Ljubenske potice	V Rorah huda	Planinca sta se v Robanovem
enkratne tudi med	prometna nesreča	kotu rešila izpod snežnega
snežinkami	zaradi prehitevanja	plazu
STRAN 11
STRAN 21
STRAN 21
Voščila, Oglasi
6. april 2013 ob 20. uri |
Jan m Plestenjc
Športna dvorana Mozirj^J
1
Cena vstopnic: -15,00 EUR (de5 aprila), - Hf,oo EUR j na dan korferta}
Pitfl|if«l»J» «loptac: TurUBina Jfi#tltn Mrt» tunem [Moiifle, nasproti ITiKavpe^a cenita), E™fHiir-&vj crdi ia 'ii<:j Mire!, rom Slovence, evenUm ji).	■
I n Fd: 'i'c ■ j .Hi r; ■ Ln i	it-11 3U5 53Š
Med vitihi prejeiiilii Kupam bome v? ji-. ■:l-, iiiiibijii dvi «einii.L, L.L btiill
mjeli lnHapnlee ta liofietrl, tataal Je bi Inb nah lome n KiIftjanu De" Tntovec 11, In Marini Kolere«, Horboki vi l,G4tWi (¡'¿d kliebjnci dvi vflopnki v tuflrtitnl ar- n. i MedeatufbeHv Moilrju
Moje ime ir priimek:
MoJ nailov: Tel,/GSM:
■ :-:i ■- uOriet n alepife na dopisnim bi caHmIJlIe na naslov: S,Tvi i ;s -.e rav Sivinjsi a »sla i, 3331 Nszarje
I
2
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Iz vsebine:
Tema tedna:
Čistilne akcije v
Zgornji Savinjski dolini aprila.............................4
Tretja razvojna os:
Bo nova varianta »povozila« obstoječo cesto Velenje-Arja vas?........................................5
Občinski svet Gornji Grad:
Svetniki o slabih razmerah v vrtcu...................6
Ženski odbor SDS SAŠA regije:
Priprave na aprilski kongres v polnem teku .. 7
Kolegij županov:
Župani proti ukinitvi
Centra za socialno delo Mozirje.......................7
BSH Hišni aparati Nazarje:
Za podjetje še eno
priznanje: rating leta 2012.................................8
Občina Nazarje:
Mladih si želijo svojih
prostorov in več dogajanja................................9
Baseball na Golteh:
Smučarji spoznavali skrivnosti igre .............. 18
Golte:
18. smučarsko prvenstvo
glasbenikov Slovenije........................................19
Tretja stran
Kako od odpravljanja posledic do odpravljanja vzrokov?
Na svetovni dan voda, 22. marca, se je v Sloveniji začel mesec čistilnih akcij, ki se bo končal na svetovni dan Zemlje, 22. aprila. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo prebivalce Slovenije, da se jim tudi letos pridružimo pri čiščenju in urejanju okolja in tako naredimo nekaj dobrega za celotno družbo. Organizatorji poleg tega pozivajo občane, da še naprej prijavljajo divja odlagališča v register.
Na osnovi podatkov iz različnih evidenc lahko sklepamo, da je v Sloveniji od deset do petnajst tisoč črnih odlagališč odpadkov. Z uspešnimi akcijami v organizaciji Ekologov brez meja se je njihovo število v zadnjih letih sicer zmanjšalo, toda to samo po sebi še ne rešuje omenjene problematike. Kot sem na tem mestu pred časom že zapisal, so čistilne akcije vse hvale vredne in tudi potrebne, toda kljub temu imamo še vedno opravka z odpravljanjem posledic, ne pa z odpravljanjem vzrokov. Zakaj ljudje sploh odlagajo odpadke tja, kamor jih ne bi smeli? In kako to preprečiti?
S problematiko črnih odlagališč se bo morala spoprijeti celotna družba, saj je za njihovo odpravo potrebna sprememba mentalitete prebivalstva. Civilna družba lahko vpliva na politiko in državno upravo, da se odločneje, predvsem pa sistematično loti odpravljanja črnih odlaga-
lišč, a hkrati mora začeti izvajati pritisk tudi na povzročitelje.
Iluzorno je pričakovati, da bodo problem rešili okoljski inšpektorji, čeprav imajo za to pravno podlago. Glede na njihovo število bi moral vsak inšpektor pregledati okrog tisoč obstoječih odlagališč. Če pa upoštevamo, da okoljski inšpektorji nadzorujejo izvajanje več kot 400 predpisov, ki urejajo tudi druga področja, kot so kakovost zraka in vode ter industrijsko onesnaževanje, in da ljudje črna odlagališča kljub čistilnim akcijam obnavljajo, povzročiteljev pa marsikdaj ni mogoče odkriti, ugotovimo, da gre za misijo nemogoče.
A položaj vendarle ni povsem brezupen. Vsak od nas lahko nekaj prispeva h končni rešitvi. Ekologi brez meja nas pozivajo, naj s sabo, ko gremo na sprehod ali izlet, vzamemo fotoaparat (večina sodobnih mobilnih telefonov ima že vgrajenega). Če naletimo na nepravilno oziroma nedovoljeno odlaganje odpadkov, posnetke povzročitelja in/ali lokacije pošljemo po elektronski pošti na naslov info@ocistimo.si in navedemo točno lokacijo ter ocenjeno količino in vrsto odpadkov. Ekologi bodo poskrbeli za prijavo in nadaljnji postopek.

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 13, 29. marec 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
3
Tema tedna, Aktualno
OČISTIMO SLOVENIJO ..., DOKLER NE BO ČISTA ...
Čistilne akcije v Zgornji Savinjski dolini aprila
Divja odlagališča v Zgornji Savinjski dolini zaradi dolgoletnega prizadevanja posameznikov, društev in občin ter zavedanja, da je čisto okolje ena od naših največjih prednosti, izginjajo. K temu sta bistveno pripomogli lanska in predlanska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v kateri so bila v veliki meri odlagališča sanirana. Pa vendar se še vedno najde dovolj odpadkov, da morajo vsako pomlad potekati očiščevalne akcije. Tokrat se bodo »čistilci« na območju Upravne enote Mozirje usmerili na vodotoke ter okolico naselij, cest in sprehajalnih poti.
Medtem ko so se lani akciji pridružile vse zgornjesavinjske občine na isti dan, so letos čistilne akcije na predzadnji vikend v marcu napovedovali v Lučah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in v Mozirju, a so jih prestavili zaradi snega. Odločili so se, da bodo akcije izvedli v aprilu, kot v solčavski občini. Čiščenje pod naslovom Očistimo Slovenijo ..., dokler ne bo čista ... , je letos še toliko bolj potrebno zaradi poplav, ki so lani jeseni
Lani se je ekološke akcije udeležilo skoraj 290 tisoč ljudi, kar je nekaj več kot 14 odstotkov prebivalcev. V njo so se vključile vse občine, med njimi tudi občine naše doline. (Foto: Marija Šukalo)
pustile za sabo veliko odpadkov.
S tem se strinja tudi Urša Zgoj-znik, članica Društva ekologi brez meja in lanskoletna koordinator-ka akcije med občinami. Poudarja, da izkušnje na ravni Slovenije kažejo, da je divjih odlagališč manj oziroma da so jih uspeli veliko očistiti. »Problem smetenja, odmetavanje manjših stvari, kot so papirčki, plastenke, pločevinke, pa ostaja praktično isti, tako da čiščenje kljub vsemu ostaja potrebno. Leto-
Prostovoljci in člani številnih društev so pričeli s številnimi čistilnimi akcijami na svetovni dan voda marca in bodo potekale vse do svetovnega dneva Zemlje v aprilu. Podporniki akcije Ekologi brez meja in Turistična zveza Slovenije se bodo v tem času ob različnih lokalnih organizatorjih po Sloveniji lotili čiščenja okolice. Enodnevnih akcij, kot je bila lanska, namreč ne bo. Ekologi brez meja se sedaj zavzemajo predvsem za spremembo zakonodaje, katere namen bi moralo biti posodabljanje registra divjih odlagališč in posebna skrb za gradbene odpadke.
Srečanje županj tokrat v Ljubljani
Že vse od začetka mandata se deset županj, kolikor jih je na čelu slovenskih občin, redno srečuje. Tako so sredi marca gostovale v Ljubljani, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Župa-njam, med njimi je bila tudi nazar-ska Majda Podkrižnik, je bila ponujena možnost, da so jim strokovne delavke in delavci ministrstva dali odgovore na tista vprašanja, kjer se področje dela ministrstva prepleta z nalogami občin.
Predstavili so jim projekt socialne-
šnji problem so tudi odpadki ob vodotokih, ki so ostanki naplavin preteklih poplav.«
Marija Šukalo
Med ekološke akcije sodi tudi Ura za Zemljo, v kateri so ljudje po vsem svetu ugasnili luči za eno uro. Prevelika količina umetne svetlobe namreč vpliva na življenje, ki se je razvilo prav v naravnem ritmu med menjavanjem dneva in noči. Letos je akcija potekala pod geslom Izzovimo svet, da rešimo planet. V tem svetovnem dogodku so posamezniki, podjetja in javne ustanove prejšnjo soboto med pol deveto in pol deseto zvečer za eno uro ugasnili luči in električne naprave, ki niso nujno potrebne. S tem dejanjem so podprli prizadevanja za dvig zavesti o pomenu varčevanja z električno energijo.
VSESLOVENSKA EKOLOŠKA AKCIJA OČISTIMO VODE
Med podporniki tudi Matevž Lenarčič
Namen akcije Očistimo vode, ki jo je koordiniralo društvo Ekologi brez meja, je bil opozoriti slovensko javnost na velik delež neočiščenih odpadnih voda, ki še vedno odtekajo v slovenske vodotoke ali pa se izcejajo v podtalnico. Dejavnost akcije je bila usmerjena v popis izpustov neočiščene komunalne vode in odpadnih industrijskih voda. Te so prostovoljci popisali in jih vnesli v interaktivni atlas izpustov odpadnih voda. Rezultate akcije bodo organizatorji predsta-
ga vključevanja - gostilno Druga violina, v kateri strežejo mladi s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Bo-štjančič. Ker je tema uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih mestih odločanja z vidika enakosti spolov izjemno pomembna in je stalnica na tovrstnih srečanjih, je gostje sprejela še podpredsednica državnega zbora Romana Tomc, s katero so govorile tudi o enakih možnostih spolov v politiki.
Marija Lebar
Matevž Lenarčič: »Vse bi bilo
drugače, če bi se vsak od nas zavedal, da z brezbrižnim onesnaževanjem okolja škodimo sami sebi.« (Foto: Marija Šukalo)
vili županom, odgovornim inšpekcijskim službam in širši javnosti.
Med podporniki akcije je tudi Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič. Biolog in ekstremni pilot, ki je obletel svet, je prepričan, da odgovornost za onesnaženost rek nosimo vsi, ker volimo tako vlado, na individualnem nivoju pa zato, ker sami tudi nič ne naredimo za večjo kakovost življenja,
»Vse bi bilo drugače, če bi se vsak od nas zavedal, da z brezbrižnim onesnaževanjem okolja škodimo sami sebi. Ljudje smo namreč usodno vkomponirani v naravo in nismo od nje ločen, nadrejeni del, čeprav si to nekateri domišljalo. Zemlja se vrti po svoje, planetarni vodni krog prav tako. Ljudje, neznatna in nepomembna bitja, v iskanju smisla tekmujemo, komolčimo, lažemo, krademo, ubijamo, manipuliramo. Želimo postati močnejši od boga. To bo uspelo le lastniku ventila pitne vode. Še je čas, da postanemo ali ostanemo Ljudje,« je kritičen Lenarčič, ki si je onesnaženost naših voda na Zemlji dodobra ogledal tudi s ptičje perspektive.
Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Aktualno
HITRA CESTA TRETJE RAZVOJNE OSI
Bo nova varianta »povozila« obstoječo cesto
Velenje-Arja vas?
Kot so sporočili iz ministrstva za infrastrukturo in prostor, je vlada v prejšnji sestavi na svoji zadnji seji sprejela sklep, da naj se ustrezna rešitev prometne povezave med Velenjem in avtocesto A1 išče na obstoječem koridorju. Za severni del 3. razvojne osi sta, kot kaže, ustavljeni obe predlagani varianti trase hitre ceste.
Pristojno ministrstvo navaja, da je bila varianta F2-2 od Šen-truperta do Velenja opredeljena kot nesprejemljiva zaradi varovanja kmetijskih zemljišč. Trasi so
nasprotovali v civilni iniciativi. Podobno je bilo s traso F3b. Nasprotovanju v lokalnem okolju je ministrstvo kot razlog dodalo še velike vplive ceste na območje ohranjene narave.
Trasi sta tako ustavljeni. Umeščanje ceste se nadaljuje v okviru koridorja sedanje prometnice Arja vas-Velenje, ki naj bi tako izboljšala prometno povezavo zgornjesavinj-sko-šaleške regije z avtocesto. Takšna rešitev bi naj upoštevala tudi ustrezno navezavo na načrtovano cesto od Velenja proti Koroški.
Velenjski župan Bojan Kontič je ob tem opozoril, da bi vsak poseg na cesto Arja vas-Velenje pomenil ovire v prometu, ki si jih v tem trenutku ni mogoče dovoliti. Tudi zgor-njesavinjski župani in gospodar-
stveniki so se že pred časom izrekli za to, da se cesta in z njo razvojna os naši dolini čim bolj približa in da zaradi izoliranosti ne bomo (p) ostali odrinjeni na rob.
Tekst in foto: Marija Lebar
Vinko Jeraj,
župan občine Rečica ob Savinji:
»O hitri cesti in tretji razvojni osi se govori že vse, od kar je nastala naša občina ali pa še dlje. Z nenehnim spreminjanjem umestitve v prostor se, kot kaže, izgradnja vse bolj odmika. Hitra cesta bi morala poleg boljše prometne povezave v Zgornjo Savinjsko dolino prinesti tudi razvoj tako na gospodarskem kot na turističnem področju in v tem smislu zvišati standard tukajšnjih prebivalcev.«
Anton Ploštajner, manager za posebne projekte v BSH Hišnih aparatih Nazarje:
»Naše stališče v zvezi z izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi je znano. Ne gre namreč le za povezavo do avtoceste, temveč mora biti poudarek na razvoju, ki ga ta os prinaša. Da se razvojna os čim bolj približa Zgornji Savinjski dolini, je za naše podjetje z vidika logistike zelo pomembno. Pomembno je tudi za vse ostalo gospodarstvo doline in razvoj turizma, vsekakor tudi za prebivalce. Optimalno traso naj določi stroka, o čemer smo že pred časom sprejeli stališče tudi na upravnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Želimo si, da se nam trasa čim bolj približa, sicer je potrebno zagotoviti ustrezno povezavo Zgornje Savinjske doline z ostalimi prometnicami v državi. Ali bo to z obnovo lokalne ceste ali s priključkom do avtoceste, samo da ne bo dolina odrinjena na stranski tir.«
SANACIJA POREČJA SAVINJE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Država zavira odpravljanje posledic poplav
Kljub slabim vremenskim razmeram in nihanju vodostaja Savinje gradbeni izvajalec uspešno odpravlja posledice poplav na osrednjem območju Ljubnega od cerkvenega jezu do Lok. Odstranili so nanešene ovire, mulj in velike količine gramoza, ki je nasedel po lanskoletnih poplavah.
