168 V Švedi Grmanslri narod se deli na pot različmh vej ali panog. Vi se že po jjM zilcu lehko pozoajo, odkod izrirajo, da-si so tudi uied salio doati različne. Te p&noge so: Nemci, Angloži, Danci, SizozMnci in Svedi. Kakor pri druzih, tako je tudi pri teh nirodih obifno, da ima slehemi svojo lastao književnost, ker spomnili se boste, Ijnbi otroci. ila ste že t ^Vrtai" čitali životopia zna-menitega danskega pisatelja Andersena, fcaterega prisrčna Ijnbezen do mla-dine vara jp znana. Tndi vef njegovih poresti vam je ?.e nVrtte" prinesel. — A aaj vam dcnes prinese tndi nekoliko o Švedih, o nSrodu, ki Steje preko n miljonov ljudi. in živi na ozemlji, ki se Škandinaipiia imennje. T>a je ta dežcla daleč oadn na seferju, to lehko Tidite, ako vzamete zfmlicrid tega ozemlja v roke. Vajimenitnejša mesta na Švedskem so: Stokholm, ki žtcje 150.000 prebrralcev, ter je Indi glavno in stolno mesto na otocih in polaiokih ob iz-tokn raelarskega jezera v ijaltBko morje. .TiinkSping z 13.000 prebivalci in Sodertelje z 3(X)0 prel)h'alci. — Posebno lepo mpsto je Stokholm, ki je sedež kralja, ter posebno bogat na starodarnih spomenikih. NajvcSjo poaor-nost pa gotovo Tzbuja kraljeva knjižnica, ki štoje okcli 200.000 raznovrstnih knjig. V njej je še zd»j shranjen prvi zaklad knjižernosti SeSke, ki ,je o Sasn 301etne vojake bil tjekaj preneSen. Pred požarom te knjižnice, ki je nastal 1697. 1. Stelo se je proko 70 čeških rokopisov. Zdaj im» starih Seških roko-pisov samo 20 Sf. fila?ni praznik obbaja Stokbolm na 24. jnnija: tažas je hidi noi ondu saino kratek aomrak. Sploh je ta dan vae mpsto oi ranega jutra do poznega veiSera oa sprehajališfi; rozi se po jezern. strelja. p6je in pijs punč. Jezik Svedski se priSteva k najlepšim ovropskim JBzikom: podoben je nemJSini, samo nekoliko ostrejSi je nego navadni jezik severaih niirodov. Švedi imajo že od imj3tavejše d8be bogato knjiJevnost. NajznamenitejSi švedski pisAtelji v prpjSnjih stoletjib ao: Tvho de Bralifl. rojen 154(i. 1.; Karl pl. Linno, Jovan Jakob pl. Verzelius. Esaisar Tpgner, Bžranger Bellman, katerega pesni so postalo zdaj že popolnem nžrodfle. Njemu |e postavijeu v Stok-hohfiu bronast spominek. A kar as Se drarih sedanjib okolnosti tiSe, sodi jii fefflci pisatolj ovako: rV obSc js zna.no. da je inali narod švedski 7 svojem duševBem m-voji v niiogib obzirih presegel dmgp velike nSrode. Švedi so ? vfdah mnogo veS atorili, nego marsikateri drusji veliki narotl. Svodslri nCenjaki so sila veliko storili v prirodninakih vedah. Umeteljnost Svedslta vzbnja spoStovanje vseh narodov, rokodelstvo je v najlapSem razcvetu, in šolstvo je po ysej dc-želi prav dobro preskrtiljeno. Kar se tiča jvedske Hteratnre, ni ga lehko nil-roda, ki bi ne zajema! iz nje koristi, in njene plode ne prenašal na avoje polje. Zlasti smemo refii, da se nimbifci nobaden dmgi narod ne raore pona-lati s taeiin ftevilom slovstvenib umotvorov za druJinske kroge, kakor ravno Šfedi, ksterim 9e ua lepoznansksm obzorji lesketajo imena slavnih pisateljic, kakor so: Karlenova, Bremrovs, Švaicova i. dr. Narod Svedski v svojem no r&rno velikein Stevilu, vsleil velicih dušei-uili proizvodov srojih velikanov r v&ii, umeteljaosti iu obrtniji, vslud bogatslva svoje krasne literatare, je tak6 169_ Bvratna podoba v sgodoTini aedanjoBti, da mu ne moreino odiek&ti spoštov&nja in vaŽDOsti; S« cel6 mali narodi, kakor je aa ptimcr naš, morejo si ga je-mati v izglad ter delati po nlzorih iTlih Šredor. ki nani ao živ dokaz, da aiso samo mali ijarodi življenja zmožni. nego da tudi oni lehko korakajo TStric velitih narodov, ter jih še ceW lehko prehM Jaz mislim, da vam te besede dovolj slikajo Svedsko duževno življenje. I.eta 1872 80 ŠTodi imeli 21 SasopboT, a leta 1874 jih je ljilo 22, in lo t Tseh strokah literature in jaraega življenja. Tndi se na švedskem le rodko kateri Hovelc oajde, ki bi oe znsl zapisatj svojega imena; a brati zna 8koraj vsak. Jedina neiirijetnost, ki človeka potujočega po Švedskeui lehko zadene, je ta: