obstoječih sušilnic. Poleg možnosti za vključitev v poljedelski kolobar, ki jih ponuja dolina, je možno industrijsko konopljo pridelovati tudi v času premene v hmeljiščih, kar število možnih hektarjev še poveča. Vsekakor pa se lahko pričakujejo nova delovna mesta, saj, kot navedeno, industrijska konoplja ponuja tudi širok spekter možnosti predelave. Izšla je nova številka revije Hmeljarski bilten Dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V letošnji številki revije Hmeljarski bilten, ki jo najdete tudi na spletni strani IHPS v kotičku raziskovalno delo, lahko preberete enajst novih prispevkov s širšega področja raziskovalnega in strokovnega dela sodelavcev IHPS, tudi v sodelovanju s kolegi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ter kolegov s češkega hmeljarskega inštituta. Predstavljen je vpliv hmelja v krmnih mešanicah na njihovo stabilnost, dva prispevka pokrivata področje verticilija, in sicer taksonomijo rodu Verticillium in določanje fitopatogene glive Verticillium albo-atrum ter kvantifikacijo in določanje te glive v hmelju. Sledi beležka o stanju populacije ameriškega škržatka na območju Celjske regije ter predstavitev rezultatov poljskega poskusa o vplivu odmerka apnenih gnojil na pH tal in pridelek hmelja. Češki kolegi so prispevali predstavitev uporabe vodil v njihovem hmeljarstvu. Dva prispevka pokrivata stanje na področju namakanja, in sicer je predstavljeno spremljanje vodne bilance na primeru hmelja in podana primerjava razvoja namakanja v Sloveniji z globalnim trendom. Članek s področja zelišč poda rezultate poskusa vzgoje sadik različnih zelišč z uporabo sredstev za krepitev rastlin. Dva prispevka pa pokrivata trženje; podane so priložnosti za ekološko kmetijstvo v Sloveniji in predstavljena je tržna ponudba ekoloških živil na območju Gorenjske. 52. seminar o hmeljarstvu v Laškem Dr. Barbara Čeh in doc. dr. Andreja Čerenak, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 52. seminar o hmeljarstvu je potekal 12. februarja 2015 v Thermana centru v Laškem. Udeležilo se ga je 118 udeležencev; hmeljarjev, strokovnjakov ter akterjev na področju hmeljarstva. Poleg strokovnih predavanj in diskusij ter aktualnih tem s področja kmetijske politike v hmeljarstvu smo pozornost namenili tudi pobudam hmeljarjev. organizacije Leslie Roy, predstavnik angleške trgovine s hmeljem Paul Corbett in predstavnik ameriških trendovskih (craft) pivovarjev Nunzino Pizza. Videoposnetki so zaobjeli njihovo videnje trenutnih tržnih razmer na globalnem trgu s hmeljem oz. pivom ter mnenja o slovenskih sortah in kakovosti našega hmelja. Seminarja pa so se udeležili in podali svoje mnenje 'v živo' predstavniki podjetja Joh. Barth & Sohn, Stephan Schinagl in Hopsteiner, Andreas Waldinger. Seminar je otvorila direktorica IHPS Martina Zupančič. (Foto: S. Ferk) Predstavniki MKGP so v prvem delu seminarja predstavili ukrepe skupne kmetijske politike v obdobju 2015-2020 s poudarkom na hmeljarstvu ter novosti na področju zakonodaje o zdravstvenem varstvu rastlin in semenskem materialu. Svoje mnenje o dišavnih sortah hmelja so na seminarju 'v živo' podali tudi predstavniki največjih trgovskih podjetij s hmeljem. (Foto: S. Ferk) Utrinek s seminarja (Foto: S. Ferk) Sledil je sklop prispevkov, ki so osvetlili aktualnosti na področju dišavnih sort hmelja: dogajanje na svetovnem trgu s hmeljem, pregled razmer na trgu s hmeljem dišavnih sort, pojasnili smo, kako daleč smo z dišavnimi sortami hmelja v Sloveniji, vključena pa je bila tudi zelo zanimiva videokonferenca, s katero smo predstavili svetovni odziv na dišavne sorte hmelja. Svoj pogled so podali predsednik Mednarodne hmeljarske Strokovna predavanja so zaobjela novosti in aktualno na področju tehnologije