- Se eden do vratu zadolžen Celjan	■ 100 tisoč evrov za 1 skladiščenje cigaret E				i H'MEkfl {'I'M
i : ['Vi i	1 =			u ■ili 9 770353 7 3405 111	
ST. 79 - LETO 62 - CELJE, 5.10. 2007 - CEHA 1,25 EUR
Izidor Krivec: mesna panika je odveč
OKI
sovi TEDNIK
URŠKA SEL1ŠNIK
UVODNIK
Žalske komande
Tresla se je gora, rodilo seje še več zamer, bi lahko rekli po odmevni in težko pričakovani torkovi novinarski konferenci žalskega župana Lojzeta Posedela, ki sicer ni odstopil, je pa poimensko obračunal s svojimi nasprotniki.
Župan Posedel je namreč srečanje z novinarji naslovil Dost mam. Glede na to, da ni odgovarjal na klice, vtis je bil, da še zaposleni ne vedo točno, zakaj je sklical novinarje, so mnogi (naivno?) pričakovali, da bo preprosto odstopil. Da ima »dost« dogajanja pred in po lanskih volitvah, ko je po izstopu iz LDS ostal skoraj sam v občinskem svetu, ko seje obUkovalo žalsko partnerstvo in ko je bilo menda rečeno »kar naj bo župan, vladali bomo pa mi«. Skladno s tem dogajanjem se je sprejemal proračun, oblikovah so se odbori, imenovali podžupani, skliceval nadzorni odbor ...In kot je prepričan župan Posedel, posledično so nastale tudi afere, kot sta Oskar Kogoj in Tiiš. Skratka, teme, o katerih smo več ali manj poročali, in ki so v bistvu bolj kot ne žalske.
Seveda je župan Posedel v torek poudaril, da ima »dost« tudi razmer v Sloveniji, ko politika vsem županom ni enako naklonjena in ko lahko vsak posameznik stresa različne obtožbe. Zato je župan Posedel podrobno navedel, česa so po njegovem mnenju krivi Gvido Hribar (od Hribarja, ki je od ponedeljka tudi uradni predsednik nadzornega odbora,, župan zahteva javno opravičilo, sicer bo vložil civilno tožbo), Janko Kos, Roman Virant in Januš Rasiewicz, medtem ko je, če smo dobro poslušali, pri žalskem »Cankarjevem domu« oziroma Zavodu za kulturo, šport in turizem ime spustil... Pa ne bo dolgo. Kot se je sam opravičil novinarjem, je bilo vabilo z naslovom Dost mam namenoma provokativno in malce zavajajoče. Temu je dodal, da ne bo odstopil že zato, ker ostalim ne privošči tega veselja, in zagotovil, da ne bo odstopil niti do konca mandata.
Znano je stališče župana Posedela, da je politika na državni ravni nekaj drugega kot politika v lokalnih skupnostih. Čeprav o državni politiki v torek naj ne bi govoriti, je poslanec Posedel le namignil, da je treba zares nekaj spremeniti. Ko bi le znal vsak spreminjati pred svojim pragom! Kakor kažejo odmevi na torkovo novinarsko konferenco, nima »dost« samo župan Posedel, temveč tudi drugi. In očitno se bodo blatenja ter očitki o nepoštenosti v žalskem občinskem svetu še nadaljevali.
Prvi Krajne, sedmi Peterle
Državna volilna komisija je v torek z žrebom določila vrstni red na seznamu potrjenih predsedniških kandidatur. Enak vrstni red bo na glasovnicah, s katerimi bomo 21. oktobra volili predsednika države.
Na volitvah se bö pomerilo sedem kandidatov, kar je najmanj doslej. Izžreban vrstni red je takšen: Darko Krajne (zaporedna Številka 1 na glasovnici). Zmago Jelinčič (zaporedna številka Z), Mitja Gaspari (3), Danilo Türk (4), Elena Pečarič (5), Monika PiberI (6) in Lojze Peterle (7).
Seznam kandidatur z osebnimi podatki uradno potrjenih kandidatov bo objavljen v soboto v dnevnem časopisju.