Kot je povedal župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, »se izvajajo dela pod Pekovskim jezom ob Produ in do območja pod Marčin-kovim jezom. Izbrani izvajalec del je Nivo eko. Ocenjena količina gramoza, ki jo je nujno potrebno odstraniti zaradi poplavne varnosti predela Proda in Lok ter industrijsko poslovne cone Loke, je med 8.000 in 10.000 m3. Dela se pospešeno izvajajo, saj je potrebno zasledovati
V ljubenski občini čakajo na vladno potrditev celovitega sanacijskega načrta del po poplavah. Sanacija porečja Savinje na osrednjem predelu Ljubnega pa kljub slabim vremenskim razmeram poteka po predvidenem načrtu. (Foto: Jože Miklavc)
zakonske roke, ki veljajo na področju varstva narave. Del gramoza se navaža v Zbirni center Podhom kot protipoplavna zaščita centra, del gramoza pa na naše lokalne ceste«.
Kot je še povedal župan, čakajo na vladno potrditev celovitega sanacijskega načrta del po poplavah, ki bodo omogočile zagon del pri sanaciji cest, mostov in drugih prizadetih območij. Na ustrezne službe upravljanja z vodami Agencije RS za okolje so naslovili že več urgenc, saj so nekatere lokacije še vedno neurejene in potencialno ogroženi objekti ter infrastruktura. Od pričakovanega odgovora in dodeljenih sredstev je v pretežni meri odvisna določitev dinamike sanacijskega programa.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 5
Iz občin
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Svetniki o slabih razmerah v vrtcu
Na zadnji seji gornjegrajskega občinskega sveta je kot poročevalka sodelovala ravnateljica tamkajšnje osnovne šole Lilijana Bele. Podala je zaključno poslovno poročilo šole za preteklo leto. Prošnjo za spremembo oddelkov vrtca med šolskim letom pa je utemeljila pedagoška vodja vrtca Marija Grčar. Obravnava slednje točke je v sejno sobo privabila tudi vse predstavnike sveta šole in sveta staršev, ki so prisluhnili razpravi in želeli konkretne odgovore glede gradnje prizidka k šoli oziroma rešitev prostorske stiske v vrtcu, besede pa kljub prošnji gostje na seji niso dobili.
ŠTEVILNA VPRAŠANJA, A BREZ ODGOVOROV
Razmere v gornjegrajskem vrtcu so namreč zelo slabe že dolga leta. Predvsem prostorska stiska jih pesti že nekaj let in ena skupina vrtca že devet let gostuje v jedilnici, ki so jo za ta namen pregradili, druga v kleti zdravstvenega doma. Preteklo jesen so zato, da so lahko sprejeli vse vpisane otroke v vrtcu, temu namenili eno učilnico na podružnični šoli v Bočni, katero pa bo šola za učence ponovno potrebovala to jesen.
Trud, da bi se prostori za najmlajše uredili v prostorih Komunale Gornji Grad so po nestri-njanju enega stanovalca padli v vodo in stanje ostaja takšno, kot je, je povedala Beletova, ki je od župana Stanka Ogradija želela konkreten odgovor, ali se bo gradil nov prizidek ali ne. Ogradi je povedal, da bo za iskanje najboljše rešitve izbrana komisija, ki bo obravnavala vsa vprašanja glede gradnje prizidka ali drugih možnosti ureditve razmer.
Na šoli so dobili informacijo, ki je povsem nasprotna dosedanjim. Šolsko ministrstvo je občino obvestilo, da bi sredstva z razpisa, na kate-
OBČINSKI SVET LJUBNO
Na marčevski seji so ljubenski občinski svetniki imeli v obravnavi letno poročilo o proračunu občine za preteklo leto. Poleg tega so sprejemali kar nekaj novih odlokov. V odsotnosti župana Franja Naraločnika je sejo vodila podžupa-nja Anka Rakun.
V letnem poročilu je župan zapisal, da sta glede na zastavljene cilje večji odstopanji pri projektu revitalizacije trškega jedra in kanalizacije Radmirje zaradi pogojev javnega razpisa, zato sta oba velika projekta prenesena v naslednje obračunsko obdobje. Računovodkinja Marija Potočnik je svetnikom pojasnila glavne značilnosti proračuna. Realizirani prihodki so znašali zaokroženo 2,961.000 evrov, odhodki pa nekaj več kot 3,151.000 evrov. Nastal je presežek odhodkov nad prihodki. Svetniki kakih večjih pri-
rem so bili uspešni, občini nakazovali v obdobju od leta 2014-2017. Občina naj bi po tem sistemu sama zagotovila sredstva za gradnjo, sredstva, ki naj bi jih na osnovi razpisa dobili s šolskega ministrstva, pa naj bi občina prejela še-
le kasneje. Kako bodo na občini zagotovili sredstva za 3,5-milijonsko naložbo, sedaj zanima vse, tako ravnateljico kot starše in predstavnike sveta šole.
BO KOMISIJA NAŠLA REŠITVE?
Nekateri svetniki so se glede tega nagibali k rešitvi, da se zagotovijo prostori za vrtec na eni
pomb niso imeli in so letno poročilo sprejeli.
Matični odbori so že pred sejo sveta obravnavali predloge pravilnikov o sofinanciranju humanitarnih in drugih invalidskih organizacij, o sofinanciranju drugih interesnih skupin in programov ter spremembe pravilnika o vrednotenju športnih programov. Svetniki so predlagane pravilnike sprejeli, so pa pri vrednotenju športnih programov pripomnili, da bi bilo treba sredstva za vrhunski šport, kot so smučarski skoki, v proračunu zagotoviti posebej.
Obravnavali in sprejeli so letni program športa in ga potrdili, zanj so v proračunu 2013 namenili 31.000 evrov. Prav tako so potrdili še letni program kulturne dejavnosti v občini, za kar je v letošnjem proračunu rezerviranih 5.000 evrov.
Marija Lebar
od podružničnih šol, drugi so menili, da morajo zaradi dragega projekta vztrajati na gradnji prizidka. A vprašanje je denar, brez katerega gradnje ne bo. Občina bo po podatkih predstavnikov sveta staršev in šole kreditno sposobna šele
leta 2020, to pomeni, da kredita za gradnjo prej ne bo mogla dobiti. Kakšna bo torej rešitev za gornjegrajski vrtec, trenutno ne ve nihče.
Beletova je povprašala tudi svetnike, ali so vedeli, ko so sprejemali proračun za dve leti, ali in od kod bo zagotovljen milijon za gradnjo predviden v proračunu za prihodnje leto. Župana je povprašala, ali je to, da je sprejet proračun, kakšno jamstvo, da bo občina ta sredstva tudi imela?
V vrtcu so v zadnjem obdobju prerazporedili otroke tako, da so vsi oddelki optimalno zapolnjeni, je povedala Marija Grčar. Njene besede so gostje na seji pospremili z aplavzom, saj se vsi dobro zavedajo omenjenih težav.
Svetniki so spremembo oddelkov vrtca sicer potrdili. Oprli so se na mnenje šolskega ministrstva, ki ga je pridobila šola. Le-to je spremembo oddelkov med šolskim letom dovolilo v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji, kar pa seveda niso, o čemer pričajo tudi poročila raznih inšpekcij, a na šoli so prerazporeditve izvedli, saj so bile potrebne.
Štefka Sem
Cim prej spoznamo, da je usoda v nas samih in ne v zvezdah, tem bolje za nas.
Axel Munthe
Sprejeli letno poročilo o izvajanju proračuna in več pravilnikov
Sejna soba v Gornjem Gradu je bila zapolnjena do zadnjega kotička, saj so seji prisostvovali predstavniki sveta šole in sveta staršev. (Foto: Štefka Sem)
6 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Politika, Iz občin
ŽENSKI ODBOR SDS SASA REGIJE
Priprave na aprilski kongres v polnem teku
V Mozirju so se srečale članice ženskega odbora SDS SAŠA regije na svoji prvi redni seji. Predsednica odbora Janja Napast je predstavila program v letošnjem letu ter priprave na šesti kongres ženskega odbora stranke, ki bo sredi aprila. Izvolili so tudi novo predsednico ženskega odbora SDS za našo dolino. Marijo Ježovnik je zamenjala Mirjam Solar.
Prva aktivnost odbora bo, poleg stalnih usmeritev in nalog stranke, vezana na svetovni dan družine. Tedaj bodo pripravili pohod družin,
KOLEGIJ ŽUPANOV
ki ga bodo obogatili s pozabljenimi družinskimi igrami.
Kot gostja je spregovorila članica izvršilnega odbora stranke in evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je orisala trenutno stanje v stranki in na političnem parketu. Ozrla se je na tisto zakonodajo, ki je vezana na ženske in otroke. Z njenim izvajanjem bi pripomogli k preprečevanju nasilja nad ženskami in otroci. Dotaknila se je tudi problema izkoriščanja vode in kako gleda Evropa na politično situacijo v Sloveniji.
Zupani proti ukinitvi Centra za socialno delo Mozirje
Na zadnjem kolegiju so zgornje-savinjski župani prisluhnili poročilu o delovanju Centra za socialno delo Mozirje, s katerim jih je seznanila direktorica Marjana Veršnik Fale. Projekt medgeneracijskega centra sta predstavila Toni Rifelj, ki predseduje koordinaciji zgornjesavinj-skih društev upokojencev, in Roman Čretnik, predstavnik zavoda Zlata leta iz Mozirja.
Veršnik-Faletova je predstavila področja delovanj centra za socialno delo. Dejala je, da je center sedaj enotna vstopna točka za vsakršno uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V minulem letu so izdali okoli 13.000 različnih odločb. Do konca decembra so na račun ukinjenih državnih pokojnin in dodatkov, ki jih je prej izplačevala Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, imeli na centru 843 postopkov za dodelitev varstvenega dodatka. Zaradi obveznosti otrok za preživljanje svojih staršev, se starejši vse manj odločajo za varstveni dodatek, ki bi kasneje bremenil dohodke njihovih otrok. Na centru pa v zaostrenih ekonomskih in družbenih razmerah zaznavajo primere nasilja nad starejšimi.
V delovno področje centra sodijo tudi štipendije, teh imajo na mesec čez 400. Kar zadeva pomoč
Ob zaključku srečanja je Na-pastova predstavila projekt Slovenija, dežela velikih žensk. S projektom želijo opozoriti na ženske, ki so s svojimi deli in de-
lovanjem pripomogle k razvoju naše identitete in kulture, vendar so njihova dejanja ostala javnosti skrita.
Marija Šukalo
na domu, ki jo za starejše krajane delno sofinancirajo občine, je direktorica povedala, da cena ostaja na lanski ravni. Župane je seznanila z nameravano reorganizacijo centrov, ki jo pripravlja pristojno ministrstvo. Župani so menili, da je nedopustno, da bi ostali brez centra, s katerim občine odlično sodelujejo.
Roman Čretnik je predstavil predlog, ki so ga skupaj pripravili pripadniki starejše in mlade generacije. Gre za osnovanje medgenera-cijskega centra, ki bi deloval kot zavod s sedežem v Mozirju in s prostori v vsaki od zgornjesavinjskih občin. V pripravljenem gradivu so bili navedeni partnerji pri pripravi projekta, teh je kar trinajst, vse od društev do karitativnih organizacij in zdravstva. Center bi prinesel povečanje možnosti za zaposlitve, veliko aktivnosti pa bi izvajali prostovoljci, je zapisano v naboru ciljev do leta 2020, kjer je poudarjeno tudi vseživljenjsko izobraževanje ter prenos znanj med generacijami.
Župani so menili, da so predlagane vsebine pomembne za dolino, zato bi jih bilo smiselno vključiti v Regionalni razvojni program Savinjske regije, o čemer bo še tekla beseda.
Marija Lebar
Članice ženskega odbora SDS SASA regije so se v Mozirju srečale na svoji prvi redni seji. (Foto: Marija Šukalo)
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Svetniki potrdili številne odloke, tudi o ustanovitvi
JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje
Mozirski občinski svetniki so na letošnji prvi seji, v torek, 19. marca, obravnavali številne različne točke. Med drugim so podali soglasje Javnemu zavodu Lekarna Mozirje za nakup nepremičnine v Nazarjah. K soglasju so dali dobronamerno opozorilo glede previdnosti pri nakupu, saj naj bi bili omenjeni prostori pod bančno hipoteko. Potrdili so program letnega programa športa ter povečano ceno uporabe sejne sobe za zunanje uporabnike. V prvem branju so potrdili odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje in odlok o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zavodu.
Svoje pripombe in popravke na pripravljena odloka, ki so jih pripravili odbori in statutarna komisija, so potrdili in le-te bodo sedaj občine ustanoviteljice uskladile in jih vnesle v odloka pred drugo obravnavo. Mozirski svetniki so odloči-
tev, ki jo je župan Ivan Suhoveršnik obelodanil že pred časom, sprejeli soglasno, o podrobnostih in zgodovini dogajanja na področju zgor-njesavinjskega zdravstva je spregovorila direktorica občinske uprave Nada Brinovšek.
V nadaljevanju so po skrajšanem postopku potrdili odlok o poimenovanju ulice na območju Mo-zirskih trat, kjer nastaja socialno naselje. Prvi objekt, kjer bo center za avtizem, je v zaključni fazi in investitor, podjetje Interdesign iz Ljubljane, je podal vlogo za določitev naslova lokacije objekta. Investitor je za ulico, kjer bo območje socialnih dejavnosti, predlagal naziv Rožna pot, katerega je občinski svet potrdil. Zaradi nepopolne dokumentacije se je občinska uprava odločila, da eno od točk dnevnega reda glede širitev območij Mo-zirskih trat in območja Melavc prestavi na naslednjo sejo.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 7
Gospodarstvo, Organizacije
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Za podjetje še eno priznanje: rating leta 2012
Bonitetna hiša Dun & Bradstreet je v sodelovanju z Bonitetno hišo I iz Ljubljane podelila priznanje rating leta 2012. Med tremi prejemniki je tudi družba BSH Hišni aparati Nazarje. Slavnostna podelitev je potekala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, priznanje za BSH je prevzel Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja.
Poleg BSH sta bila priznanja deležna še Iskra Zaščite iz Ljubljane in Metrel iz Horjula. Vsa tri podjetja imajo najugodnejši faktor tveganja, obveznosti poravnavajo v rokih, njihovo poslovanje je uspešno, ne sprejemajo tveganih odločitev ne na poslovnem ne na kapitalskem področju. Kot zanesljivemu partnerju mu zaupajo poslovni partnerji, banke in zavarovalnice, je bila ocena obeh bonitetnih hiš.
»Poslujemo po visokih kakovostnih standardih in etično, imamo strategijo in poslanstvo,« je po poročanju časopisa Finance povedal Boštjan Gorjup. Dodal je, da gre zasluge za tako poslovanje pripisati usmerjenosti v izvoz, kamor
gre okoli 90 odstotkov proizvodov, pa tudi domišljenim novim projektom. »Kdor ima urejene odnose v hiši in motivira zaposlene, je uspešen,« je še dejal Gorjup. Pri tem je potrebno pozornost nameniti tudi temu, s kom podjetje posluje.