pridelave hmelja. (Foto: S. Ferk) V popoldanskem delu seminarja so strokovnjaki IHPS predstavili analizo stanja na področju hmeljeve pršice v hmeljiščih v letu 2014, nova dognanja pri proučevanju viroidne zakrnelosti v Sloveniji, pomen dušika v pridelavi hmelja in praktične izkušnje iz leta 2014 na področju vodil iz naravnih materialov. Pred koncem smo se seznanili še z zanimivostmi iz mednarodnega projekta za vseživljenjsko učenje Pivovarska šola (LdV Beer School), katerega nosilec je IHPS. Namesto konca je sledila priložnost degustiranja in ocene piva, varjenega iz novih slovenskih križancev hmelja. 53. Dan hmeljarjev Irena Friškovec, KGZS - Zavod Celje 53. Dan hmeljarjev, ki je bil v letu 2015 9. avgusta, so v sodelovanju organizirali Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, TD Braslovče, Občina Braslovče, KGZS - Zavod CE in DPM Spodnja Savinjska dolina. Slavnostne seje, ki se odvijala v dopoldanskem času, so se poleg hmeljarjev in strokovnjakov s področja hmeljarstva udeležili tudi župani občin, v katerih se prideluje hmelj, podpredsednik KGZS, predsednik Zadružne zveze, dobro pa je bilo pokrito tudi z mediji. Na seji so se vsi prisotni seznanili z aktualno problematiko v hmeljarstvu in tekočo letino, prvič pa se je predstavil tudi novi hmeljarski par - hmeljarski starešina Alojz Jelen in hmeljarska princesa Ana Zupanc, oba iz Dobriše vasi. Popoldanska prireditev se je pričela s povorko skozi Braslovče. Scenarij zanjo je pripravil hmeljarski starešina Janez Oset. Mladi iz Društva podeželske mladine (DPM) Spodnja Savinjska dolina so se v povorki vrnili v čase mladosti svojih dedov pred 50. leti. Tema je bila: Obiranje hmelja pred pol stoletja. Hmeljarski starešina Alojz Jelen in hmeljarska princesa Ana Zupanc (Foto: Tone Tavčer) Po povorki je sledila uradna primopredaja starešinstva in princes. Letošnji hmeljarski starešina Alojz Jelen je sprejel od do tedaj aktualnega starešine Janka Bizjaka ob prevzemu starešinstva tudi simbol hmeljarstva -hmeljarskega mačka, katerega nosi na vseh prireditvah. Oblečen je v nošo, ki je enotna za vse hmeljarske starešine. Obleko hmeljarskega starešine lahko nosi izključno samo imenovani hmeljarski starešina. Aktualni par s hmeljarskimi starešinami in princesami iz preteklih let (Foto: Tone Tavčer) Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Nova hmeljarska princesa Ana Zupanc je na popoldanski prireditvi od prejšnje princese Barbare Bosnar sprejela miniaturni škaf, ki ga sedaj nosi na vseh prireditvah. Oblečena je v dolgo obleko v zelenem odtenku po lastni izbiri z obveznimi našitki hmeljarskih simbolov. Na prireditvi je prejela še zlato verižico z zlato hmeljevo kobulico, ki je simbol slovenskih princes; pravzaprav to zlato kobulo hmeljarska princesa na svojih nastopih tudi predstavlja. V popoldanski urah so potekale še etnološke igre s področja hmeljarstva, v katerih so se pomerili člani DPM. Tudi letošnja prireditev je bila zelo dobro obiskana. Utrinek s povorke (Foto: Tone Tavčer) SREČNO 2016! PP VRVICA ZA HMELJARSTVO tip 1000 in 1200 UVS Kontrolirana in atestirana kvaliteta NAVODILA ZA UPORABO VRVICE PP vrvica TIP 1200 UVS se uporablja za oporo hmelju v hmeljiščih z manjšo do povprečno rodnostjo, za drugoletnike, če so bili zasajeni z ukoreninjenci in za oporo fižolu. Pri uporabi morate paziti, da se vrvica mehansko ne poškoduje, še posebno morate biti pozorni pri vezanju vrvice na nosilno žico, katero vežete le s hmeljarskim vozlom. Pri skladiščenju zaščititi vrvico proti vplivu direktne sončne svetlobe. Prednosti pred jekleno, kokosovo ali monofilamentno plastično vrvico: • najnižja cena na hektar • garantirana kakovost • hitro zavezovanje • pakiranje prijazno uporabniku • majhna teža • lahka uporaba Nudimo tudi BIO in RAZGRADLJIVO VEZIVO za hmeljarstvo Svetovanje in prodaja: Tornado plui Taborska 34 1290 Grosuplje, Slovenija Tel. +386 78 88 100 Fax.