MBP
Danilo Türk med Konjičani
Slovenske Konjice je v soboto obiskal predsedniški kandidat Danilo Türk. Vohvke in volivce je nagovoril na Starem trgu. Po pogovoru s konjiškim županom Miranom Go-rinškom so mu gostitelji, člani občinskih odborov Socialnih demokratov in Desusa, razkazali mesto in ga peljah na ogled Žičke kartuzije.	MBP
Državna nagrajenka
Med desetimi letošnjimi prejemniki državnih nagrad s področja šolstva je tudi mag. Betka Vrbovšek, ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve iz Celja.
Nagrade sta minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in predsednik Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva dr. Maks Tušak podelila sinoči, na predvečer svetovnega dneva učiteljev. Mag. Betka Vrbovšek je priznanje prejela za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v predšolski vzgoji.	IS
Zupani o poplavi
Svet Savinjske statistične regije tudi o prijavah na nove razpise za razvojne programe
Župani občin Savinjske statistične regije, ki sestavljajo svet te regije, se včeraj na seji, ki je bila na Celjski koči, niso izognili razpravi o posledicah zadnje vremenske ujme.
Vladi Republike Slovenije >0 poslali poziv, naj pospeši ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti v regiji, kot so jih zastavili že leta 2005. V razpravi so ugotavljali, da je bil odziv vlade ob letošnjih poplavah hiter, konkreten in tudi učinkovit. Hkrati so vlado pozvali, da naj denar vodnega sklada, namenjen regulaciji hudournikov in povečevanju poplavne varnosti, v večjem obsegu nameni prav tem prioritetnim dejavnostim. »Na us----
trezna ministrstva smo poslali tudi poziv, da pospešijo postopke za izdelavo državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Savinjski statistični regiji, ministrstva, ki nameravajo sanaciji Škode po poplavah nameniti določena sredstva, pa pozi-no, da čim prej opredelijo vsebine sanacij, obseg sredstev in pogoje za izvedbo najnujnejših ukrepov po poplavah,« je sprejete sklepe predstavil predsednik sveta regije, slatin-ski župan mag. Branko Kidrič.
Sicer pa je Svet Savinjske statistične regije včeraj »pilil« iz-
Nujno urejenje vodotokov po nedavnih poplavah. (Foto: GK)
vedbeni načrt sprejetega regionalnega razvojnega programa za prihodnji dve leti. Načrt so pretežno le formalno podprli, saj so o njem razpravljali in sklepali že na prejšnji seji. Potrdili so le nekaj projektov, ki so jih opredelili za ključne, in se seznanili,,(J^ se bo nabor projektov še dopolnjeval, skladno z opredeljenimi prioritetami in razpisnimi pogoji službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. »Tako smo ustrezno opredelili prioritetne vsebine iz razvoj-
nega programa regije. Bolj aktualen pa je bil drugi razpis službe vlade, na katerega se bomo prijavili predvsem s projekti, ki na prvem razpisu niso bili potrjeni zaradi nepopolnih vlog posameznih občin in prijaviteljev,« je povedal Kidrič. Na seji so potrdili 15 projektov v skupnem znesku dobrih 10 milijonov evrov, v ospredje pa so skladno z razvojnim načrtom regije do leta 2013 postavih razvoj turizma in cestne infrastjukture.
BRST
O želji Občine Bistrica ob Sotli, da se odcepi iz Savinjske statistične regije in se vključi v Posavsko, so razpravljali in njihovo željo potrdili že na prejšnji seji. Izstop Bistrice ob Sotli pa hkrati pomeni, da ta izstopa tudi iz Regionalne razvojne agencije Celje. Postopki za to in za vključitev občine v posavsko razvojno agencijo tečejo in so, kot se je izrazil Kidrič, »na operativni ravni.«
V predprodaji ceneje
Začela se je predprodaja smučarskih vozovnic za smučišča.
Za smučišče Golte so pred-prodajo smučarskih vozovnic pripravili že septembra, od 1. oktobra do sredine novembra pa so karte cenejše za dvajset odstotkov. Za odrasle sezonska vozovnica stane 288 in dnevna 19 evrov, medtem ko je za nakup petih kart treba odšteti 84 evrov. Prenosna karta stane960, sezonska študentska 260 in sezonska otroška 200 evrov. Z nakupom kart je smiselno pohiteti, saj bodo vozovnice od 16. novembra do začetka sezone cenejše samo še za deset odstotkov.
Unioijev program Turizem, ki skrbi za smučišča na Rogli in Krvavcu, tudi letos omogoča smučanje z istimi smučarskimi vozovnicami na obeh smučiščih. V predprodaji (od 1. oktobra do 15. novembra) stane dnevna vozovnica za odrasle 21 evrov (za otroke, senior-je, vaditelje, trenerje in študente 14). Sezonska dnevna vozovnica stane 340 evrov (otroci 220, seniorji 300) in sezonska dnevno/nočna za Roglo 410 evrov (270, 370). Unior Turizem omogoča tudi nakup dopoldanskih in popoldanskih vozovnic, vozovnic za nočno smuko na Rogli ter popuste za od 2- do 10-dnevne vozovnice. Najdražje so prenosne kar-
te, saj stane v predprodaji dnevna 1000 evrov, dnevno/nočna za Roglo pa 1200.
Stekla je tudi predprodaja smučarskih vozovnic za letošnjo zimsko sezono na Celjski koči. Te bodo v oktobrski predprodaji cenejše za tretjino, novembra za petino in de-
cembra, do začetka nove smučarske sezone, za desetino. Cen vozovnic od lani niso podražili. Sezonska smučarska vozovnica bo tako za odrasle stala 167 in za otroke 125 evrov. Imetniki neizkoriščenih smučarskih vozovnic iz lanske sezone bodo lahko te brezplač-
no zamenjali za nove pri blagajni smučišča v Hotelu Celjska koča od začetka nove smučarske sezone. Dodajmo še, da bo odrasle smučarje letos dnevna smuka stala 12, dopoldanska ali nočna 9, otroke pa 9 oziroma 7 evrov.
US, MBP, BS
DOGODKI
Savinjska bo Celjska
V državnem zboru in odborih se v teh dneh krešejo mnenja o pokrajinah. V opozicijskih vrstah opozarjajo, da bi morali celoten paket predvidene pokrajinske zakonodaje sprejemati skupno, kakor pa kaže, naj bi na oktobrski seji DZ drugič obravnaval samo tri zakone.
. Vlada je v torek potrdila gradivo, ki govori o tem, kolikšna finančna sredstva in kadri naj bi se leta 2009 skupaj z nalogami prenesli z državne na pokrajinsko raven. Kot je pojasnil pristojni minister
Hofer
Ivan Žagar, bi skupaj z nalogami na pokrajine z države prenesli 1,2 milijarde evrov finančnih sredstev. Na pokrajine bi prešlo tudi 4.161 delovnih mest. Največ denarja, 375 milijonov evrov, naj bi na pokrajine prenesli v ministrstvu za šport, iz prometnega naj bi se selilo 253 milijona, dobrih 109 milijonov z ministrstva za delo... Skupno bi se naloge prenesle z 12 resorjev, torej vseh z izjemo ministrstev za zunanje in notranje zadeve, finance in pravosodje ter službe vlade za razvoj.
V službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so v začetku tedna pripravili štiri variantne predloge območij bodočih pokrajin. Vse štiri različice, ki so nastale na podlagi pripomb iz občinskih svetov, še vedno predvidevajo 14 pokrajin. V vseh različicah so
spremenjena imena štirih pokrajin, med njimi tudi predlog, da se sedanja Savinjska preimenuje v Celjsko pokrajino. Prav tako se v vseh variantnih predlogih občini Radeče in Bistrica ob Sotli selita v Posavsko pokrajino.
US
www.novitednik.com
OTVORITEV
v četrtek, 11.10.2007, ob 8.00 Ljubljana, Celovška cesta 224
ščite našo novo poslovalnico, kjer Vas caka enkratna otvoritvena ponudba Podrobnejše informacije na www.hofer.si!
KJE SO NASI POSLANCI
Zdravilski zakon
Novopečena ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je po vročem preizkusu ob imenovanju pred slabim mesecem dni ta teden spet stopila pred poslance. V tem času se je po svojih besedah veliko učila, zlobneži pa trdijo, da vsak dan spozna najmanj pet novih ljudi in pet novih problemov v zdravstvu. Tokrat je ob pomoči svojega predhodnika Andreja Bručana zagovarjala zakon o zdravilstvu, ki ga je nasledila v tretjem branju in z zabeljeno mero kritik na njegov račun iz vrst opozicije.
Bivši minister Bručan je z zakonom želel zaščititi uporabnike storitev zdravilcev na doslej pravno neurejenem področju, tudi opozicija se je strinjala, da mora država preprečiti škodljivo delovanje šarlatanov. Hkrati so avtorjem očitali, da pri njegovi pripravi niso dovolj upoštevali mnenja zdravilcev, motila jih je ostra ločnica med klasično in alternativno medicino, ki jo postavlja zakon, čeprav o sodelovanju med obema vejama že razmišlja tudi del medicinske stroke. Zato se je iz vrst nepovezanih poslancev slišalo, da je zakon slab, sporen in izključujoč.
»Uzakonjenje zdravilstva je izjemno težek proces, ker obstaja toliko različnih mnenj in toliko različnih interesov. Zelo težko je ugoditi vsem in tudi zelo težko je imeti ločnico, kaj je zelo prav in kaj zelo narobe, zato govorimo o kompromisu,« je prepričana Mazej Kukovičeva. Po njenih besedah je temeljno načelo zakona zaščititi uporabnika zdra-vilskih storitev pred neusposobljenostjo zdravilcev in pred odvračanjem od zdravljenja pri zdravniku, zaradi česar bi lahko bilo njegovo zdravje ne popravljivo prizadeto.
Zdravilstvo je v zakonu opredeljeno kot dejavnost, s katero zdravilci izboljšajo zdravje uporabnika. Na prvem mestu je pomagati, zdraviti človeka v primeru bolezni in zanj morajo zdravilci prevzeti tudi odgovornost, je poudarila ministrica. Ta odgovor-
nost pa bo po njenih besedah zagotovljena tudi s pridobitvijo licence.
Licenco naj bi izdajala zdravilska zbornica, ki naj bi jo ustanovili najkasneje eno leto po sprejemu zakona, hkrati naj bi bdela nad strokovnim ravnanjem zdravilcev. Poleg tega bi ministrstvo z zbornico dobilo enega sogovornika, ne pa posameznih strokovnih združenj, zbornica pa naj bi imela pregled nad dogajanjem na številnih področjih zdravilstva.
Opozicija je nasprotovala tudi uvedbi zbornice, po besedah poslanca SD Bojana Kontiča bi bila boljša ureditev znotraj ministrstva za zdravje, pojavljala so se tudi mnenja, da zbornice predvsem ščitijo ozke interese svojih članov, ne pa interese uporabnikov oziroma pacientov. Dragu Korenu iz NSi je bilo popolnoma jasno, da opozicija in koalicija ne bosta našli skupne rešitve. »Če bi imeli v zakonu napisano to, kar predlagate vi, se bojim, da bi pač vi danes zagovarjali ravno obratno in predlagali to, kar mi z zakonom ponujamo vam,« je razmišljal šaleški poslanec.
Ob robu zdravilske razprave je ministrico Mazej Kuko-vičevo doletel nov grenak grižljaj, saj je po raziskavi o uspešnosti in učinkovitosti zdravljenja v posameznih članicah Evropske unije naša država z višjih mest globoko zdrsnila. Analitiki v Bruslju so dejali, da iz Ljubljane niso dobili podatkov, ki bi lahko izboljšali uvrstitev naše države. Ministrica pravi, da niso odgovarjali, ker menda nišo prejeli vprašalnika. Hkrati je pred poslanci podvomila, ali lahko uvrstitev vzamemo stoodstotno zares, saj v komisiji, ki indeks pripravlja, nimamo predstavnika, v njej pa so predvsem predstavniki držav, ki so zelo dobro ocenjene. Kljub temu pa je poslancem dejala, da se mesto, ki ga po novem zaseda Slovenija, sliši izjemno slabo, to pa bo vzela kot priložnost za izboljšavo.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Dragi prijatelji, z veseljem pri vas!