Z lanskim uspehom so v BSH zadovoljni, saj so ustvarili več kot 30 milijonov evrov čistega dobička. Za letos načrtujejo od pet do desetod-stotno rast prodaje. Od decembra do zdaj imajo več kot desetodstotno rast naročil za aparate za pripravo hrane, zadovoljni so z naročili za vse tri glavne skupine svojih izdelkov. Kot še pravi Gorjup, bodo letos v razvoj izdelkov vložili dobrih 16 milijonov evrov, kar je skoraj za dvajset odstotkov več kot leto poprej.
Marija Lebar
Priznanje za BSH je prevzel direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup.
(Fotodokumentacija Bonitetne hiše I, d.o.o., Ljubljana)
DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Uspešne in aktivne na mnogih področjih
V soboto, 9. marca, so se v mozirski kulturni dvorani srečale članice društva, ki združuje okoli 500 kmetic naše doline. Pregledale se delovanje društva v lanskem letu in ugotovile, da je delovanje dobro, načrtovane aktivnosti pa so bile realizirane. Po končanem uradnem delu so si ogledale predstavo Kulturno prosvetnega društva Jurij Mozirje Moč uniforme.
Predsednica Jožica Strojanšek je povedala, da bo letos dvajset let, od kar je bilo društvo uradno registrirano. Neformalno so se kmečke žene družile že prej. Prihodnje leto bo minilo štirideset let, kar so bili pod vodstvom Marije Bezo-všek pripravljeni prvi kuharski tečaji za zgornje-savinjske kmetice. To obletnico nameravajo v letu 2014 slovesneje obeležiti in ob tej priložnosti izdati posebno publikacijo.
»V minulem letu je naše društvo organiziralo 18 tečajev peke različnih izdelkov in priprave tradicionalnih domačih jedi. Pripravili smo dve strokovni predavanji in strokovno ekskurzijo v hrvaško Zagorje,« je v poročilu dejala Strojanškova. Vsako leto sodelujejo na različnih tradicionalnih prireditvah v krajih po vsej dolini, članice solčavskega odbora pa so vabljene tudi na celovški sejem.
O kakovosti njihovih izdelkov priča dejstvo, da na vsakoletnem ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju redno pobirajo najvišja priznanja. Lani sta kipec kakovosti osvojili Alojzija Gol-tnik in Helena Krivec. V letu 2012 so osvojile 14
zlatih, tri srebrna in sedem bronastih priznanj.
Humanitarnost je eno od vodil društva. Vsako leto obiščejo bolne in starejše članice, ter mame z novorojenčki. Vse to bodo izvajale tudi letos, na ekskurzijo pa nameravajo na Brione in v Pulo, so se domenile na občnem zboru.
Marija Lebar
Jožica Strojanšek je povedala, da bo letos dvajset let, od kar je bilo društvo uradno registrirano. (Foto: Marija Lebar)
SKUPINA GORENJE
Poslovno leto zaključili z dobičkom
Te dni so v Gorenju objavili sicer nerevidirane in nekonsolidirane poslovne rezultate za lansko leto. Prodaja v prvih devetih mesecih ni bila zadovoljiva, a so jo v zadnjem četrtletju toliko dvignili, da so leto zaključili celo z dobičkom. Uspeli so poplačati tudi precej posojil.
Po besedah predsednika uprave mag. Franja Bobinca so z rezultati zadovoljni, še posebej zato, ker so se razmere na evropskih trgih, kamor Gorenje izvozi več kot 90 odstotkov svojih proizvodov, lani znatno poslabšale. Dvig prodaje, ki so ga zabeležili na nekaterih za Gorenje pomembnih trgih, je pripomogel k temu, da so na koncu leto zaključili z 0,3 milijona evrov dobička.
Tudi finančna slika se je lani izboljšala. Poleg 26 milijonov evrov obresti jim je uspelo odplačati še za več kot 51 milijonov evrov glavnic posojil. S tem so se finančne obveznosti skupine znižale na dobrih 430 milijonov evrov.
Za njimi so doslej največje selitve proizvodnje. Proces bodo v skladu s strategijo do leta 2015 nadaljevali tudi letos. Del proizvodnje v Valjevo so že preselili, sledi še selitev pomivalnih strojev iz švedskega Aska v Slovenijo. To naj bi v Velenju pomenilo ohranitev 350 do 400 delovnih mest, saj so jih približno toliko preselili v svoje tovarne v Srbijo.
Marija Lebar
12	Savinjske novice št. 8, 22. marec 2013	I
Iz občin, Organizacije
OBČINA NAZARJE
Mladi si želijo svojih prostorov in več dogajanja
V sodelovanju s Klubom zgornjesavinjskih študentov je nazarska občina nedavno pripravila okroglo mizo mladih. Na dogodek je povabila več gostov, ki so govorili na temo preživljanja prostega časa in možnosti, da občina mladim zagotovi prostor. O tem, kakšne vsebine bi si želeli, so spregovorili mladi sami. Ob zaključku so imenovali skupino, ki si bo skupaj s predstavniki občine ogledala možne lokacije, kjer bi lahko bili prostori za mlade.
»Zavedam se, da ste mladi naša bodočnost, zato želim vaše ideje vključiti v delo občine,« je dejala županja Majda Podkrižnik in dodala, da so z mladimi prostovoljci že večkrat sodelovali v različnih akcijah. »Večina od vas, ki ste tukaj prisotni, je že dejavnih v različnih društvih. Upam, da boste oblikovali nabor vsebin, za katere bi želeli, da se izvajajo, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne prostore.«
O izkušnja dela z mladimi sta govorila direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik in njegova sodelavka Ira Preininger. Pritržnik je spodbudil mlade, naj si nikar ne pustijo »diktirati« od zunaj, kaj se bo dogajalo v njihovih prostorih, saj imajo sami dovolj zdravih idej. Da je temu tako, je pritrdila tudi direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger, ki je predstavila možnosti uporabe programov Centra za samostojno učenje Nazarje in prostorov, ki so tam na voljo.
Zbrane je nagovorila tudi poslanka SDS Janja Napast. Menila je, da naj se mladi zanimajo za politiko, saj lahko na tak način sooblikujejo pogoje, v katerih živimo. Vse se začne z druženjem in aktivnostmi v društvih, kakor je začela tudi sama. V imenu študentov sta govorila sedanji predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov Simon Koštrun in njegov predhodnik Radenko Tešanovic. Slednji je povedal, da so v Nazarjah že pred časom poskušali urediti prostore, a do realizacije ni prišlo.
Prisotni mladi so ugotovili, da tisti, ki jim je do aktivnega druženja, večinoma že sodelujejo v kakšni dejavnosti ali društvu, druge pa je težko prepričati in pritegniti k skupnemu preživljanju prostega časa. Želijo si več prireditev z glasbenega ali športnega področja. Potrdili so, da si prostore želijo in bodo pri tem sodelovali ter nato v skladu s svojim videnjem postopno dogradili tudi vsebine.
Marija Lebar
Nazarska občina je v sodelovanju s Klubom zgornjesavinjskih študentov pripravila okroglo mizo mladih. (Foto: Marija Lebar)
OBČINA GORNJI GRAD
Podpisali aneks k tripartitni pogodbi
V Gornjem Gradu so med zadnjimi, ki so s podpisom aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe uredili razmerja med občino, tremi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini in Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline (GZ
ZSD). Pri podpisu aneksa so bili prisotni predsedniki društev iz Gornjega Grada Drago Fale, Bočne Ludvik Miklavc in Nove Štifte Branko Sten-šak, poveljniki vseh treh društev ter predsednik in poveljnik GZ ZSD, Janko Žuntar in Slavko Bric.
Aneks k tripartitni pogodbi med občino, prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini in Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so podpisali župan Stanko Ogradi in predsedniki organizacij. (Foto: ŠS)
Župan Stanko Ogradi se je najprej zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalno delo. Menil je, da je njihovo posredovanje in pomoč tako pri požarih kot pri vse pogostejših naravnih katastrofah izjemnega pomena, saj se zato ljudje počutijo bolj varne in vedo, da v težkih trenutkih ne bodo ostali sami. Glede vsebine aneksa k pogodbi je omenil, da je nespremenjen glede na pretekla leta. Za korektno sodelovanje se je zahvalil občinskemu poveljniku Igorju Čeplaku, ki se poslavlja s tega mesta. Poudaril je še pomembnost zavarovanj oseb in odgovornosti v društvih, saj imajo neprijetno izkušnjo s tem v bočkem društvu.
Janko Žuntar je poudaril, da so v GZ ZSD zelo zadovoljni, saj z občino sodelujejo zelo dobro. »Prva sila v lokalni skupnosti so vedno gasilci,« je dejal. Poleg izobraževanja je izpostavil opremo društev, ki se vse bolj podvaja, zato je pomembno, da se društva uskladijo in nabavljajo tisto opremo, ki je v dolini manjka. Tudi poveljnik Slavko Bric je poudaril pomembnost skupnega opremljanja, glede izbire novega občinskega poveljnika pa je dejal, da naj dobro razmislijo, koga bodo izbrali, da bodo z njim zadovoljni.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 9
^ OBČINSKI SVET LUČE
Potrdili tri nove člane nadzornega
odbora
V f;>a/( ¿///o
Marca
Pred 40 leti
VSI NA REFERENDUM
Že vrsto let je v naši občini prisotna potreba po novih šolskih objektih oziroma potreba, da se obstoječi objekti razširijo in posodobijo tako, da bi omogočali normalno šolsko delo. Primanjkovanje šolskih prostorov povzroča številne težave pri izvajanju učnega načrta. Razen šole v Mozirju, ki je bila dana svojemu namenu 1971. leta, nima nobena druga šola telovadnice in drugih k šoli nujno spadajočih prostorov. Osnovnošolski prostor na matičnih šolah je tako utesnjen, da obstaja nevarnost tretje izmene.
Pred 30 leti
ČISTILA NAS ONESNAŽUJEJO
Stanovanjska in industrijska izgradnja sta na območju naše občine v zadnjih dvajsetih letih zavzeli velike razsežnosti. Pri vseh gradnjah je bilo v prvi vrsti poskrbljeno za najnujnejše komunalne objekte, cestišča in vodovode, fekalne in ostale odpadke smo pa reševali s spuščanjem v zemljo ali vodotoke. Po ugotovitvah strokovnjakov imamo že območja, kjer sta talna voda in zemljišče že tako zasičena, da ni več možnosti zajemati pitne vode oziroma, da tla nimajo več čistilne kapacitete. Izhod iz tega stanja je sanacija oziroma primerna kanalizacija s čistilno napravo.
Pred 20 leti
40 LET SMUČARSKIH SKOKOV NA LJUBNEM
Smučarski skoki imajo na Ljubnem dolgoletno tradicijo, saj segajo prvi začetki celo v leto 1947, ko se je porodila ideja takratnih športnih delavcev v kraju, da zgradijo smučarsko skakalnico. Pri njihovi zamisli jim je pomagal pokojni inženir Stanko Bloudek, ki je pripravil vso tehnično dokumentacijo in Ljubencem pomagal po strokovni plati ter pri organizaciji prvih tekem na Ljubnem. Smučarski skoki kot športna panoga so v kasnejših letih doživljali svetlejše in temnejše trenutke.
Pripravila Tatiana Golob V_J
Na seji lučkega občinskega sveta, ki je bila v sredo, 20. marca, so se prisotni seznanili s predlogom novih članov nadzornega odbora. Ta je bil od prejšnje seje nepopoln, potem ko so s funkcije odstopili trije nadzorniki, med njimi predsednik Vinko Poličnik.
Na prejšnji seji občinskega sveta, ki je bila v februarju, je Vinko Poličnik podal pisno izjavo o odstopu kot član nadzornega odbora, odstopila sta še Toni Breznik in Tomaž Pečovnik. Polič-nik je svojo pisno izjavo na seji še podrobno obrazložil. Svetniki so omenjene odstope vzeli na znanje, zadevo pa je nato reševala za to pristoj-
Nevenka Presečnik je izpostavila, da ostaja bivalna enota še vedno neizpolnjena želja.
(Foto: MŠ)
Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družinske člane, je po besedah predsednice Nevenke Presečnik v preteklem letu izpeljalo zastavljene naloge. Na občnem zboru pa so se računovodkinji Mileni Benetek zahvalili za njeno dolgoletno delo v društvu.
Maja so se podali na vikend seminar v Ankaran. Na golažijadi v Mozirju so tudi oni s svojo ekipo kuhali golaž. Podali so se na vseživljenj-sko učenje v Kamnik. Vse leto so tudi skrbeli za psihofizično zdravje družin. Jeseni so se družili na pikniku, ob zaključku leta pa so pripravili družabno srečanje in obiske dobrih mož. Lani so si opremili nove poslovne prostore, ki so jih našli v
na komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kot je na tokratni seji poročal predsednik komisije Jernej Plankl, ta predlaga občinskemu svetu, da v skladu s poslovnikom sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata trem članom nadzornega odbora, kar je bilo tudi storjeno. Komisija je pripravila tudi predlog imenovanja novih članov, in sicer so to Drago Ajnik, Jože Vavdi in Peter Ribič. Imenovanje je občinski svet potrdil. Tako sestavljen nadzorni odbor bo na prvi seji izmed sebe izvolil predsednika.
Marija Lebar
mozirskem Partizanu.
V začetku preteklega leta so bili soočeni z dejstvom, da se morajo njihovi najbližji preseliti v varstveno delovni center v Velenje, zato so vse leto usmerili v aktivnosti iskanja možnosti za vrnitev njihovih otrok nazaj v dolino. S posredovanjem nekaterih vplivnih ljudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so uspeli odpreti VDC v Nazarjah in tako otroke ponovno namestiti v bližini njihovih domov.
Tudi v letošnjem letu bodo delali po ustaljenem programu. Že vrsto let si prizadevajo tudi za izgradnjo bivalne enote v Mozirju, ki naj bi se uresničila lani. Žal so bili soočeni z dejstvom, da te v Mozirju ne bo, zato so se aktivno vključili v iskanje alternativnih rešitev. Pri tem so naslovili tudi pismo na župane vseh občin v upanju, da jih bodo pri njihovem prizadevanju podprli.
Marija Šukalo
Novi donatorji za reševalno vozilo
Vodstvo Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma je pred časom na podjetja po Zgornji Savinjski dolini naslovilo prošnjo za pomoč in do-nacije pri zbiranju sredstev za avtomobil namenjen za prevoz dializnih in onkoloških bolnikov. V zadnjem obdobju so se na prošnjo odzvali Marta Kopušar iz Mozirja, Avtoprevozništvo Dejan Nadlučnik iz Radmirja ter nazarsko podjetje BSH Hišni aparati, ki so donirali sredstva za nakup omenjenega avtomobila.