+386 78 88 156 E mail: info@tornadoplus.eu www.tornadoplus.eu motvoz Znanje, Tradicija, Izkušnje ZA POTREBE KMETIJSTVA VAM NUDIMO SE: • Vse vrste VEZIV in MREŽIC za baliranje sena in slame (za okrogle bale do 700 kg in kvadratne bale od 20 do 50 kg), • AGROFOLIJO za ovijanje bal in pripravo silažne krme, • PP KONTEJNER VREČE (big bag) za prevoz in skladiščenje krmil, semen, koruze, pšenice, umetnih gnojil, • VREČE iz PP tkanine, rašel ter juta vreče za pakiranje sadja zelenjave ter žitaric, • TKANINE IN VREČE za pokrivanje koritastih silosov, • POKRIVNE IN ZAŠČITNE FOLIJE, • KONOPLJENE IN JUTA VRVI ter VRVICE in VEZIVA, • PP RAFIJO, • ZAŠČITNE MREŽE proti pticam, toči in vetru,*, • MREŽE ZA SENČENJE, • I n še mnogo drugih izdelkov za dom in vrt. IV. mednarodni Humulus simpozij Doc. dr. Andreja Čerenak in Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Med udeleženci simpozija (ISHS - International Society for Horticultural Sciences; 4. - 8. 8. 2015, Yakima, WA, ZDA) so bili žlahtnitelji hmelja, strokovnjaki s področja tehnologije pridelave in varstva hmelja, predstavniki najpomembnejših pivovarn, ameriški hmeljarji ter predstavniki trgovskih podjetij s hmeljem. Prof. dr. Branka Javornik, dobitnica nagrade za znanstvene dosežke v hmeljarstvu, je celovito podala rezultate raziskav s področja določanja odpornosti na verticilijsko uvelost hmelja. Avstralski raziskovalec prof. dr. Anthony Koutoulis je predstavil dr. Andrejo Čerenak, ki je povzela strokovno in znanstveno delo na področju žlahtnjenja hmelja v Sloveniji. Zaradi aktualnosti dišavnih sort in njihovih posebnih vonjev so bile arome hmelja predstavljene teoretično v predavanjih in praktično s senzoričnim ocenjevanjem vzorcev hmelja. Dr. Paul Matthews, glavni organizator simpozija (Hopsteiner, S.S. Steiner) je na posestvu Golden Gate Ranches predstavil žlahtniteljski program. Leslie Roy, predsednik IHGC pri predstavitvi njihovega posestva Roy Farms. Dolina Yakima je puščava s povprečno 15 mm letnih padavin, ki pa jo z ustreznim kapljičnim namakanjem in tehnologijo pridelave spremenijo v eno izmed največjih območij pridelave hmelja. Poleg privatnih žlahtniteljskih programov financira žlahtnjenje hmelja tudi zvezna država Washington preko njihove univerze. Nov pomični obiralni stroj na posestvu podjetja HopSteiner, ki začetni del obiranja opravi v hmeljišču. Stroj na njivi obere zalistnike s trte, nakar jih na prikolici odpeljejo do obiralne hale, kjer ločijo storžke od zelene mase. Celoten sklop obiralnega stroja in prikolice v smeri vožnje pred sabo potiska zmogljiv traktor. Povsem nove kapacitete na posestvu Perrault Farms - 2 enaka obiralna stroja s kapaciteto 25 trt na minuto Sejem Brau Beviale od 10. do 13. novembra v Nurnbergu v Nemčiji Janez Oset, predsednik odbora za promocijo Pri Društvu hmeljarjev, hmelj. starešin in princes Slovenije Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije se je tudi v tem letu predstavilo na mednarodnem hmeljarsko pivovarskem sejmu Brau Beviale v Nurnbergu v Nemčiji, kjer so se predstavili razstavljavci s celega sveta s pivovarniško opremo, združenja pridelovalcev hmelja, hmeljarski trgovci, pivovarske družbe in posamezni pivovarji. Tudi na tem sejmu je bila naša glavna nit predstaviti naše klasične sorte hmelja in tudi križance s storžki, da so obiskovalci lahko poduhali, kakšno aromo in kakovost imajo naše sorte hmelja. Na TV ekranu smo prikazovali obdelavo hmelja na slovenskih hmeljarskih kmetijah in v zahvalo donatorjem vrteli njihove logotipe. Obiskovalci so to z zanimanjem gledali in v roke vzeli tudi promocijski material: zloženko društva v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, turistično karto Savinjske doline, promocijski material Ekomuzeja in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Še zadnje priprave pred uradnim odprtjem sejma (Foto: J. Ribič) Za strokovne razlage obiskovalcem je skrbel doc. dr. Iztok Jože Košir z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Pomagali pa so mu trije mladi izobraženi hmeljarji, Andrej Kresnik iz Šmartnega pri Slovenj Gardcu, Blaž Bosnar iz Gotovelj in študent Biotehniške fakultete v Ljubljani Jernej Ribič iz Sp. Roj pri Šempetru v Sav. dolini. Seveda niso manjkali aktualni hmeljarski starešina Lojze Jelen, vitez hmeljarstva in hmeljarski starešina Ivo Povše in vitez hmeljarstva in hmeljarski starešina Janez Oset, ki so s svojo strokovnostjo in dolgoletnimi izkušnjami pripomogli k uspešni promociji slovenskega hmelja. Za naše sorte hmelja je bilo izredno zanimanje, kajti imamo svoj tip hmelja, ki je poseben in svet nas ne jemlje več kot neko eksotično državico, ampak kot pravo hmeljarsko državo, ki se ji prizna, da je peta na svetu po pridelanih količinah hmelja. Na našem sejemskem prostoru smo imeli raznovrstne goste, ki smo jih postregli z domačimi salamami in slovenskim kruhom, za kar sta skrbela hmeljarski starešini Ivo in Lojze. Poskrbljeno je bilo tudi za pokušino specialnega ali klasičnega piva Pivovarne Laško in piva dišavnih križancev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Predstavili smo veliko vzorcev hmelja, za kar gre zahvala doc. dr. Andreji Čerenak z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Razstavni prostor slovenskih hmeljarjev je bil vseskozi dobro obiskan. (Foto: J. Ribič) Pričakovali smo, da bomo imeli finančno podporo od države, ki ima od hmeljarstva kar zajeten delež, vendar so nam bila odobrena sredstva le v višini 1.600,00 EUR. Pa tudi pomoč samih hmeljarjev je tokrat bila zelo skromna; ugotavljamo, da se ne zavedajo, da se takšna promocija dela za hmeljarje in da je promocija prvi korak, da nas svet spozna in šele potem je pomembna tudi prodaja. Smo pa veseli, da je letos obiskalo sejem kar veliko slovenskih hmeljarjev, tako posamezno kot v okviru strokovne ekskurzije v organizaciji društva in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Vsi so bili pozitivno presenečeni nad predstavitvijo slovenskega hmeljarstva in so bili enotnega mnenja, da je s predstavitvijo na sejmih potrebno nadaljevati tudi v prihodnje. Zahvalili pa bi se tistim zvestim donatorjem, ki vedo, kaj nam hmeljarjem predstavitev na takšnem sejmu pomeni, med njimi Pivovarni Laško, Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Občini Žalec, Zadružni zvezi Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Občini Polzela, Občini Braslovče, Občini Tabor, Občini Prebold, KZ Gotovlje, KZ Braslovče, KZ Petrovče, KZ Polzela, Hmezad Exim d.d. Žalec in Inbarco d.o.o. Žalec. Iskreno se zahvaljujem tudi direktorici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije gospe Martini Zupančič za zelo dobro sodelovanje, ki si ga želimo tudi v prihodnje. Sestanka delovne skupine za harmonizacijo fitofarmacevtskih sredstev na hmelju v letu 2015 Dr. Sebastjan Radišek in dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Delovna skupina za harmonizacijo fitofarmacevtskih sredstev na hmelju (Commodity Expert Working Group - Minor Uses Hops) se od ustanovitve septembra 2012 letno sestane na najmanj enem delovnem srečanju, na katerem se obravnava tekoča problematika varstva hmelja in skupna strategija vpeljevanja novih fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvo. Delovno skupino vodi g. Wolfgang Sichelstiel iz Nemčije, v njej pa