Vabljeni na "Celjski 5eroboj" !
Atomik Harmonik, Modrijani, veselo druženje, zabavne igre, golaž...
Celje, Glavni trg, sobota, 6.10., ob 10. uri
•9
Lojze Peterle
Šola v Šentrupertu je v k
šim sogovornikom naenkrat izgine ves žar in ponos, s katerim so še pred minuto tako vneto opisovali svetle plati in pozitivne značilnosti svojega kraja. Šola namreč ni samo stara in pretesna za 45 učencev, ampak je tudi nevarna, saj so v njej izmerili radioaktivno sevanje, ki ga povzroča neustrezen gradbe-
tastrofalnem stanju. V letu 2009 n
ni material, iz katerega je zgrajena. »Vodstvo KS si že deset let prizadeva, da bi v Šentrupertu zgradili novo šolo, a na občinski ravni vedno kaj drugega bolj pomembnega pride vmes. No, po občinskem planu naj bi do nove šole končno prišli v letu 2009,« pravi predsednik KS Šentrupert Ivan Gračner. S projektom izgradnje šole se je Občina Laško letos prijavila tudi na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje (vrednost celotnega projekta izgradnje šole je ocenjena na več kot 1,5 milijona evrov), pri čemer glede na rezultate razpisa (omenjeni projekt se je uvrstil na 55. mesto) na občini za pridobitev državnih sredstev nimajo veliko upanja. Bodo pa srečo vsekakor poskušali še na naslednjih razpisih. V prepo-trebni novi šoli naj bi svoje prostore dobil tudi vrtec, ki ga zdaj v kraju ni, zato morajo starši svoje malčke v varstvo voziti v 12 kilometrov oddaljeno Laško ali v tri kilometre bližji Šentjur. V teh dveh krajih šolanje nadaljujejo tudi učenci višjih razredov OŠ, saj otroci v Šentrupertu obiskujejo le prvih pet let devetletke.
ij bi končno zgradili novo.
Šentrupertčani prav tako niso ponosni na regionalno cesto Laško-Šentjur, ki pelje skozi Šentrupert in velja za eno najslabše urejenih regionalnih cest na Celjskem. »Direkcijo RS za ceste smo že ničkoliko-krat opomnili, da je cesta v katastrofalnem stanju, a do danes niso še nič ukrenili. Upamo, tako so obljubili na Direkciji, da jo bodo prihodnje leto vendarle začeli obnavljati,« so razočarani krajani. Ki pa vseeno verjamejo, da se bodo tudi te stvari uredile. Ne glede na vse je življenje v kraju danes precej lažje, kot je bilo nekoč, mladi se ne odseljujejo več v tolikšni meri kot pred nekaj leti. Vodstvo KS pa si prizadeva, da bi se razmere v že sicer dobro razvitem kraju še izboljšale.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Ivenco. Našo novinarko boste našli v nedeljo ob 10. uri, pri znanem bistroju v kraju, kjer ji boste lahko zaupati zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!
Nytt
V šoli sevanje, v cerkvi pa modna revija
V Šentrupertu nad Laškim so najbolj ponosni na aktivno društveno življenje
V ospredju predsednik KS Šentrupert Ivan Gračner. ob njem predsedniki oziroma predstavniki društev v kraju: Jože Kapel, Vili Videč, Jože Deželak, Vinko Knafeljc, Vinko Marot, Boštjan Knafeljc in Jože Marat
Po ozki, vijugasti, v breg vzpenjajoči se cesti, načeti od številnih ujem in plazov, smo se tokrat odpravili v nekoč industrijsko precej razvit kraj, ki je danes bogat predvsem po svoji društveni dejavnosti in poznan tudi po tem, da je župnik Izidor Pečovnik-Dori v tamkajšnji cerkvi pred približno dvanajstimi leti pripravil modno revijo.