ŠS
DRUŠTVO SOŽITJE
VDC ponovno v dolini
Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 10
Ljudje in dogodki
CVETNA NEDELJA
Ljubenske potice enkratne tudi med snežinkami
Praznovanje cvetne nedelje na Ljubnem ob Savinji je bilo tudi letos praznično. Letošnji dogodek vsaj glede vremena ni prav nič spominjal na vsakoletne ob tem času. Prave zimske temperature z rahlim sneženjem pa niso bile ovira, da se pred ljubensko farno cerkvijo sv. Elizabete pri blagoslovu ljubenskih potic ne bi zbrali številni obiskovalci in domačini.
Krajani Ljubnega in njihovi predniki so pred več kot sto leti pričeli z izdelovanjem potic, ki niso bile le snop zelenja, ampak so predstavljale motive iz njihovega vsakdanjega življenja. Tudi letos je bilo tako moč videti vrsto zanimivih predmetov, ki kažejo na kreativnost domačinov.
Pri blagoslovu so bili tako poleg klasičnih potic v obliki snopa zelenja videni nabožni predmeti, orodja, gospodinjski pripomočki, glasbila, vozila, makete objektov, skulpture živali, celo elektronske naprave v obliki nepogrešljivih telefonov so postale potice. Sodobni motivi pri izdelovalcih potic dokazujejo, da se le-te prilagajajo času, kar je pomembno tudi za mladi rod izdelovalcev te ljubenske posebnosti, ki jo je vlada februarja letos razglasila za živo mojstrovino državnega pomena, kar je prvi korak za vpis na
Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva.
Več ljubenski potic si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: lj13po).
Franjo Atelšek
Kogovska družina z zanimivimi simboli
(Foto: Franjo Atelšek)
Herman Pokleka ponovno presenetil
Tudi na Rečici ob Savinji so cvetno nedeljo zaznamovale oljčne vejice in različno zelenje povezano v butare ali snope. Tega so v cerkev sv. Kancijana prinesli številni verniki.
Ponovno so bile opažene umetelno povezane šibe in zelenje Hermana Pokleke. Iz številnih rož
iz krep papirja je izdelal slovensko in vatikansko zastavo. Blagoslov zelenja je opravil dr. Drago Ocvirk, ki ni skrival veselja ob dejstvu, da imajo posamezniki toliko idej.
Marija Šukalo
Letos so butare Hermana Pokleke (skrajno levo) izstopale po barvitosti. (Foto: Marija Šukalo)
Izdelovalec potic Alojz Atelšek z vnukom in potico - starim mlinom
(Foto: Franjo Atelšek)
Tudi letos v tri štange
Snopi v tri štange simbolizirajo bandero, zastavo, ki jo nosijo fantje med velikonočno procesijo. (Foto: CMS)
Dolga desetletja so posebnost praznovanja cvetne nedelje v Mozirju tudi tako imenovani snopi v tri štange. Včasih so zaselki kar tekmovali med sabo, od kod bodo mladci prinesli največjega, dandanes to tradicijo gojijo samo še člani Kulturno prosvetnega društva Jurij, ki ga vodi Jure Repenšek.
Teden dni pred cvetno nedeljo so fantje namenili izdelavi te krajevne posebnosti. Letošnji snop v tri štange je visok dvanajst metrov, ob tem pa tudi precej težak, zato so med prinašanjem k blagoslovu kar precejšnje težave. Po blagoslovu pred farno cerkvijo sv. Jurija so snop odnesli na krožišče pri upravnem centru, kjer bo na ogled še nekaj časa.
Benjamin Kanjir
11 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013
Ljudje in dogodki, Organizacije, Čestitke, Voščila
LJUBNO OB SAVINJI
Jožefov sejem v objemu Jožefove zime
Letošnje tradicionalno praznovanje jožefo-vega na Ljubnem ob Savinji ni bilo prav nič podobno času, ko se običajno koledarska zima že počasi poslavlja in nastopa pomlad. Tudi obisk romarjev, ki so se tega dne udeležili bogoslužja v cerkvi na Rosuljah in se priporočili družinskemu zavetniku sv. Jožefu, je bil bolj skromen kot običajno, saj je le dan prej narava poskrbela za obilno pošiljko snega, kot sredi najhujše zime.
Primerno okoliščinam je bilo tudi dogajanje na Jožefovem sejmu, kjer se je poznalo, da so bile stojnice z raznovrstno sejemsko ponudbo postavljene ob kupih snega, zaradi
česar je bilo sejemsko dogajanje precej manj živahno. Okrnjena je bila tako tudi tradicionalna ponudba domačih dobrot, za katere vsako leto poskrbijo članice domačega društva Komen. Kljub temu so obiskovalci lahko prišli na svoj račun, saj vseh ponudnikov vreme vendarle ni toliko presenetilo, da na sončen praznični dan ne bi ponudili vsaj nekaj sejemskega utripa.
Franjo Atelšek
Prikupni prodajalki na Jožefovem sejmu
(Foto: Franjo Atelšek)
83 LET TRADICIJE BAJTARSTVA NA VELIKI PLANINI
Bajtarski župan je Vinko Poličnik
Le streljaj od meje med občinama Luče in Kamnik se razprostira »sanjska dežela« imenovana Velika planina. Na njej osrednji del leta »kraljujejo« planinci in planinsko usmerjeni pohodni-ki, pastirji in pašna živina, koncem sezone pa se v planšarije »naselijo« Bajtarji.
Najemniki teh lesenih pastirskih koč se tu zadržujejo do začetka poletja. Da gre vse kot mora, v času bajtarske sezone skrbi Planinsko društvo Bajtar. Vinko Poličnik iz Podvolovljeka je dolgoletni član te skupnosti, pred časom pa je postal tudi njihov župan.
Da so »najemniški« prebivalci tudi družabno, rekreacijsko in športno zelo aktivni, pove dejstvo, da so že v letošnjem letu pripravili koledo-vanje, občni zbor, tradicionalno krščevanje novincev Bajtarski krst, pustne igre s tekmovanjem na snegu ter Pastirčkove igre.
Vinko Poličnik nam je zaupal, da med najemniki vlada izjemno prijateljstvo, odgovornost do najetih objektov ter prava planinska solidarnost. Da pomagajo vzdrževati te legendarne in edinstvene pastirske koče, sami tudi vlagajo sredstva in opravljajo nujna vzdrževalna dela.
Odbor društva sestavljajo: župan, tajnik, bla-
gajnik, kulturnik, gospodar, župnik, kuhar, policaj, dohtar, markacist, reševalec in zapisnikar. Njihovo članstvo šteje preko sto, pa tudi do 140 bajtarjev. Že 83 let je minilo, odkar so pričeli s tovrstnim, polletnim najemom hišic, vse pa ka-
že, da bo kljub različnim pritiskom ostalo tako še dolgo, če bo med lastniki - kmeti, pastirji ter bajtarji - najemniki ostala sloga in dobro sodelovanje.
Jože Miklavc
Pastirčkovih iger se vsako leto udeležijo tudi mladi bajtarji. Vinko Poličnik stoji sedmi z leve.
(Foto: Helena Plahuta)
I
12 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Zgodovina in narodopisje
Kocbekove storije (2)
-s* ' i:1
Piše: Aleksander Videčnik
IGLA
Pri Igli se poznajo prsti od Marije, ki je prebila skalo, da je nastal pot. Od Igle naprej pri veliki bukvi se vidi sedež, kjer je sedela Marija. Nasproti Igle se vidita dve zarezi, ki jih je napravil Elija, ko se je tam skozi peljal.
ZMAJ V JEZERU
Kjer je danes Matkov kot, je bilo včasih jezero, zato še danes ta kraj imenujejo Jezera. V tem jezeru je živel velik lintver (zmaj). Ob jezeru so se večkrat pasle krave kmeta Žibota. Če se je živina preveč približala vodi, je lintver pognal tako močne valove na breg, da jih je odneslo v jezero, kjer jih je lintver požrl.
V jezeru so ljudje lovili ribe. Ribiške mreže pa so sušili na veliki skali ob jezeru, ki se še danes imenuje Ribiška peč (Ribča peč). To peč je začel kljuvati lintver. Ko so ljudje to čuli, so postavili straže, ki naj bi jih obvestile o povodnji, da se rešijo, kadar bi prekljuval skalo. Straže so postavili na Košacu, na Čelu, na Opresnikovem hribu in na Tolstovrški peči. Ko je lintver prekljuval Ribčo peč, je nastala taka povodenj, da je segala voda do cerkvenega praga v Solčavi. Voda je med drugim prinesla zibelko in jo pustila na cerkvenem pragu, v njej je bil otrok.
Ko se je jezero razlilo, je odnesla voda tudi lint-verja iz njega in ga je ubilo. Ubil ga je macesen s tremi vrhi; samo ta macesen more namreč ubiti lintverja. Njegove kosti in čeljusti pa so pozneje našli na Logarjevih njivah.
ZMAJ NA LJUBENSKEM
Dva poba od kmeta »Kozla« na Ljubenskem sta pasla ovce. Ves dan je deževalo, poba pa sta pela. Potem sta gnala ovce domov. Nastala je taka povodenj, da je drevesa neslo in tudi poba in ovce. Ljudje so rekli, da je lintver iz tako imenovanega Malega grabna zlezel ven.
CERKEV IN ZVON MATERE BOŽJE ZA ČRETO
O Marijinem kipu glavnega oltarja se pripoveduje, da ima prežagan vrat, kar se je zgodilo takole: Ko so Mater Božjo postavili v oltar, je gledala proti Rečici. Vrančanom to ni ugajalo, zato so kip sukali na vransko stran. A vse zaman, Marija je gledala še vedno proti Rečici. Zato so šli in ji prežagali vrat, glavo zasuknili na levo plat in jo prilimali. Navzlic temu ima Mati Božja še vedno pogled obrnjen na rečiško stran.
O cerkvi se nič ne ve, kdaj je bila sezidana.
Ljudje pravijo, da je stala nekdaj na Taboru, od koder so jo prenesli angelci na sedanje mesto. Pripoveduje se tudi, da je bil v zvoniku velikanski zvon z zelo donečim glasom. Ko so Turki lomastili po Slovenskem, so izvedeli tudi o tem velikem zvonu in rekli: »Pojdimo na Štajersko pogledati tistega bika, ki tako strašno kruli.« Ali Turki niso bili vredni videti zvona. Zato je ubežal iz zvonika in se skril v Mostni graben.
Neki Turek je šel s konjem v cerkev in mu dal na oltarju iz železnega jerbasa (korbce) jesti. Jerbas je pustil na Čreti v spomin, da je zares bil tam. To korbco in podkev turškega konja je baje pred mnogimi leti odnesel neki kaplan iz Šentjurja, ki je prišel na Čreto maševat.
Ubegli zvon so še nekaj časa videvali. Nekoč ga je opazila Jugovnikova pastirica in je hitela domov pravit o tem. Med tem pa se je zvon pogreznil v zemljo. Ko so ljudje prišli gledat, niso videli drugega kot globoko jamo. Dolgo so še pomnili kraj, kjer leži zvon zakopan; sedaj pa tega ne vedo več. V starih časih so ga slišali bučati kar trikrat na leto, namreč na predvečer o božiču, o veliki noči in o binkoštih. Zdaj ga živa duša ni več slišala.
MATI BOŽJA V NOVI ŠTIFTI
Pred več kot 300 leti so bile v teh krajih grozne goščave. Le malokje je bila kakšna trata ali ledina, kjer so pasli pastirji ovce. Ne daleč od griča, kjer stoji sedaj Materi Božji posvečena cerkev, je pasla mutasta deklica nekaj ovac. Nekega dne se prikaže tej deklici zelo lepa, svetlobelo oblečena gospa in jo nagovori, ali ji ne bi hotela dati katere od ovac, ki jih je pasla. In glej čudo! Do sedaj mutasta deklica spregovori takoj in reče, da leti povprašati starše, če sme dati ovce. Doma so presrečni, da je deklica spregovorila in so ji dovolili dati kar vse ovce. Vsi z doma so hiteli z deklico na kraj prikazovanja, a nje ni bilo nikjer več videti.
Starši in deklica so takoj spoznali, da je bila ta prikazen iz samih nebes in so dejali, da omenjena gospa ni nihče drug kot Mati Božja. Ta čudežna vest se je kmalu razširila daleč naokoli.
Na prostoru, kjer stoji sedaj cerkev, so se prikazovali med drevesi na večer pogosto trije žareči plameni, vedno na istem mestu in v enaki oddaljenosti med seboj. Ljudstvo je v začetku z začudenjem opazovalo ta pojav in spoznalo, da se ta odigrava z božjo pomočjo. V treh plamenih je ljudstvo zaznalo tri božje osebe, ki hočejo, da se jih na tem mestu časti in moli. S svetim strahom so se približevali ljudje temu prostoru ter tam molili troedinega Boga.
Povsem jasno je, da so o tem zvedeli tudi duhovniki v Gornjem Gradu, v to župnijo je spadal kraj prikazovanj. Ti so poročali o vsem tem svojemu škofu v Ljubljano, ta pa je vse to sporočil svetemu Očetu v Rim. Ta je odločil, naj se vse natančno razišče in resničnost opisanih dogodkov dokaže po zanesljivih pričah, hkrati pa je dovolil, da se na tem kraju zgradi cerkev. V ta namen se je podal ljubljanski škof z obilnim spremstvom preiskovat vso zadevo. Ker je bil bolan na nogi, je moral zajahati konja, saj cest še ni bilo, da bi se lahko vozil.
Škof povprašuje ljudstvo po okolju pojavov in jaha naprej. A glej, konj nenadoma obstoji in začne razkopavati zemljo pod seboj. Škofa pretrese neka nevidna moč; mahoma postane zdrav. Iz teh čudežev spozna hipoma, da je tukaj tisti prostor, kjer Bog hoče, da se ga časti in moli. Na tem mestu so postavili kapelico, v kateri so opravljali službo božjo. Med prvo daritvijo sv. maše zagledajo verni ljudje Devico Marijo v zvezdi, držeč v roka Sina Božjega. To pa so tolmačili, da si je Mati Božja izvolila ta prostor v svojo čast. S časom se je veliko govorilo o tem dogajanju v tem okolju in to je privabilo številne vernike v Novo Štifto.
Nadaljevanje prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Mozirska koča je med zadnjo svetovno vojno pogorela. Slika prikazuje novogradnjo okoli leta 1950.
Sliko hrani A.V. v Mozirju.
Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 13
Nasveti, Organizacije, Voščila
Dekoracije za veliko noč
Lupinice od jajčk napolnite s cvetjem in jih postavite v krog na pleteno košaro, ki jo napolnite s slamo. Če se odločite za šopek s po-
okras velikonočne mize.
Če ste bolj preprosti in nimate radi preveč dekoracija na mizi, jo lahko okrasite povsem preprosto z be-
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Zagotovo ste že pomislili na velikonočno dekoracijo. Če bi se radi v celoti pripravili na ta praznik, morate razmišljati in načrtovati tudi to. Značilni pomladni barvi sta rumena in zelena.