sodelujemo člani 9 držav, in sicer predstavniki Avstrije, Belgije, Francije, Češke, Nemčije, Poljske, Anglije, Slovenije in ZDA. Letos sta bila oba sestanka v Nemčiji, in sicer 27. julija v mestu Bad Gögging in 9. novembra v Nürnbergu. V okviru srečanj smo predstavniki držav poročali o pojavu bolezni in škodljivcev v letu 2015. Vsi udeleženci smo izpostavljali specifičnost vremenskih razmer, povezanih z visokimi temperaturami in sušnimi obdobji. O večjih okužbah hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v pomladanskih mesecih so poročali iz Francije, Češke in ZDA, kasneje pa je infekcijski potencial močno padel in ni prihajalo do škode. Podobno je bilo tudi s pojavom pepelaste plesni (Sphaerotheca macularis), ki se je v Nemčiji in Angliji pojavila že konec maja, v nadaljevanju vegetacije pa razen v Angliji in nekaterih delih ZDA niso zabeležili večjih okužb. Specifika letošnjega leta je bil povečan pojav manj pogostih bolezni, kot so različne oblike pegavosti. Tako smo v Sloveniji, Angliji in ZDA (država New York) zabeležili povečan pojav sive pegavosti hmelja (Phoma exigua) ter okužbe z glivami rodu Alternaria. O povečanem pojavu hmeljeve pršice (Tetranychus urticae) smo poročale praktično vse evropske države z izjemo Francije. Največji problemi so nastali na območjih pojava odpornosti na aktivno snov abamectin, ki je sovpadal s pojavom vročega in sušnega obdobja. Večina držav je poročala o intenzivnem preletu hmeljeve listne uši (Phorodon humuli) in kasnejšem hitrem upadu populacije. Iz Nemčije so poročali tudi o izredno nizkem pojavu hmeljevega stebelnega zavrtača (Hydraeciamicacea), ki je v zadnjih letih v pomladanskih mesecih povzročal večjo škodo v hmeljiščih. Iz Slovenije, Češke, Avstrije in Francije pa smo potrdili poročila o povečevanju populacije hmeljevega bolhača (Psylliodes attenuatus). Pri obravnavanju načinov varstva hmelja so predstavniki Poljske predstavili možnost uporabe različnih rastlinskih izvlečkov, med aktivnimi snovmi, ki ne potrebuje MRL (Maximum residue level), pa je bil največkrat izpostavljen kalijev bikarbonat, ki se v Angliji in Nemčiji uporablja za zatiranje hmeljeve pepelovke in ostalih bolezni. V okviru sestanka je bil pripravljen ažuriran nabor aktivnih snovi, ki so jih hmeljarstvo nujno potrebuje za stabilno varstvo hmelja, predvsem na poudarku akaricidov, insekticidov ter fungicidov za zatiranje hmeljeve peronospore in hmeljeve pepelovke. V okviru harmonizacijske skupine se razpravlja o možnih rešitvah zatiranja škodljivih organizmov v hmeljarstvu, kot je npr. lucernin rilčkar, ki je občasen škodljivec naših hmeljišč. (Foto: M. Rak Cizej) Fotokronika 55. kongresa Mednarodne hmeljarske organizacije 2015 Prof. dr. Martin Pavlovič in dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Razlaga ob prototipu pršilnika (v razvoju) za etažni nanos FFS Dr. Elisabeth Seigner predstavlja pot do novih nemških sort hmelja Sproščen pogovorno-glasbeni večer z vrči hladnega piva in dobrotami bavarske kuhinje Predsednik IHGC L. Roy (govori), podpredsedniki (z desne): B. Ingwiller, P. Hintermeier, dr. J. Pichlmaier, Z. Rosa in generalni sekretar dr. M. Pavlovič Generalna skupščina spremlja poročila treh strokovnih komisij za dveletno obdobje in potrjuje plana dela. Predsednik IHGC Leslie Roy izroča hmeljarskemu starešini Milanu Lesjaku st. odlikovanje »vitez reda hmelja«. Prejemniki mednarodnega odlikovanja »vitez reda hmelja« v letu 2015 Zvezni minister za kmetijstvo ZRN Christian Schmidt ob hmeljarskih princesah in članih predsedstva IHGC Na svečani podelitvi odlikovanj, so starešino M. Lesjaka st. spremljali tudi stanovski kolegi in žena. Pivovarska šola v Žalcu Martin Pavlovič, Iztok Jože Košir, Andreja Čerenak, Janez