Ljudje naj bi bili nad zanimivo in izvirno domislico župnika navdušeni, čisto nič pa cerkvena oblast, ki je Dorija za kazen iz šentrupertske župnije poslala v Berlin. A pustimo to. Šentrupert nad Laškim je sicer povsem običajen kraj v občini Laško, ki meji kar na tri sosednje občine: Štore, Dobje in Šentjur. Toliko kot sosednjih občin ima krajevna skupnost z nekaj več kot 900 prebivalci tildi zaselkov, ki so med seboj oddaljeni po približno tri kilometre. To so Šentrupert z Mačkovcem, Mala Breza in Trobni Dol s Cur-novcem. Najstarejši krajani se še spominjajo rudnika v
IzTrobnega Dola do Laškega je bila za potrebe rudnika speljana ozkotirna železnica. Posnetek je nastal okoli leta 1920.
S0VI1I11
f mm kraju
TVobnem Dolu, kjer so do leta 1935 kopali rjavi premog. Do Laškega je bila v tistem času speljana ozkotirna železnica, za potrebe rudnika pa so imeli tudi termoelektrarno. Na potoku Lahomnica je tedaj obratovalo kar dvanajst mlinov, dve manjši hidroelektrarni in šest žag. V Šentrupertu so imeli celo mlin na veter. Od vsega tega je danes »ohranjen« samo še en mlin na vodni pogon, ki bi ga krajani radi obudili in obvarovali pred propadom. Društva, ponos
krajanov Ljudje v teh koncih so gostoljubni, vajeni trdega dela in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Z lastnimi rokami so v KS postavili kar tri društvene domove: gasilski dom v Šentrupertu, dom strel-
cev v Mali Brezi in kulturni dom v Trobnem Dolu. »Predvsem smo ponosni na društva, ki jih imamo v kraju kar sedem,« so ob našem obisku hiteli pripovedovati zbrani krajani. Da imajo kar dva kulturna društva, smo izvedeli, pa zelo uspešno strelsko društvo, številčno je tudi društvo upokojencev, krajevni odbor RK, društvo invalidov, športni klub in PGD, ki ima zlasti veliko dela z dostavo pitne vode krajanom v sušnem obdobju. V KS je namreč še precej gospodinj stev brez javnega vodovoda. Predvsem mladi se v zimskih mesecih navdušujejo nad smučarskimi skoki, saj imajo v kraju kar tri skakalnice (50-, 25- in 15-metrsko), na katerih celo organizirajo regijsko tekmovanje. V Šentrupertu ima podružnico tudi knjižnica Laško, ob tem pa premorejo celo svojo bencinsko črpalko.
Radioaktivna šola
Ko beseda nanese na podružnično osnovno šolo, na-
Pogled na center Šentruperta
Kaj pa vaša ščitnica?
Obolenja ščitnice odkrivajo predolgo - Društvo Moja ščitnica želi povezati bolnike na Štajerskem
»Prebolela sem raka ščitnice. Operirana sem bila pred dvema letoma, potem so me zdravili še z radioaktivnim jodom. Pravim, da sem zdrava. A lahko bi se končalo drugače, saj sem kar sedem let čakala na pravo diagnozo,« opisuje svojo izkušnjo podpredsednica društva Moja ščitnica Nataša Žižek Šoštarič.
»Ko sem hodila od zdravnika do zdravnika, so mi govorili, da sem nervozna, da moje težave povzroča mena. Zdravniki žal pospešen srčni utrip, visok krvni pritisk, potenje, mrzlo kožo, živčnost in nespečnost, ki so prevladujoči znaki obolenja ščitnice, vse prevečkrat pripišejo drugim obolenjem,« ugotavlja. Podobno se dogaja tudi bolnikom z zmanjšanim delovanjem ščitnice, ki jih muči počasno bitje srca, hripa-vost, zabuhel obraz, zmedenost, depresija in utrujenost.