MIZE
Kartona za jajčka ne zavrzite, kajti z njim lahko ustvarite osupljiv namizni aranžma. Na notranji pokrov nalepite barvni oziroma ovojni papir. V luknjice za jajčka postavite vazico s pomladnim cvetjem, v razbite jajčne lupine pa posamezne cvetke (lupinico napolnite z vodo). Vse skupaj popestrite še s trakovi različnih barv.
Na sredino mize lahko postavite tudi čudovit pomladni venček.
mladanskim cvetjem, naj bo ta čim bolj pisan, bogat in raznolik, zato naj bo vaza preprosto steklena.
S pirhi lahko okrasite mizo na zelo enostaven način. S papirnatimi prtički zavežete zajčja ušeska, tako da prtič zvijete v trak, z njim ovijete jajce in na vrhu zavežete z gumico ali kakšnim trakom. Gnezdo, jajčka in ptički so nepogrešljiv
lim prtom, rumenimi prtički in rumenimi cvetovi. Forzicije in narcise so idealne za ustvarjanje veselega vzdušja. Pogrinjek dodelajte s svečniki, ki jih okrasite s pridihom velike noči.
PIRHI
velikonočne praznike najbolj zaznamuje dejavnost, ki jo imenujemo barvanje pirhov. Najprej
boste jajček pobarvali s čebulnimi olupki ali pa z drugimi barvami. Pšenični zdrob, polenta, sladkor, sol ... boste natresli na obarvan pirh, na katerega ste prej previdno s šablono, z lepilom načrta-li motiv. Nato boste jajček potrosili z drobnimi zrnci. Za pisana črtasta jajca z volno potrebujete plastični krožnik, tri ali štiri različne barve in prav toliko tanjših ali debelejših in krajših nitk volne. Izbrane barve kapnite na krožnik, v vsako barvo pomočite nitko in jo večkrat potegnete preko jajca. Ko ste z izdelkom zadovoljni, ga pustite, da se posuši.
Za packe s folijo potrebujete enega ali več kosov aluminijaste folije in prav toliko barv. Vsak kos folije najprej zmečkajte, ga nato razprite in nežno pobarvajte z želeno barvo. V folijo nato pazljivo zavijte jajce in ga nežno stisnite. Pustite nekaj minut, da se barva jajca oprime, folijo odvijte in počakajte, da se barva posuši. Nato po želji nadaljujete z drugo in tretjo plastjo barvastih pack, ki jih naredite po enakem postopku.
OBČNI ZBOR ŽUPNIJSKE KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL
Med novostmi tudi uradne ure za ljudi v stiski
V Slomškovi dvorani mozirske župnije so se v nedeljo, 3. marca, zbrali sodelavci Karitas na občnem zboru. Uvodoma jih je nagovorila duhovna misel župnika Sandija Korena. Sledilo je krajše predavanje o zdravih odnosih doc. dr. Barbare Si-monič, po poročilih o delu in poslovanju v preteklem letu pa so se člani posvetili programu za leto 2013.
Empatijo imamo vsi. Omogoča nam vzpostaviti pristne in globoke odnose z drugimi, je povzela svoje razmišljanje o zdravih odnosih te-ologinja Barbara Simonič, specialistka zakonske in družinske terapije. Iz poročil o delovanju in poslovanju župnijske Karitas je bilo razvidno, da pet zdravih odnosov - povezanost, zaupanje, kom-
petentnost, prepoznavnost in sočutje - navezujejo s pomoči potrebnimi tudi sodelavci Karitas. Udejanjajo jih na dvanajstih področjih dela: pomoč ter obiskovanje ostarelih, bolnih in invalidnih, pomoč družinam in posameznikom, dobrodelne akcije, počitniške in ustvarjalne delavnice, predavanja, duhovna srečanja in izobraževanje, srečanje za ostarele, romanja, povezovanje z drugimi organizacijami, delo z mladimi, pozornost staršem z novorojenčkom ter obisk na grobu umrlih župljanov.
Med pomembnejšimi dogodki preteklega leta je blagoslovitev novih prostorov, namenjenih delovanju karitativnih sodelavcev. V letošnjem letu pa bodo po besedah
Alenke Brezovnik, vodje župnijske Karitas, delovanje zaznamovali slovenski pastoralni načrt Pridite in poglejte, leto vere in geslo tedna Karitas Veselje v sožitju.
Za družine ali posameznike v stiski bosta na voljo tudi strokovni sodelavec za pravne nasvete in družinski terapevt. Že uveljavljenim delavnicam se bodo letos pridružile še delavnice ročnih del, kuharska in šiviljska ter tečaj retorike in komunikacije. Karita-tivni sodelavci želijo več pomagati tudi na domu z namenom, da bi bili lahko starejši in bolni čim dlje v domači oskrbi, ter si prizadevati za vzpostavitev stikov med osamljenimi posamezniki in družinami.
Andreja Gumzej
Bralkam in bratcem voščimo blagoslovljene velikonočne praznike!
Župnijska Karitas ima od začetka februarja uradne ure vsak torek od 15.30 do 18.30 v novih prostorih - nekdanji kaplaniji.
14 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013
Organizacije
SLOVENKE IZ BORŠTA NAD TRSTOM RAZSTAVLJALE V RADMIRJU
Zakladnica ročnih del izdelana z veliko mero ljubezni
Ročna dela v belem vezu, antični tehniki, tehniki vozlanja, tkaničenja in kvačkanja so si ogledali številni obiskovalci. (Foto: Marija Šukalo)
V Radmirju so drugo soboto v marcu odprli razstavo vezenin zamejskih Slovenk iz Boršta nad Trstom. V organizaciji Toplice - Društva podeželskih žena Ljubno se je obiskovalcem predstavilo sedem vezilj. V uvodu so obiskovalce s kulturnim programom pozdravili vokalna skupina Sosedje in recita-torka Rozalija Tkavc. Pozdravne beseda sta namenili predsednica društva Margareta Atelšek in podž-upanja občine Ljubno Anka Rakun. Obe sta se strinjali, da so dela postavljena na ogled narejena z veliko mero ljubezni.
Vezilje iz Boršta so na ogled postavile bogato zakladnico ročnih del v različnih tehnikah. Prepričane so, da se tovrstno ustvarjanje da-
nes vidi malo kje, zato je prav, da se tradicija babic in prababic nadaljuje in da taki izdelki ostanejo bodočim rodovom v trajen spomin Tako je bilo opaziti prte, prtičke, za-
vese in številne uporabne predmete. Ti so bili izdelani v belem vezu, antični tehniki, tehniki vozlanja, tkaničenja. Opaziti je bilo tudi vezenine s slovenskim motivom, obro-
bljene s kvačkanimi čipkami.
Razstavljavke že nekaj desetletij gojijo tradicijo izdelovanja vezenin. Svoje ročnodelske umetnine so predstavile v številnih slovenskih krajih. Kot prave ljubiteljice lepega svojega znanja niso zadržale zase, temveč so ga delile na delavnici v Radmirju, kjer so se topli-čanke učile veščin izdelave ažura in belega veza.
Marija Šukalo
Dogodek so organizatorke izkoristile tudi v dobrodelne namene in zbrane prostovoljne prispevke (185 evrov) namenile otrokom iz socialno najbolj ogroženih družin celjske regije.
ustanovitvi pevskega zbora ostaja
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE
Želja po
Nazarski upokojenci so drugo soboto v marcu pripravili občni zbor. Na njem je predsednica Vera Pečnik pri pregledu dela poudarila, da so v društvu, kljub njeni večmesečni odsotnosti, uspeli realizirati vse zastavljene naloge, a to brez prizadevnih članov vsekakor ne bi bilo mogoče.
Lani so se pridružili vseslovenski očiščevalni akciji. Organizirali so strokovno ekskurzijo v Lipico in pripravili piknik na Lazah. Ob novem letu so pripravili družabno srečanje s kulturnim programom, ob koncu leta pa so obiskali vse tiste
člane, ki so dopolnili osem desetletij. Uspešni so pri izvajanju projekta Starejši za starejše, malo manj pa so zadovoljni z izvajanjem projekta Sadeži družbe in medgeneracijske-ga sodelovanja.
Vse več članov društva po besedah Pečnikove sodeluje v akciji knjižnice Knjiga je življenje, življenje je knjiga. Sami lani niso organizirali nobene športno rekreativne dejavnosti, se pa zato nazar-ski upokojenci rekreirajo v številnih športnih društvih v občini. Zelo uspešni sta ročnodelska sekcija, ki bo naslednje leto zaokrožila de-
Vera Pečnik je poudarila, da so uspeli realizirati vse zastavljene naloge. (Foto: MŠ)
setletje delovanja, in kulturna sekcija, ki je poskrbela za bogat kulturni progam ob različnih srečanjih.
Želja po ustanovitvi manjšega pevskega zbora ostaja naloga za letošnje leto. Prav tako bodo letos poskušali realizirati projekt Sadeži družbe, v katerem bi bilo med-generacijsko druženje članov društva in osnovnošolcev - prostovoljcev. Upajo, tudi, da bodo z županjo občine Nazarje Majdo Podkrižnik uspeli najti rešitev za medgenera-cijsko sobo, v kateri bi se srečevale vse generacije.
Marija Šukalo
SADJARSKO DRUŠTVO FRANC PRAPROTNIK MOZIRJE
Zimska rez sadnih rastlin
Člani Sadjarskega društva Franc Praprotnik Mozirje in mnogi zainteresirani so se zbrali v šolskem sadovnjaku na praktičnem prikazu zimske rezi sadnih rastlin. Rez je opravila mag. Zlatka Gut-man Kobal iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Preko sedemdeset ljubiteljev sadnega drevja je seznanila z načini sajenja sadnega drevja in najpogostejšimi napakami, ki jih sadjarji pri tem naredijo. Pokazala je, kako mora biti veja pra-
Tokratna rez je bila samo ena izmed oblik izobraževanj, ki jih društvo ponuja svojim članom in vsem, ki jih ta tematika zanima. (Foto: BK)
vilno obrezana in privezana, da raste v smer, ki bo dala optimalne rezultate. Pomladna skrb za rastline je izrednega pomena, saj je tudi od nje v pretežni meri odvisen pridelek. Gutmanova je povedla, da se vsaka vrsta sadnih rastlin obrezuje na drugačen način, že različne sorte znotraj istega sadja. Vsak sadjar zato obrezuje po svoje, največ pa se nauči iz lastnih napak in izkušenj.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 15
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI
Predsedovanje Finkštu, pred Žuntarjem novi izzivi
Pobreški gasilci in njihovi gostje so se zbrali na rednem občnem zboru in preleteli dogajanje v društvu za preteklo leto. Zbor je bil volilni, prenovili so organe društva, poveljnik ostaja Ivan Antinac, Janko Žuntar pa je predsedniško funkcijo predal Francu Finkštu.
Žuntar je v poročilu za preteklo leto omenil podpis aneksa z občino, udeležbo na Florjanovi maši, pridobivanje dokumentacije in urejanje lastništva na parceli gasilskega doma, sodelovanje pri občinskem praznovanju, organizacijo veselice, aktivnosti ob mesecu požarnega varstva, sodelovanje z ostalimi društvi v občini.
»Kar smo si zadali, smo tudi rea-
lizirali. Čaka nas še prenova strehe na gasilskem domu, ki je odvisna od finančnih sredstev občine. Veliko je bilo postorjenega, a naše delo ni nikoli končano,« je dejal Žuntar in dodal, da težko odhaja z mesta predsednika društva. Najprej poveljnik, nato pa predsednik v matičnem društvu je bil skupaj kar pet mandatov. Sedaj so pred njim novi izzivi. Ponovno bo kandidiral za predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, kandidiral pa bo tudi za vodstveno funkcijo v regijskem poveljstvu.
Poveljnik Ivan Antinac je poročal, da je imela operativa v domačem okolju bolj malo dela, so pa priskočili na pomoč sosednjim gasilcem,
Na mestu predsednika je Janka Žuntarja nasledil Franc Finkšt.
(Foto: ML)
največ preglavic pa so povzročile poplave. Na tekmovalnem področju so se zlasti izkazali starejši člani, ki so se udeležili tekmovanj s staro gasilsko brizgalno in dosegali vidne uspehe. Manj so bile aktivne ženske in mladina. Obširno poročilo je pripravil občinski poveljnik Franc Fin-kšt, ki funkcijo predaja nasledniku. Prisotnim pa je spregovoril tudi reči-ški župan Vinko Jeraj.
Ob zaključku so podelili številna priznanja za dolgoletno delo, napredovanja v čin in zahvalo Gasilske zveze Slovenije društvu. Odhajajočemu predsedniku Janku Žun-tarju pa so v zahvalo podelili kipec gasilca.
Marija Lebar
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI
Aktivni na vseh področjih družbenega življenja
Na rednem letnem občnem zboru so se v domačem gasilskem domu srečali šmarški upokojenci. Predsednik društva Štefan Turk se je v svojem poročilu sprehodil skozi leto 2012, ki je bilo bogato z aktivnostmi in dogodki, ki so zaznamovali družbeno življenje kraja.
Društvo je koncem lanskega leta štelo 136 članov. Uvodoma so se z minuto molka spomnili šestih pokojnih prijateljev, ki so njihove vrste zapustili v preteklem letu. Upokojenci v Šmartnem ob Dreti so bili v preteklem letu zelo aktivni. Pred koncem aprila so se podali na svoj prvi pohod, enako tudi naslednji mesec. Konec maja so odšli na izlet v Prekmurje, julija pa so se srečali na tradicionalnem pikniku v Račneku. Na pohod so odšli tudi avgusta, v začetku septembra pa so se udeležili srečanja upokojencev celjske regije. Tega meseca so tudi kolesarili in odšli še na en pohod. Zadnjega, ob prazniku sv. Martina, so izvedli na predvečer svetnikovega goda.
Poverjeniki so ves čas skrbeli za obveščenost članov o izvedenih akcijah, ob tem so obiskovali bolne in ostarele člane in jim s svojimi obiski ter vloženim časom polepšali marsikatero urico. Pred koncem leta so obiskali tudi člane, ki
tej priložnosti bo na ogled razstava z njegovimi deli.
Pred koncem zbora so se spomnili najstarejšega člana, ki se je prav tako udeležil tega srečanja.
ZAŽIVELA BO FOLKLORA
Štefanu Farkašu so s šopkom cvetja zaželeli še veliko zdravja in energije, da bo lažje premagoval tegobe, ki jih prinese jesen življenja.
Benjamin Kanjir
Nasveti iz prve roke strokovnjakinje Nežke
Lubej
Štefan Turk se je v svojem poročilu sprehodil skozi leto 2012.
(Foto: MŠ) so praznovali okrogle visoke jubileje.
Članice so se preko leta srečevale ob izdelavi različnih ročnih del, ob tem pa se prijetno naklepeta-le in nasmejale. Član društva Ivan Semprimožnik je s svojimi novoletnimi voščilnicami sodeloval na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, na razstavi v Cankarjevem domu. Ivanu so se na občnem zboru zahvalili za njegov trud, saj je bilo njegovo delo doslej preveč prezrto. V prihodnjem letu bodo šmarski upokojenci praznovali četrt stoletja samostojnega delovanja društva, ob
V soboto, 9. marca, so se v Fa-šunovi hiši na Ljubnem ob Savinji srečale vodje otroških in odraslih folklornih skupin iz Zgornje Savinjske doline. Nekatere od teh so v Ljubljani obiskovale strokovni seminar, potekal je od lanskega oktobra.