Ozimek in Marija Hribernik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Pivovarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo. Poleg dveh uveljavljenih velikih pivovarn deluje tudi vse več malih pivovarn. Zaradi hitrega razvoja in prilagajanja, predvsem malih, regionalnih pivovarn, spreminjajočim se tržnim razmeram, nudi področje pivovarstva velike možnosti rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Še posebno v zadnjem desetletju je izrazit trend rasti malih pivovarn, ki s svojo specifično proizvodnjo odgovarjajo željam potrošnikov po izvirnih, nekonvencionalnih produktih. s sfr : Slavnostni zaključek pivovarske šole v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu (Foto: T. Tavčer) Podobne trende vidimo tudi v Sloveniji, kjer v zadnjem času beležimo ustanavljanje novih malih pivovarn s specifičnim proizvodnim programom. Z ozirom, da je trenutni tržni delež malih pivovarn v Sloveniji samo okoli 1 % prodanega piva, lahko pričakujemo nadaljnji razvoj tega področja, saj statistika v svetovnem merilu beleži ta delež pri okoli 15 %. Pivovarstvo postaja tudi pomembna dopolnilna dejavnost na kmetijah. Pivovarski sektor povezuje več dejavnosti. Od kmetijske pridelave, do gostinsko-hotelirske in maloprodajne dejavnosti. Pivovarstvo je specifična živilska panoga in zahteva veliko posebnih znanj, ki jih tekom rednega šolanja v Sloveniji ni mogoče pridobiti. Zadnji formalni izobraževalni program s področja pivovarstva je bil opuščen že pred več kot 20 leti. Svečana podelitev prvih certifikatov za NPK Pivovar/ pivovarka -19. 11. 2015 v Žalcu (Foto: T. Tavčer) Pomembno strokovno podporo pivovarjem zagotavlja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), vendar pa je za kakovosten dolgoročen razvoj in mednarodno konkurenčnost pivovarstva nujno potrebno zagotoviti možnost izobraževanja in pridobivanja specifičnih znanj ter formalizacije znanj v certifikatnem sistemu v matični Sloveniji. Glede na svetovne trende v pivovarstvu smo na IHPS že pred leti začeli razmišljati o svojem programu pivovarske šole. V letu 2013 smo izkoristili priložnost na mednarodnem razpisu s področja vseživljenjskega učenja v EU iz finančne sheme Leonardo da Vinci. Člani projektne skupine petih partnerjev iz Češke, Francije in Slovenije smo idejno oblikovali predlog projekta z 21 merljivimi rezultati - in si tudi uspešno pridobili sofinanciranje EU. Spomin udeležencem pivovarske šole: vsebine izobraževanja in surovine za pripravo 51 piva. (Foto: T. Tavčer) V okviru projekta LdV Beer school je tako IHPS skupaj s ŠC Slovenske Konjice-Zreče uspešno podal pobudo za vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Pivovar/pivovarka in ustrezni poklicni standard ter katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo, ki sta bila potrjena maja 2015. V juniju 2015 smo se že drugič udeležili tridnevne delavnice senzoričnega ocenjevanja piva na partnerskem Inštitutu za pivovarstvo in sladarstvo v Pragi, hkrati pa smo v istem mesecu v Žalcu izvedli še prvo izobraževanje kot pripravo za pridobitev certifikata NPK Pivovar/pivovarka. Septembra 2015 je bilo pod okriljem Državnega izpitnega centra že izvedeno prvo preverjanje in potrjevanje NPK Pivovar/pivovarka. Veseli nas, da smo v projektu pridobili nov tržni produkt - pivovarsko šolo, ki bo med drugim prispevala tudi k promociji hmeljarstva v Sloveniji ter dvigu kulture pitja piva. Prva generacija pivovarske šole po prejemu certifikatov - skupaj s predavatelji IHPS (Foto: T. Tavčer) Za učinkovito žlahtnjenje hmelja je potrebno tudi znanje o aromi hmelja Zala Kolenc in doc. dr. Andreja Čerenak, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V novembru se nas je več zaposlenih udeležilo dvodnevne