Ko se je pri zdravljenju srečevala z drugimi obolelimi, je videla, da imajo podobne izkušnje. 24. avgusta so v Mariboru ustanovili društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Moja ščitnica. »Vedno več je obolelih, ki si ne znajo po-
magati. V društvu smo močnejši,« pravi predsednica Suzana Bogme. Skupaj s podpredsednico vabita vse, ki se jim želijo pridružiti, v soboto, 6. oktobra, ob 11.30 na grad Fala pri Mariboru na ustanovni občni zbor. Dosedanji člani prihajajo pretežno s Štajerske. Tam, kjer bo dovolj zagnanih članov, bodo ustanovili skupine za samopomoč.
Poleg mariborskega društva Moja ščitnica deluje še društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice, Metuljčica. Ustanovljeno je bilo pred letom dni v Ljubljani, skupine za samopomoč pa ustanavlja tudi drugod po Sloveniji.
Društvo ima jasne dolgoročne cilje. Prvi je povezan z referenčnimi laboratoriji. »Zdaj imajo različne zdravstvene ustanove različno, pretežno donatorsko opremo in izvidi niso primerljivi. Na onkološki inštitut v Ljubljano se moramo voziti tudi na odvzem krvi, ker ne priznavajo izvidov od drugod. Ena vožnja iz Maribora stane 25 evrov, zdravstvena zavarovalnica nam povrne 1,76 evra,« opi-
suje problem podpredsednica. »Nepotrebno podvajanje preiskav pomeni tudi nepotrebno podvajanje stroškov. V zdravstveni blagajni je zato manj denarja za druge potrebe.«
Spletna stran društva Moja ščitnica: www.mojascit-nica.mojforum.si, poklicati pa jih je mogoče tudi po telefonu: 031-486-756.
Drugi cilj je boljše poznavanje obolenj ščitnice - predvsem med splošnimi zdravniki. Pri tem jim bodo pomagali zdravniki tirologi (specialisti za zdravljenje ščitnice), »saj osebni zdravniki o boleznih ščitnice še vedno veliko premalo vedo.«
	- m	
BhElJk iÈBÈÈ-i		
M/Äg		
Ščitnica je majhna metu-ljasto oblikovana žleza z notranjim izločanjem, ki leži pod kožo tik pod adamovim jabolkom. S hormoni uravnava presnovo v organizmu. Težave povzroča, če izloča preveč ah premalo hormonov. Med najbolj pogostimi obolenji so avtoimun-ske hipertiroze (ščitnica dela preveč). Pogosto jih spremlja bazedovka, ki prizadene oči. Rak ščitnice vsako leto v Sloveniji na novo odkrijejo pri približno sto ljudeh. Nekoč razširjene gol-šavosti (izrazito povečanih ščitnic) je danes zaradi jo-diranja soli bistveno manj.
Suzana Bogme in Nataša Žižek Šoštarič
Tretji dolgoročni cilj so spremembe pri zdravljenju z radioaktivnim jodom. Zdaj je to zdravljenje ambulantno, doseči pa želijo, da bi bilo bolnišnično. »Dajo nam radioaktivni jod in nas z navodili pošljejo domov, čeprav z radioaktivnim sevanjem ogrožamo življenja drugih. A na čelu nam to ne piše,« poudari Nataša Žižek Šoštarič in opozori, da s tem ogrožajo tudi ustavne pravice vseh, s katerimi se srečujejo.
MILENA B. POKLIČ
Lepši časi za grad
V Celju so se v sredo razveselili odlične novice. Mesto je namreč pridobilo velik del potrebnega denarja za nadaljevanje obnovitvenih del na celjskem Starem gradu.