Na srečanje na Ljubnem so povabile Nežko Lubej, folklorno svetovalko in dolgoletno vodjo otroške folklorne skupine Prežihovci iz Maribora. Lubejeva je na srečanju predvsem nudila različne nasvete iz prve roke. O oblačilih in obutvi za folklorne skupine, različnih plesih in igrah, primernih za različne starostne skupine ter o možnostih financiranja skupin.
Štefka Sem
Nežka Lubej ima bogato znanje s področja folklore, ki ga rada deli z mlajšimi. (Foto: ŠS)
Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 16
Ljudje in dogodki, Voščila
VRTEC BOČNA, SKUPINA PIKAPOLONICE
Obisk mamic z dojenčki
Lepo je, kadar se naše družine povečajo še za kakšnega bratca ali sestrico. Ker se je to zgodilo šestim otrokom naše skupine, smo se odločili, da v našo sredino povabimo mamice z dojenčki ter mamico, katere dojenček je bil še na varnem v trebuhu, a tik pred prihodom na svet. Mamice so se z veseljem odzvale našemu vabilu.
Izdelali smo plakat, s katerim smo prikazali, kaj vse potrebujemo za nego in prehrano dojenčka. S pomočjo knjige Rojstvo smo se sprehodili od spočetja do rojstva otroka. Zojina mamica nam je prebrala knjigo o deklici, ki si je želela nazaj v mamin trebuh, pogovarjali smo se o negi in skrbi za dojenčka. Pripravili sva
tudi več igralnih kotičkov. V enem so otroci previjali ter oblačili dojenčke, v drugem pripravljali hrano, v tretjem pa so prali, obešali
ter likali oblačila, ki jih vsak novorojenček potrebuje.
Z izbranimi dejavnostmi in s pomočjo tega srečanja smo sku-
paj spoznavali, kako otrok nastane in se razvija v materi, se rodi in raste, da so med potomci razlike, so pa podobni staršem in med seboj, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati. S tem smo rahljali stereotipe o vlogi matere in očetov in spoznali različne oblike družin. Otroci so bili do malih obiskovalcev zelo nežni in pozorni, skupno druženje je bila odlična iztočnica za igro dom in družina. Preživeli smo lep dopoldan.
Minka Vrtar, Vesna Suhovršnik
Mamice so z dojenčki popestrile običajni živžav v vrtcu.
(Fotodokumentacija vrtca)
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Otroški živžav za praznično razpoloženje
Otroci so poleg petja pripravili tudi recitacije in folklorne plese.
(Foto: Marija Lebar)
Mladostna razigranost je nale- nas bodo prvi cvetovi in topli žarki.
zljiva. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 11. marca, v gornjegrajskem centru starejših, ko so v goste povabili otroke iz tamkajšnjega vrtca in nižjih razredov Osnovne šole Frana Kocbeka z njihovimi vzgojiteljicami in učiteljicami. Dobre volje so se nalezli tako stanovalci kot zaposleni, pa tudi naključni obiskovalci prireditve. Dogodek so v domu pripravili ob dnevu žena, pozabili niso niti na moške, ki so »praznovali« štirideset mučenikov.
Direktorica centra Francka Voler je povedala: »Še malo in pozdravili
Mi bomo danes pozdravili pomlad skupaj s še enimi toplimi žarki -našimi gosti iz gornjegrajskega vrtca in folklorno skupino Osnovne šole Gornji Grad, ki so tako rekoč naši sosedje in se jih vsi vedno razveselimo.«
Vrtčevski otroci so zapeli sami, nato pa v družbi otrok iz prvega razreda. Učenci pa so poleg petja pripravili tudi recitacije in folklorne plese, spremljane s harmoniko. Stanovalci so se otrokom zahvalili, učiteljicam in vzgojiteljicam pa podarili cvetje.
Marija Lebar
17 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013
Šport, Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi
BASEBALL NA GOLTEH
Smučarji spoznavali skrivnosti igre
Obiskovalci na Golteh so se lahko predzadnjo soboto v marcu preizkusili v baseballu na progi Morava. Zimsko-letni turistični center Golte je v sodelovanju z Zvezo za baseball in softball Slovenije pripravil prvo ekshibicijsko tekmo v baseball disciplini in s tem dosegel svojevrsten dvakratni slovenski rekord - prvič odigrano tekmo na snegu in prvič na nadmorski višini
več kot 1.300 metrov.
Smučarji so se med tekmami poučili o pravilih omenjene discipline, se pomerili v igranju in ob uspešno odbitih žogah osvajali praktične nagrade. Nastopili so tudi igralci Ježice in Dream teama Ljubljana.
Začetki baseballa v Sloveniji segajo štiri desetletja nazaj, ko je bil ustanovljen prvi Baseball klub Je-
To je bila prvič odigrana tekma baseballa na snegu v Sloveniji in prvič na
nadmorski višini več kot 1.300 metrov. (Foto: Marija Šukalo) žica. Zdaj v Sloveniji delujejo štir- jo tako moški kot ženske. Sicer pa
je tovrstni klubi. Po besedah Sama Perka, trenerja in predsednika Baseball društva Ježica, je tovrstni tipični ameriški šport v Sloveniji še malo znan: »Medtem ko je baseball moška igra, zadnja leta beležimo boljše rezultate v izpeljanki baseballa v softballu, kjer igra-
je zelo zanimiva izkušnja zamenjati travnato površino za sneženo, saj je slednja mehkejša in padci nanjo bolj udobni. Tekme so na tej nadmorski višini namenjene predvsem zabavi generacij in rezultati niso pomembni.«
Marija Šukalo
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE ZA PREGLOVO PRIZNANJE
Kemija naš izziv
Tekmovanje je potekalo v
(Foto: Simona
Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje se je tudi letos odvijalo na OŠ Nazarje. V soboto, 9. marca, se ga je udeležilo 114 učencev iz 26 osnovnih šol celjske regije.
Po pozdravnem nagovoru ravnateljice Vesne Lešnik in županje Majde Podkrižnik je sledil kratek kulturni program. Glasovi mladin-
nazarski osnovni šoli.
Skornšek)
skega pevskega zbora pod vodstvom Katje Gruber so navdušili prisotne. Vodja tekmovanja Simona Skornšek je na kratko seznanila tekmovalce s potekom tekmovanja in jim v imenu organizatorja Zveze za tehnično kulturo Slovenije v svojem imenu zaželela prijeten in uspešen dan.
Simona Skornšek
Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 18
Šport
18. SMUČARSKO PRVENSTVO GLASBENIKOV SLOVENIJE NA GOLTEH
Kačji pastir presenetil z absolutno najboljšim časom
V petek, 15. marca, so se na Gol-teh zbrali smučarji glasbeniki iz vse Slovenije. Pomerili so se na velesla-lomski tekmi na progi Blatnik, rezultati pa so šteli kot izborno tekmovanje za udeležbo na 22. svetovno prvenstvo »glasbenih« smučarjev, ki bo v Schladmingu 6. aprila.
Organizator srečanja in vodja slovenske smučarsko glasbene reprezentance je bil Zdravko Geržina. Znani glasbeni as Franci Podbre-žnik je pomagal pri organizaciji in bil prvi mikrofon v smučarski areni ter šegavi komentator ob razglaša-
nju rezultatov tekmovanja.
Glasbeniki iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline so si prismučali najvišje uvrstitve v veleslalomu. Tako je med damami zmagala Špela Osterc iz Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj (lanskoletna svetovna prvakinja), na drugo mesto se je uvrstila Maja Dušič, članica Godbe Zgornje Savinjske doline, na tretje pa se je zavihtela pevka in glasbena pedagoginja Irena Vrčkovnik. Med znanimi pevkami Alenko Zajc, Matejo Grabner, Loti Žlavs, Marjano Rakovnik se je na vidno me-
V Schladmingu bo na smučarske strune za Zgornjo Savinjsko dolino in Slovenijo zaigral najhitrejši glasbeni smučar Matija Selišnik.
(Foto: Jože Miklavc)
sto uvrstila tudi pevka Zmajev Ale- Matej Krajnc (Godba ZSD).
Ne le lepe, tudi hitre na smučeh na Golteh so bile (z leve) Irena Vrčkovnik (3.), Špela Osterc (1.) in Maja Dušič (2.). (Foto: Jože Miklavc)
ksandra Zupanc (specialistka za pležuh).
Moški, razdeljeni v tri starostne skupine, so se »spopadli«, kot da je šlo za življenje. Med starejšimi so se postavili na stopničke: »harmonika-veteran« Lučan Jaka Matijovc (Larix) pred »policijskim« Vilijem Bezjakom (Kolibri) in »čudežnim« Gorazdom Elvičem (Čudežna polja). V drugi, malce mlajši skupini so blesteli: drugi Boštjan Mežnar (Spev), deveti Boštjan Podlesnik (Happy band) in mesto za njim še
V	najmlajši kategoriji je z absolutno najboljšim časom presenetil Matija Selišnik (Kačji pastirji) pred Andražem Krznarjem, že na peto mesto pa je pridrvel Gašper Za-mernik (oba Godba ZSD).
V	konkurenci nad 50 tekmovalcev so se dobro predstavili tudi »kačjak« Klemen Robnik ter »golte-jevca« Andrej in Gregor Rak. O fe-šti, ki so jo uprizorili le za glasbena ušesa in oči do pol noči, pa se v javnosti v glavnem le molči.
Jože Miklavc
ZAKLJUČEK AKCIJE KOLESAR - POHODNIK 2012
Spet postavljeni novi mejniki v številu vzponov
Planinsko društvo Nazarje je z uradno podelitvijo nagrad in priznanj najbolj vztrajnim kolesarjem in pohodnikom obeležilo zaključek društvene akcije. Akcija Kolesar - pohodnik, v okviru katere člani društva obiskujejo njihovo planinsko postojanko Farbanco, vsako leto dobiva več privržencev, ti pa postavljajo nove mejnike v obiskanosti.
V lanskem letu je društvo zabeležilo kar 160 obiskov več kot v letu poprej. Na Farbanco so se člani društva povzpeli kar 4.201-krat. Od tega
f
Velikonočni slalom na Menini
Smučarski odsek Planinskega društva Gornji Grad bo na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, organiziral 12. velikonočni slalom na Menini. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Pozna zima je letos poskrbela, da snega za smučarske zanesenjake ne bo manjkalo.
ŠS
V_-;
kolesarjem pripada 462, pohodnikom pa 3.739 vzponov. Tako sta bila v obeh kategorijah postavljena nova rekorda. Prvouvrščena med poho-dniki, Ema Rajgl je Farbanco obiskala 118-krat,
zmagoviti kolesar Franc Časl pa 66-krat. Vedno bolj vztrajni so tudi otroci, letos je največ vzponov zbral Maks Rajgl, teh je bilo kar 72.
Tatiana Golob
Člani PD Nazarje so se lani ob vikendih in praznikih na postojanko Farbanco povzpeli kar 4.201-krat.
(Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 19
Šport
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Zmaga za ohranitev upanja na obstanek v ligi
Nazarski košarkarji so po seriji porazov ogrozili svoj obstanek v 3. SKL - vzhod. V zadnjih štirih tekmah nujno potrebujejo vsaj še dve zmagi za obstanek v ligi. Prvo priložnost so imeli v soboto, ko so v domači športni dvorani gostili Posavje iz Krškega in zmagali po dveh podaljških. S to zmago še naprej ostajajo v borbi za obstanek v tretji ligi.
Zgornjesavinjski košarkarji so že na začetku tekme pokazali tre-
tjemu moštvu prvenstva, da jih zanima le zmaga. Na začetku tekme so večinoma vodili. Gostje iz Krškega so v nadaljevanju tekme zaigrali agresivno v obrambi in prednost domačih se je začela topiti. Ob koncu tekme so gostje izenačili in s tem izsilili podaljšek.
Krčani so 15 sekund pred koncem imeli priložnost za zmago, vendar je Gorenc zgrešil oba prosta meta. Vodončniku na drugi
Nazarje : Posavje Krško 97:92 (18:17, 26:9, 16:25, 16:25, 8:8, 13:8)
19. krog:
Tinex Medvode : Calcit Basketball 93:83, Komenda Hram Gorjan : Vrani Vransko 78:87, Luxuris Celje : Krka mladi 79:73, Bistrica : Konjice 62:70, Nazarje : Posavje Krško 97:92, Janče Prit : Primafoto 91:85.
Lestvica po 19. krogu:
1. Krka mladi 37, 2. Luxuris Celje 34, 3. Bistrica 33, 4. Posavje Krško 32, 5. Konjice 28, 6. Primafoto 27, 7. Janče Prit 27, 8. Vrani Vransko 27, 9. Calcit Basketball 26, 10. Komenda Hram Gorjan 24, 11. Tinex Medvode 24, 12. Nazarje 23.
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA, DODATNE KVALIFIKACIJE - DRUGA TEKMA
Neprepoznavna igra »graščakov« botrovala porazu
Mladim Sevničanom je uspel »veliki met«, saj so na drugi tekmi kvalifikacij uspeli premagati raztresene »graščake«, ki so bili za razliko od prejšnjega tedna neprepoznavni. Mladost in srčna igra je tokrat nadigrala izkušenost ter rutino in zmaga Zasavcev je čista kot solza.
Trener Pezič, po dolgem času mu je bil na razpolago tudi Metulj, ni imel prave ideje, njegovi varovanci pa premalo motivacije, da bi si pred dvema gostovanjema v Sevnici zagotovili občutnejšo prednost. So si pa še kako otežili položaj, saj imajo sedaj domačini prilo-
KMN Nazarje Glin : KMN Sevnica 1:4 (0:0)
Strelci: 0:1 Isič (25), 0:2 Martič (33), 0:3 Martič (37), 1:3 Urtelj (38), 1:4 Krnc (40)
KMN Nazarje: Alic, Letojne, Urtelj, V. Kugler, D. Kugler, Metulj ,Goltnik, Ci-gljar, Hren, Dešman.
žnost, da pred domačimi gledalci z dvema zmagama presenetijo in napredujejo v elito.
Mitja Jontez, trener KMN Sevnica: »Uspeh v Nazarjah je zmaga za cel naš kolektiv in za vse v klubu, ki nam stojijo ob strani.«
Ilija Pezič, trener KMN Nazarje Glin: »Do 25. minute nismo zabili, nato smo dobili gol. Da bi nadoknadili minus, smo se jih lotili z igralcem vratarjem v polju, vendar nam to ni šlo najbolj od nog in smo prejeli še tri gole. Sevničanom čestitam za zmago, sedaj gremo k njim, da se jim oddolžimo.«
Franjo Pukart
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
strani ni uspelo zadeti in sledil je drugi podaljšek, v katerem je s trojko Nazarčane minuto pred kon-
cem popeljal v prednost. Z mirnim izvajanjem prostih metov so prišli do pomembne zmage v boju za obstanek v tretji ligi. Strelsko je izstopal kapetan Vodončnik, ki je dosegel 22 točk.
V zadnjih treh tekmah Nazarča-ni potrebujejo vsaj še eno zmago za obstanek. Prva priložnost bo že v soboto, ko odhajajo na gostovanje v Slovenske Konjice.
Roman Mežnar
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Tekmovalni vikend na Golteh
Cicibanke in cicibani so se pomerili v slalomu in veleslalomu.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Za neutrudne člane smučarskega društva sta bila 9. in 10. marec naporna delovna dneva, saj so na Golteh organizirali kar štiri tekmovanja. V soboto so pričeli s pokalnim tekmovanjem vzhod za cicibanke in cicibane v veleslalomu. Na progo Blatnik se je podalo 22 cicibank in 21 cicibanov. Izmed domačih tekmovalk se je najvišje z desetim mestom uvrstila Ajda Pižorn, med cicibani pa je deveto mesto zasedel Grega Verbuč.
Naslednji dan so se cicibanke in cicibani pomerili še v pokalnem tekmovanju v slalomu. Proga je bila tokrat na Starih stanih. Izmed domačih tekmovalcev sta bila zopet najboljša Pižornova, ki se je tokrat uvrstila na 13. mesto, medtem ko je Verbuč prismučal do šestega.
9. marca je bila izvedena tekma za odprto prvenstvo v veleslalomu Savinjske doline in Zasavja. V različnih starostnih kategorijah se je na progo Blatnik podalo kar 80 tekmovalcev. Najmlajši udeleženec je štel štiri, najstarejši pa 67 let. Tekmovanje je potekalo gladko, saj so postavljavci ves čas skrbeli, da je bila proga optimalno pripravljena za vse tekmovalce.
Po dveh sušnih letih je bil 10. marca izveden še smuk Belega zajca. Na progo, ki vodi z vrha Starih stanov v Moravo, se je podalo 35 tekmovalcev, ki so bili zopet razporejeni po starostnih kategorijah. Zmagovalci, glede na svoja leta, so postali Maja Sedovnik, Rok Brezov-nik, Špela Osterc, Primož Slemen-šek, Fani Krebs in Marjan Vodeb.
Benjamin Kanjir
20 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Kronika
LJUBNO OB SAVINJI
Huda prometna nesreča zaradi prehitevanja
V sredo, 20. marca, so nekaj pred 14. uro odhiteli na kraj prometne nesreče na Ljubno ob Savinji reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvene postaje Nazarje, reševalne enote Mozirje z dvema voziloma, policisti Policijske postaje Mozirje ter člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje. Do silovitega čelnega trčenja je prišlo, ko je 22-letni voznik osebnega vozila na vožnji iz smeri Luč proti Ljubnemu, v blagem levem ovinku v naselju Rore, prehitel tovorno gradbeno vozilo in se ob tem zaletel v nasproti vozeče oseb-
Posledice hude prometne nesreče bi lahko bile še težje.
(Foto: Jože Miklavc)
no vozilo 69-letnega voznika, ki je pravilno, po svojem voznem pasu peljal v smeri proti Lučam.
Ob prihodu na kraj dogodka so posredovali gasilci, ki so eno osebo s tehničnim posegom rešili iz vozila in omogočili pristop reševalcem. Reševalci NMP so oskrbeli hudo poškodovanega 69-letnega voznika in njegovo 68-letno sopotnico ter ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Nesreča bi se kaj lahko končala še s hujšimi posledicami, če ne bi svoje funkcije opravile varnostne blazine v vozilih.
Jože Miklavc
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA KURILNEGA OLJA
Otok: 21. marca so bili policisti obveščeni o tatvini večje količine kurilnega olja v naselju Otok. Neznani storilec je v neugotovljenem času pristopil do gospodarskega poslopja, ki se nahaja ob stanovanjski hiši, in iz dela poslopja, ki je namenjeno za hrambo kurilnega olja in drv, iz cisterne iztočil 1.800 litrov kurilnega olja.
•	VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Rečica ob Savinji: V noči na 23. marec je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Rečici ob Savinji. Odnesel je okoli 600 evrov gotovine ter večjo količino različnih cigaret.
•	VLOMIL V SKLADIŠČE, UKRADEL TUDI SLUŽBENO VOZILO
Spodnja Rečica: 23. marca v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o vlomu v skladišče Komunale v Spodnji Rečici. Patrulja je ugotovila, da je neznani storilec v nočnem času vlomil v skladišče podjetja, kjer je iz skladišča odtujil dve motorni žagi znamki Husqvarna in Stihl. Vlomilec je v skladišču našel ključe službenega vozila in se z njim s kraja odpeljal. Policisti so storilca že našli.
•	ZAGOREL KOZOLEC
Krnica: 22. marca ob deseti uri dopoldan je v Krnici prišlo do začetnega požara na kozolcu. Posredovali so gasilci PGD Luče in požar omejili ter pogasili. Zaradi hitre intervencije gasilcev materialna škoda ni nastala.
•	PLANINCA STA SE REŠILA IZPOD PLAZU
Robanov kot: 23. marca opoldan je pri sestopu z vzhodne stene Ojstrice dva alpinista zasul snežni plaz. Ugotovljeno je bilo, da sta alpinista plezala Čadovo smer v Robanovem kotu, ko se je sprožil plaz in ju odnesel vse do vznožja hriba v Robanovem kotu, kjer sta se iz snega rešila sama in poklicala pomoč. Utrpela pa sta telesne poškodbe. Posredovali so gorski reševalci GRS Celje in helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo za reševanje v gorah. Ti so ponesrečenca oskrbeli in ju prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
V gorah je še vedno znatna nevarnost snežnih plazov, še posebej na mestih z napihanim snegom, ki se lahko ob dodatni obremenitvi spla-
zi. Prav tako obstaja velika nevarnost rušitev opasti, ki jih je gradil veter na grebenih in vrhovih.
• GASILCI POGASILI VNETE SAJE
Radmirje: 23. marca ob sedmih zvečer so v Radmirju zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Radmirje, ki so z ročnim gasilnikom zadušili goreče saje.
OPOZORILO
V	času velikonočnih praznikov se običajno poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. Na območju PU Celje je bilo že kar nekaj hudih telesnih poškodb kot posledica uporabe pirotehnike. Pirotehnika je v zabavo le posameznikom, mnogim občanom pa je takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti.
Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči ip.), poleg tega moti živali ter onesnažuje okolje. Nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje ali opustitev nadzorslva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroci, ki pri streljanju uporabljajo različne pripomočke.
Posebej je potrebno opozoriti na uporabo možnarjev različnih izvedb, ki so po Zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo se na kulturnih in drugih priredilvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe.
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov.
OBVESTILO
V	zvezi nadzora cestnega prometa je potrebno upoštevati odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji. Za tovorna vozila in skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg, ter za traktorje, motokultivatorje, delovne stroje in vprežna vozila je na cestah prepovedan promet v petek pred veliko nočjo od 14. do 21. ure, ob nedeljah in dela prostih dnevih od 8. do 21. ure, torej tudi na velikonočni ponedeljek.
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 21
Pisma bralcev, Oglasi
tv« mozif^ ,L VJ TTL*
JVIZ MOZIRJE oe VRTEC MOZIRJE
Šolska ul. 25, 3330 MOZIRJE
te 1:03/83-70-350; faks 03/83-70-356 E-poftni naslov: vrtec.muiirje@siol.net.
Reševanje poplav in naše miselnosti
VPIS OTROK V JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE DETULIPAN MOZIRJE IN DE LIPA REČICA OB SAVINJI za šolsko leto 2013/2014 (vstop v vrtec 1.9. 2013}
Vpis otrok se bo vršil od TORKA, 2. 4., do petka, 12.4. 2013, ponedeljek, torek, sreda od 7.00 do 14.30 ure v četrtek od 7.00 do 16.30 ure v petek od 7.00 do 12.30 ure na upravi vrtca. Šolska uiica 25. Mozirje
Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pisne prijavnice, ki jo dobite v tajništvu vrtca Mozirje aLi na spletni strani: www.vrtec-rrozirje.si.
Obveščamo vas, da imate možnost vpisati otroka tudi v popoldanski oddelek, ki obratuje do 20.00 ure.
Vse dodatne informacije dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, telefon 837-03-50.
TEDEN ODPRTIH VRAT V VRTCU DETULIPAN MOZIRJE IN DE LIPA REČICA OB SAVINJI BO OD 2.4. DO 12.4. 2013 od 9.00 ure do 10.30 ure.
Vabimo starše, da obiščete obe enoti našega vrtca ter spoznate del aktivnosti otrok, ki se izvajajo v oddelkih.
V	letu 2012 je nas spet doletela naravna katastrofa stoletnih voda, ki je razdejala in odnesla skoraj vse zaščite brežin in brežine, ki so bile narejene v zadnjih dvaindvajsetih letih in poškodovala veliko cest. Poplave stoletne so postale desetletne. Vzrokov za to je več, so pa vsi samo človeški faktor. Človek pri svoji pohlepnosti noče spregledati bistva, da živimo preveč hitro, grabežljivo in neodgovorno do narave, do soljudi in do sebe.
Vzroki za takšne katastrofe so globalni in lokalni. Na globalne vzroke skoraj nimamo vpliva. Lokalnih vzrokov, bi lahko zelo veliko odpravili, če bi bila politična volja pošteno prisotna. Poseka in način spravilo lesa iz gozda in pretirano intenzivno kmetijstvo, so velik problem. Pretirana gradnja vlak v gozdu in ne vzdrževanje le teh je vzrok prehitremu drvenju vode na ceste in v potoke, kjer nato nastanejo hudourniki, ki rušijo vse pred seboj.
V	dvaindvajsetih letih smo doživeli kar pet poplav med njimi kar tri stoletne. Ob prvi poplavi leta 1990 je predsednik vlade g. Lojze Peterle, dejal, da bo Zgornje Savinjska obnovljena v popolnosti v desetih letih. Kakšno stanje je pa danes? Katastrofa v naravi, kot v državi! Celih dvaindvajset let so se izvajale pretežno politične odločitve za regulacijo Savinje in njenih pritokov, pa čeprav je stroka razmišljala drugače. Očitna naša politična nemoč in preveč kompromisov na škodo Zgornje Savinjske doline je povzročilo stanje, da smo skoraj na začetku.
Znano je, da riba smrdi pri glavi! Vse se je odločalo v Celju, kjer je glava. Glava ima možgane in bi morala vedeti, kje je rep in kaj se z repom in trupom dogaja! Neko obdobje je nekomu zelo ugajala separacija v Žalcu. Velika večina sredstev iz regije je bila porabljena za zaščito Celja, tako se tudi sedaj izvaja preko trideset milijonska investicija za zaščito Celja in Laškega, ne zavedajoč se, da je skoraj ves problem v Savinji s pritoki v zgornjem delu in da je velika razlika nivoja reke v Celju, če Savinja priteče v šestih urah namesto dvaindvajse-
tih. Tu je ves problem! Ker so investicije zlobirane in politične, je Celje brezno brez dna, ki ga upravljajo do kraja ne odgovorni, saj se načrtuje, investira, a voda odnaša. Zgornje Savinjčani smo v vseh teh letih zapostavljeni, zato, da smo bili tiho, smo dobili mostove in nekaj cest, vendar ceste so že zopet zelo slabe ali nedograjene (Luče-Solčava-Logarska dolina, Podvolovljek).
Škoda, ki je nastala na zemljiščih, cestah, objektih in vodnem življu je ogromna. Toliko imajo povedati in ukazovati razne institucije, po katastrofi vse potihne, do trenutka, ko vse ozeleni je pa zopet »odgovornih« polna usta znanja iz Celja in države. Po domače res ne gre, da se pa zadeve rešujejo desetletja je pa do kraja neodgovorno.
Dobro se spominjam, ko sem bil še mlad, pred šestdesetimi leti, koliko je bilo jezov in pragov na reki Dreti in njenih pritokih na področju Nove Štifte do Gornjega grada (preko štirideset) in življenje v reki in potokih je bilo popolno, danes je pusto in prazno. Tako je v celotni dolini. Do kdaj se bomo sprenevedali?
Kako naprej in kaj bi moralo biti cilj?
Občine morajo dobiti glavno odločanje na svojem območju. Stroka naj bo samo svetovalni organ. Doseči cilj za večjo kompe-tentnost občin na svojem teritoriju po vzoru Avstrije! Torej spremeniti zakonodajo v prid lokalnih skupnosti!
Za urejanje Savinje dosedanjih koncesionarjev ne potrebujemo več, ker v vseh teh letih ni bilo pravilnega strokovnega pristopa in ne transparentno porabljenih sredstev. Izkoriščanje gramoza in vzdrževanje brežin mora biti v občinski domeni.
Dopovedati Celjanom in državi, da je edina prava zaščita Celja pred vodnimi ujmami ureditev pritokov in reke Savinje v zgornjem toku!
Na Savinji in Dreti se postavijo vsi nekdanji jezovi in na teh lokacijah se podelijo koncesije za MHE, kjer bi nosilec koncesije in država (občina) skupaj gradili jezove. Zakaj se je to do sedaj tako zavlačevalo in obljubljalo iz leta v leto? Vse
22
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
gradnje jezov in strug morajo omogočati zaščito in razplod vodnemu življu. Na vseh pritokih, ki so hudourniškega značaja, zgraditi ustrezne pregrade in zadrževalnike gramoza.
Ker je očitno, da bo sušnih obdobij vedno več, bi se zgradila manjša jezera na primernih mestih za potrebe namakanja polja ob Savinji vse do Celja, ki bi ob poplavah lahko prevzela tudi del narasle vode.
Zaradi škodljivih vplivov na talnico, potoke in živelj v njem bi bilo nujno omejiti polivanje gnojnice. Gnojnico pa predelati v bioplin in gnojilo.
Izpostaviti samooskrbo z energijo in pridelavo zdrave hrane!
Zagotoviti osnovo za kvalite-
ten turizem in zdravo življenje prebivalcev!
Nova delovna mesta in končno naredimo nekaj za mlade!
Poslanci morajo delovati v prid volivcev, ne pa v korist lastnih strank in tajkunov!
Pristopimo k konkretnim zadevam: Idejo zeleni preboj, nizko og-ljična družba - eko razvoj, geoter-malna energija, les intezivirati, turizem (o eko turizmu že razmišlja 50 % turistov), projekte peljati skupaj z ljudmi in ne akademsko.
Moj e-naslov: ivan.sovinsek@ siol.net
Želja hoteti! Potem ni ovir!
Svetnik Občine Ljubno Ivan Sovinšek Rosuljska cesta 5 Ljubno ob Savinji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti; in sedla bo na rožna tla in jokala, ker teni.
S. Gregorčič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradedka
Alojza KOSMAČA
28.5.1933 - 17.3.2013 iz Strug
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Luče, gospe Valči za poslovilne besede, gospodu župniku Vikiju za lepo opravljen obred, pevcem, citrarki Mojci in praporščakom.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Adijo, dedek ljubljeni, ljubezen naša ti sledi. Naj bosta mir in bog s teboj. Uživaj blaženi pokoj.
Vnuki
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je.
Obstaja upanje - na srečanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, brata, strica, tasta, dedija in pradedija
Rafaela KERZNARJA starejšega
6.8.1924 - 10.3.2013 iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečeno sožalje, molitve, darovane sveče, svete maše, učiteljici Mariji za lep govor, gasilcem, pevcem in župniku Lojzetu.
Posebna zahvala gre celotni reševalni ekipi iz Mozirja in bolnici Celje za večletno zdravljenje.
Neizmerno smo hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga tako številčno pospremili na zadnji poti.
Sestra Frančiška, sin Rafko, hčerke Terezija, Marija, Francka, Sonja, Anica, 11 vnukov in 14 pravnukov
S svojim smehom vsakega osrečiti si znala a pred usodo sama nemočno si ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame, stare mame in babice
Ane SLATINŠEK
5.5.1936 - 18.3.2013 iz Sp. Rečice
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, g. diakonu, g, govorniku za poslovilne besede.
Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
23	Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Za razvedrilo
Cvetke
OB LETU OSOREJ BO ZE ŠOPEK Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje: »Tale rožica se mi pa tako dopade, da jo bom del namenila za potaknjence. Da se bodo njene naslednice res prijele, bom v zemljo zamešala še kak hormonski prašek. Upam, da mi bo obrezovanje tako lepo uspelo, kot je velenjskim klekljaricam, ki so mi rožico dale.«
STILSKO IZPILJEN SPODRS
Ob skoku na golteški velikanki ob sobotnem srečanju ljubiteljev smučanja po starem je tudi Tjaša Voler iz Bovca bolj trdno pristala. Čeprav je bil njen skok stilsko izpiljen, se zaviranju in ustavljanju z močjo celega telesa ni mogla izogniti, kot tudi mnogi skakalci pred in za njo. Kljub malce bolečim odrgninam nasmeh na njenem obrazu pove, da bi bila pripravljena kakšen skok še ponoviti. V svoje in zadovoljstvo navdušenih obiskovalcev srečanja.
O smučanju po starem na Golteh več v naslednji številki Savinjskih novic.
(Foto: JM)
ZMAJEVKA SANDRA IMA LE EN JEZIK
Čeprav je znano, da govori in poje simpatična pevka ansambla Zmaji Aleksandra Zu-panc več jezikov, smo se on dan na Golteh prepričali, da ima v bistvu le enega. Ko se je v popolni bojni opremi in obložena s pležuhom vzpenjala na startni položaj, je jamrala, kako je to težko, strmo, vroče ... No, koje bil mala lesena priprava pod njo, pa je šlo, kot da bi jo zmaji podili, a Aleksandre niso ujeli, ustavila jo je snežna belina.
24	Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Križanka, Informacije
ENOTA ZA MERJENJE
SI. POLITIK. MARKSISTIČNI TEORETIK
(BORIS, 1910-1976)
PRIROJENA ODSOTNOST okončin
SLOVENSKI SMUČAR PROSTEGA SLOGA (PLISAR)
konec polotoka
URADNO OBLAČILO SODNIKOV
DESETI CEI LEGIJE
SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA (SRE60TNIK)
EGIPČANSKI SOG SONCA
MARKCVlC, ANTE
raztopina milavvodi
EKIPNA Športna
IGRA. ŽOGOBRC
PREBIVALCI 7 RAKI JE
SLONCVI ČEKANI
DROBEN ŠKODLJIV METULJ
DEVIŠKA KOZlCA
ZLAT KOVANEC
SL NOVINAR (TANKO. 1M5-3013)
GL. MESTO ZVEZNE DEJELE SAŠKE, NEMČIJA
IZUMRLI GLAVO NOŽCI
SNOV. IZ KATERE SO DEBLO. VEJE, KORENINE DREVES IN GRMOV
AGENCIJA
KRAŠKA POKRAJINA NA JZ HRVAŠKE
ARALSKO JEZERO
PREBIVALKA IRSKE
SANITETNI MATERIAL
SLANA VODA, V KATERI JE BILO NAMOČENO SVINJSKO MESO
am.režiser (martin,
Iau-1B9C)
MIT. BIVALIŠČE UMRLIH
ZEMELJSKI TEČAJ
PRIPRAVA ZA REZANJE
am. operna pevka grškega
rodu (callas)
OKRASNA PERESANA POKRIVALU
kem. simbol za radij
ELEK-rRONSK ELEMENT ZA KRMILJENJE EL TOKA
MANJŠA DOMAČA ZlVAL S SRRASTIMI ROGOVI
SLOVENSKI PLANINEC. SKLADATELJ IN DUHOVNIK (JAKOB, 1345-192?)
Prehod na poletni čas
V nedeljo, 31. marca 2013, bomo ob 2. uri zjutraj ure premakniti za eno uro naprej, torej na 3. uro in bomo s tem prešli na poletni čas.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Slovarček:
AMELIJA - prirojena odsotnost okončin; KOHORTA - deseti del legije; VPONA - vrsta pone, infiks;
v._J

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
VBOD, OGEL, ROSSELINI, ŠEN, DIPOL, MATERINSKI, DECI, USTA. SPOPAD, JUDO, ROK, PRALNIK, DAN D, BO, LISA, CINAR, OSEL, ES, VRATAR, SMOLE, TLAKA, ANESTETIK, KOLABORACIONIST, AVT, ABAK, PLANKA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 14. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25	Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Napovednik dogodkov	
Petek, 29. marec	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zajčki na delu
	ob 18.00. Dom kulture Velenje Osrednja prireditev ob 50-letnici Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje
Sobota, 30. marec	ob 10.00. Golte Državno tekmovanje v veleslalomu (st. in ml. deklice in dečki)
Nedelja, 31. marec	ob 10.00. Golte Državno tekmovanje v slalomu (st. deklice in dečki)
Ponedeljek, 1. april	ob 10.30. Gasilski dom Grušovlje 7. velikonočni pohod na Ojstri vrh
Torek, 2. april	ob 15.30. Center za samostojno učenje Nazarje Svetovanje in informiranje o možnostih izobraževanja
	ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Predavanje Dr. Janeza Bogataja: Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnem svetu
Sreda, 3. april	ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje
	ob 18.00. Knjižnica Mozirje Slovesnost ob zaključku 8. bralne značke za odrasle, gost pisatelj Dušan Šarotar
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca sr, 115 kg; kupim teličko si-mentalko, staro 1 teden; gsm 031/565-114. Prodam teličko mesni tip in bika sivca, za zakol ali pitanje; gsm 031/855-186. Prodam teličko ls/cha, teža 120 kg; gsm 031/403-690.
Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832.
Prodam teličko ciko, staro 8 mesecev; gsm 051/340-799.
Prodam šetlandskega ponija, konja in kobilo; gsm 031/327-550. Prodam pujske, od 30 - 60 kg, ter bučno olje; gsm 041/445-315. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
različni motivi; gsm 031/397-514. Prodam maturantsko obleko - črno, št. 44, primerna tudi za birmo; gsm 051/439-071. Prodam zelo lepo dekliško obhajilno obleko, št. 8; gsm 041/411-231. Ugodno prodam oblačila za punčko od 2 -4 let in od 4 - 6 let; gsm 070/284-514. Prodam voziček s košaro za otroka od rojstva naprej; gsm 051/313-230. Prodam ohranjeno skoraj novo 1/4 violino z lokom in kovčkom. Veronika, N. Štifta; gsm 031-786-453.
Prodam avtomatsko pokončno pantovko za razrez hlodovine; gsm 041/594-099. Prodam kovaški primež in ventilator; tel. 584-34-97.
DRUGO - KUPIM
ŽIVALI - KUPIM
Kupim seno; gsm 031/299-738.
Kupim telice in 031/832-520.
krave za zakol; gsm
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke mt, nad 100 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha, bukova, metrska drva; gsm 041/836-882.
Prodam bukova, 051/438-498.
cepljena drva; gsm
Prodam seat ibiza, letnik 2008, cel ali po delih; gsm 040/684-238. Prodam 4 jeklena platišča za golf III (z gumami goodyear 175/70/ R13); gsm 070/550-759.
Prodam otroško gorsko kolo 24 col, dobro ohranjeno; gsm 031/397-897. Prodam fantovsko (otroško) kolo douglas, 20 col, lepo ohranjeno; gsm 041/289-547.
Drva, suha, balirana po 1 m3, možen razrez, prodam; gsm 031/585-735. Prodam pelete, suha bukova drva v paleti; gsm 040/551-211.
Prodam seno za krmo živine; gsm 041/783514.
Semenski in jedilni krompir, neškropljena jabolka, silažne bale in seno prodam; gsm 041/239-017.
Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1 l/12 eur; gsm 051/366-133. Prekajena rebrca, krače, suhe klobase, prodam; gsm 031/845-884. Prodam kombiniran hladilnik gorenje, v garanciji, polovična cena; gsm 041/690-351. Prodam jedilni kot (200 x 200), masiva, bor, z mizo (130 x 90); gsm 041/783-618. Prodam pograd - masiva in betonske zidake 40 x 30 x 20; gsm 031/642-058. Po ugodni ceni prodam slike vžgane v les,
DELO
Iščem delo; gsm 041/721-422 - Darja.
NEPREMIČNINE
V Mozirju najamem - kupim majhno stanovanje; gsm 031/526-984. Oddam hišo v najem mladi družini; gsm 070/228-345.
Stanovanje v okolici Mozirja oddam mlademu paru; gsm 040/866-613. Oddam sobe v najem, 40 ležišč. Prodam bio jagnjeta; gsm 041/280-005. Prodam stanovanje v Nazarjah v velikosti 75 m2; gsm 041/282-573.
OSEBNI STIKI
Želim spoznati žensko do 43 let, ki ne more imeti otrok ter bi sprejela mojega; gsm 041/859-096.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	steklarska delavnica tamse, mozirje
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	Šiviljstvo žana
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	servis oljnih gorilnikov, kotli na drva
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	parketarstvo tkalec
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	kmetje, gozdarji
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	sreča, ženitna agencija številka 1!
Resne ponudbe iz vse Slovenije.
Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net .
Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica.
◊	ženitna posredovalnica zaupanje
ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19.
Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold.
◊	slikopleskarstvo terglav
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	kolesarski center beli zajec mozirje
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje.
sñ, i
-m
V 2GOm£SA\/INJM WUNI
tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Na trgu 32, Mozirje
26	Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013
Oglasi
Zakaj zamenjati svoj šotor za šotorsko prikolico?
V svojem šotoru neznansko uživate ... vse do prvega dežja in slabega spanja na neudobnih tleh. Idealna rešitev za vas je sodobna, lahka, iz najbolj kakovostnih materialov narejena šotorska prikolica.
NEKOČ BRACO ...
DANES CAMP-LET
Včasih smo jo poznali kot Braco prikolico, danes pa je številka ena križanca med šotorom in počitniško prikolico šotorska prikolica Camp-let.
porabe goriva, v sebi pa »skriva« kar dve spalnici za skupaj štiri osebe, prostoren predprostor Isabella, priročna odlagalna mesta, zofo z naslonjalom in integrirano kuhinjo s tro-plamenskim plinskim štedilnikom ter umivalnikom. Za postavitev vsega naštetega niso potrebne ure in ure z načrti, kam sodi katera palica v rokah, temveč le nekaj gibov!
Camp-let je namreč tudi edina šotorska prikolica, katero lahko dejansko ena sama oseba postavi
Na vlečno kljuko priklopite okretno malo prikolico, ki je ni potrebno registrirati in ki bistveno ne poveča
skupaj s predprostorom na kar 18 m2. In to le v treh korakih v par minutah.
Camp-let šotorsko prikolico je mogoče postaviti tudi na bok.
/fl fREEDOM I Camping & taravjning I Hobby I KNAUS | Cvnpltr | eQHAntHE I	I
Za vas pripravljamo:
□ AKCIJSKE CENE počitniških vozil na ¿a logi in kam p opreme v trgovini.
3 KREDIT do 10 let! -novo v Sloveniji (ekskluzivno pri nas!) 3 Leasing cto 7 let 3 Menjava STARO ia NOVO
3 UGODNO - BREZOBRESTNO FINANCIRANJE KAMP OPREME do 12 mesecev v vrednosti nad l.DOOC ibaldahini, kam p pohištvo, stoli, mize, posod 3... | 3 Test AL-KO moverjev - daljinsko upravljanje prikolic 3 Razstava BALDAHINOV ISABELLA 3 SVETOVANJE o nakupu ter montaži dodatne opreme 3 NAROČILA NA SERVIS počitniških vozil {vseblagovne znamke)
Podaljšujemo še do 7. aprila t Obiščite nas med 9.00 in 19.00 uro.
SEEEffil
NEKAJ PREDNOSTI ŠOTORSKIH PRED POČITNIŠKIMI PRIKOLICAMI:
-	je manevriranje zaradi mer in teže otročje lahko,
-	ker pri vožnji ne ovira pogleda nazaj skozi zadnje okno vozila,
-	ker je vožnja s šotorsko prikolico lažja in cenejša,
-	ker je za garažiranje potreben minimalen prostor (lahko se postavi tudi na bok),
-	ker je cenovno dostopnejša od počitniških prikolic,
-	ker je skoraj večna, saj je narejena iz vrhunskih materialov,
-	ker je vanjo mogoče zložiti večina kamp opreme (stole, mizo ...),
-	ker jo je v Freedom centru Celje mogoče najeti in preizkusiti.
V času dnevov odprtih vrat (do 7. aprila 2013) pa si je mogoče tudi od blizu pogledati razstavo različnih modelov šotorskih prikolic ter kamp opreme.
Dobrodošli v Freedom centru Celje!
PR
Postavitev Camp-let - trije enostavni koraki

I
Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 27
¿ŽeHmo vam.da^pod varno strehč^l f uživ^e v^veselih in blagoslovljenih
LL Jftg- * t-t.	^^^fV i T-"1
g^Pveli ko n o eni h pra znjkih. /
PO LAK £tfcl-KA l.p. '6 * Snurmih et Piki TeKHiMM« Mnfc Ml fl&7 337 Fil.L	Si BO
em»l. m*a»"itmti lintlk >n:
irv» Ilrr^nti (Iritit ni
GOTOVINSKI POPUSTI NA
BETONE. UGODNE CENE PREVOZOV Z MIKSERJI IN ČRPALKO.
AKCIJA »POMLAD PRED VRATI« DO 20.4.2013
Strešniki POLAK E že od 5,25 EUR/m2. Prvih pet streh prevoz GRAT15.
NOVO!
Strešniki POLAK E (svetlo sivi) ekstra lakirani 5,91 EUR/m2
Vesele Velikonočne
praznike zeli
Krscattska
stranka
občinski odium
Mozirje,
juueno
gornji (j rad
m
Čestitamo ludi ob tirna starscv - mitmuskm dttait
N Si
NOVO Slovenija
KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
■ Gradile mwohiia, obnavljate starti, ali i>s vam je 'H.?.-. ■ n - rdeJgia strelu? Izvajamo tesarska, krovi h z. kleparja in suho montažna deta. Obiščite na$ na wWw.pl3mnki.net
PLAN f N KA
MONTAŽNE GRADNJE.
E3RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE - S 04122711!
POUftiJEMD TUDI MU MSTNKE STAROSTI
ibLFFia voti:jo i tpiiim lj ovale?m !l I