delavnice Hops Academy, ki so jo izvedle zaposlene pri Barth Haas Group na IHPS. V prvem delu delavnice nas je dr. Christina Schöberger poučila o možnih dejavnikih, ki vplivajo na aromo hmelja in kasneje piva. Vsako posamezno aromo bodisi v hmelju ali pivu zaznamo popolnoma drugače kot v primeru, ko sta ti dve aromi prisotni istočasno. V nadaljevanju nas je dr. Elisabeth Wiesen seznanila z možnimi deskriptorji, torej značilnostmi, s katerimi aromo opisujemo, ter da so le-ti razdeljeni v razrede. Udeleženci smo v nadaljevanju vonjali različne cvetlične in citrusne arome, arome rdečega, tropskega in zelenega sadja, jagodičevja, kremne karamele, mentolnih spojin ter zelišč, sledili so še pikantni, travnati in različni zelenjavni vonji. Ob spoznavanju vonjav je najpomembnejše, da aromo umestimo v naš spomin in si zapomnimo, na kaj nas spominja. Skrbno pripravljeni vzorci različnih cvetličnih arom (Foto: A. Čerenak) Po spoznavanju posameznih arom nas je čakala težja naloga - določevanje le-teh v storžkih hmelja. Zaradi hkrati prisotnih več arom je bila njihova določitev seveda težja. V nadaljevanju smo že poznane vzorce slovenskih dišavnih sort analizirali v infuziji hmelja v hladni vodi (ang. cold infusion). Z metodo "In-situ dry hopping" ('instantno' hladno hmeljenje) smo naše novejše sorte opisovali po hladnem hmeljenju v različnih vrstah komercialnih piv (pšenično in temno pivo), kjer je bilo določanje različnih arom vedno bolj zahtevno. Ob koncu delavnice smo ocenili še na inštitutu varjeno pivo, ki je tudi nemške kolegice navdušilo z izjemno prijetnim vonjem in okusom. Spoznavanje različnih arom hmelja pri 'instantnem' hladnem hmeljenju piva (Foto: Z. Kolenc) Znanje, ki smo ga pridobili na delavnici bo potrebno ves čas nadgrajevati, zelo koristno pa ga bomo uporabili pri ocenjevanju arome sort hmelja ter prehajanju le-te v pivo. Ob koncu izobraževanja še en gasilski posnetek ... (Foto: S. Ferk) Rastoče pivovarne narekujejo globalno povpraševanje po surovinah za pivo Prof. dr. Martin Pavlovič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Pivovarstvo v svetu V 2014 beležimo v svetu 1,96 mrd hl proizvedenega piva. Ključno vlogo pri oblikovanju povpraševanja po hmelju pa ima tudi v letu 2015 hitro rastoči segment novo nastajajočih t.i.- obrtniških oz. C pivovarn (craft breweries) v ZDA. V letu 2014 beleži ta segment pivovarstva v ZDA 18 % volumsko in 21 % dohodkovno rast. Tovrstne pivovarne povečujejo dohodek predvsem zaradi povečanega povpraševanja pivcev v Ameriki, Aziji in vse bolj tudi v Evropi po novih in raznolikih polnih okusih piva. Za 2014 ocenjujejo v ZDA obseg proizvodnje piva v segmentu C pivovarn (craft market) na okoli 23 mio. hl - pri čemer pivovarsko združenje iz ZDA definira tovrsten tip pivovarn kot tiste, ki imajo proizvodnjo pod 7,2 mio hl in niso vsaj 25 % v lasti večjih pivovarn. Tu velja omeniti tudi trend koncentracije kapitala in odločanja v pivovarstvu oz. kapitalnih prevzemov, kjer največje pivovarne še naprej intenzivno kupujejo manjše pivovarne - precej tudi takšnih, ki sodijo v segment C pivovarn. Sredi oktobra 2015 prevzame največja svetovna pivovarna AB-InBev za 91 mrd EUR drugo največje pivovarsko združenje SAB Miller. To je bil najdražji nakup kakšnega borzno-kotirajočega angleškega podjetja v zgodovini. S tem ima to največje pivovarsko združenje že 30 % delež v svetovni proizvodnji piva. Posledice? Imamo dominantnega tržnega giganta nasproti precej bolj razdrobljeni konkurenci. Neposredno namreč sledita pivovarski podjetji Heineken z 9 % in Carlsberg s 6 % proizvodnje svetovnih količin piva. V Nemčiji zaznavajo strmo rast deleža proizvodnje segmenta njihovih C pivovarn. Iz 1 % v 2012, 3 % v 2013, 12 % v 2014, na ocenjenih 18 % v 2015. Tako že vsaka peta steklenica piva v ZRN pripada obrtniškim pivovarnam. Čeprav tovrstne pivovarne predstavljajo le 2 % globalnih količin piva, pa uporabijo že kar 20 % proizvodnje grenčic. Posledica takšnih tržnih razmer se kažejo v naraščanju ravni cen surovin - tudi cen pogodbenih količin hmelja. Tržna analiza Mednarodne hmeljarske organizacije Tudi tokratni povzetek tržnih razmer v hmeljarstvu 2015 je zgoščen zbir različnih tujih poslovnih poročil organizacij pridelovalcev in trgovskih hiš, zabeležk z delovnih sestankov Mednarodne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) in raznih ustnih virov hmeljarjev, trgovcev, v zadnjih letih tudi pivovarjev. Poročila iz skoraj vseh držav pridelovalk so že poleti nakazovala, kasneje pa tudi potrdila podpovprečen pridelek hmelja letine 2015. Visoke temperature, pomanjkanje padavin, omejene možnosti namakanja, pomanjkljiva organiziranost namakalnih skupnosti, slabša razraščenost rastlin, prisotnost hmeljeve pršice... so razlogi za oceno svetovne letine v okviru IHGC na 86.350 t hmelja, oz. 8.067 t grenčic. To predstavlja v primerjavi z 2014 nižji svetovni pridelek hmelja za 10 % (-9.343 t) in nižji pridelek grenčic (alfa-kislin) za 14 % (-1.330 t) in to kljub povečanju globalnih površin hmeljišč za 8 % (+3.507 ha). In kakšne so bile razmere v najpomembnejših državah izvoznicah hmelja? Že drugo leto zapored se hmeljarji po svetu s širjenjem hmeljišč izrazito odzivajo na globalno povečano povpraševanje pivovarn po hmelju. Iz jesenskih statistik Mednarodne hmeljarske organizacije v okviru seje ekonomske komisije v Nürnbergu ter vladnih poročil ZDA (USDA) razberemo, da so ameriški hmeljarji v zadnjih dveh letih povečali površine za 28 %, oz. za 4.053 ha in so prevzeli svetovno krmilo obsega hmeljišč v pridelavi (18.307 ha). V letih 2010-2015 navajajo statistike v ZDA zaznavno povečanje površin aromatičnega sektorja predvsem s sortami dišavnega hmelja. Povečanje površin beležijo pri sorti Cascade za več kot 3-krat - na 3.090 ha, pri sorti Centenial za 12-krat - na 1.930 ha, pri sorti Simcoe za 7-krat - na 744 ha in pri sorti Citra za več kot 20-krat - na 1.169 ha. V 2014 je bil povprečni pridelek hmelja v ZDA 2,1 t/ ha, novembrska ocena za 2015 pa navaja le za 4,8 % nižji povprečni pridelek (1,99 t/ha). Vendar je zaradi povečanih površin v ZDA pridelek hmelja 36.380 t vseeno količinsko za 4.170 t (+13 %) višji, kot v 2014. Tudi pri grenčicah so v statistikah navedli povečanje v 2015 na 3.856 t (+9 %). V Nemčiji poročajo v novembrskih podatkih 2015 o obnovi 1.153 ha, oz. letošnjem povečanju hmeljišč za 539 ha - na skupaj 17.847 ha. Najbolj so obnovili sorti Herkules (+530 ha) in dišečo Mandarino Bavaria (+108 ha). Pri aromatičnih sortah hmelja prednjačita v pridelavi sorti Perle (3.187 ha) in Hallertau Tradition (2.914 ha). Pri grenčičnih pa sorti Herkules (4.152 ha) in Hallertauer Magnum (2.353 ha). Primerjalno s preteklim rekordnim letom beležijo v 2015 pridelek hmelja 28.200 t (-27 %), oz. 2.700 t grenčic (-34 %). Na Češkem so obnovili 423 ha in obdelujejo v 2015 skupaj 4.617 ha, pridelek hmelja pa ocenjujejo na 4.800 t (-23 %). V Sloveniji imamo z obnovo 175 ha v 2015 v pridelavi 1.403 ha hmeljišč. Hmeljarji pa so pridelali 1.677 t hmelja (-28 %). Iz jesenske ocene pridelka hmelja je možna jasnejša presoja podhranjenosti na trgu aromatičnih sort hmelja za potrebe pivovarske industrije. Za predstavo o značilnostih tržnih razmer v hmeljarstvu so za obdobje zadnjih 15 let v prispevku grafično predstavljene tudi osnovne statistike ponudbe hmelja tako za Slovenijo, kot tudi za globalni trg. Površine hmeljišč (ha), pridelava hmelja (t) in proizvodnja grenčic (t). 2001 2002 2003 2004 2005 200