Mestna občina Celje se je prijavila na razpis za nepovratna sredstva sklada za razvoj in s projektom Celjski včeraj in jutri pridobila 900 tisoč evrov, namensko za obnovitvena dela na Starem gradu. Vodja tega projekta Roman Kramer je povedal, da
so dodeljena sredstva dovolj za takojšen zagon del, ki jih v tej fazi ocenjujejo na 1,3 milijona evrov. »S tem denarjem bomo na gradu uredili prireditveni prostor z odrom in tribunami za obiskovalce, uredili bomo vso potrebno infrastrukturo za prireditve in nastope. V medzidju, takoj po vstopu na grad, bo urejena informacijska pisarna, sodobne sanitarije in stalen prostor za ketering ob prireditvah in verjetno tudi manjši prostor za stalno gostinsko
ponudbo.« Tretji in za mnoge najpomembnejši del projekta pa je statična sanacija Friderikovega stolpa. »Ta bo zajemala tudi ureditev notranjih stopnic, povrnitev prvotnega vhoda v prvo nadstropje in zaščito stolpa z ravno streho, ki bo hkrati tudi razgledna ploščad,« pravi Kramer.
Friderikov stolp pride na vrsto zadnji, torej leta 2009, medtem ko bodo ostala dela opravili že prihodnje leto.
BS
Mednarodni simpozij o dojenju
V Kulturnem centru Laško se danes začenja dvodnevni simpozij z mednarodno udeležbo o dojenju z naslovom Prvo dojenje - jamstvo za uspešno dojenje.
Simpozij so tudi tokrat pripravili zaposleni na gineko-loško-porodniškem oddelku celjske bolnišnice, člani Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu
Slovenija in člani Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.
S strokovnim srečanjem se tako na Celjskem zaključuje tradicionalni mednarodni teden dojenja. Poleg dneva odprtih vrat ginekološko-porod-niškega oddelka so v sredo v sodelovanju z JZ Socio, Projektno pisarno Celje, zdravo mesto, v središču Celja po-
Popravek
stavili stojnico, na kateri so predstavili prizadevanja pri promociji in varovanju dojenja. Stojnica je bila založena z različnimi pisnimi materiali o dojenju, ki so jih z besedo obogatile še medicinske sestre ginekološko-po-rodniškega oddelka in članice Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.
MBP
V prispevku Povečati nagrade krajevnim aktivistom, objavljenem v torkovi številki na strani 9, se nam je zapisalo, da vsaka od celjskih krajevnih skupnosti in mestnih četrti prejema 108 tisoč evrov za materialne stroške in 80 tisoč evrov za nujna komunalna dela. Če bi bilo res tako, bi bili v krajevnih skupnosti zelo zadovoljni, žal pa gre le za skupni znesek za vseh 19 celjskih mestnih četrti in krajevnih skupnostih.
» Za vaš kredit, «
Obiščite nas! Svetovali vam bomo in poiskali najugodnejšo ponudbo za v;

DVAKRAT DOBRO
Od vsake sklenjene storitve iz paketa ugodnosti v oktobru bo Finančna skupina Nove KBM Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarila 1 evro!
Načrtujete večji nakup
)0 evrov, z odplačilo ile Nove KBM in v ok »a nekomitente!
AVTOMOBILSKI KREDIT IN LEASING
Z nižjimi obrestnimi merami za Avtomobil kredit ali s sklenitvijo teasinga pri KBM Leasing in družbi Gorica Leasing lažje do novega avtomobila. Podarimo vam še 10 % popust Zavarovalnice Maribor za osnovno zavarovanje vašega vozila. Dodatnih 20 % kredita pa vam lahko izplačamo v gotovini. Izberite najboljšo
:ares ugodnimi obrestnimi merami. :nim 20 % popustom na stroške i kredita ter možnostjo družinskega jo vaš novi dom še bližje. Podarimo ie 20 % popust na premoženjsko /anje OPA! Zavarovalnice Maribor. Primerjajte nas z drugimi!
tSTVO
ö cetis
Celjska zbornica šla na svoje
Podobno kot že nekaj drugih območnih gospodarskih zbornic se je osamosvojila tudi celjska. Na včerajšnji skupščini jc ustanovitev no ve zbornice, ki bo pravno samostojna in se bo imenovala Regionalna gospodarska zbornica Celje, podprl velik del regijskega gospodarstva.
Med ustanovnimi člani nove zbornice so namreč tudi številna velika podjetja, tako da trenutno članstvo predstavlja kar 40 odstotkov vseh zaposlenih v regijskem gospodarstvu, njihov prihodek pa pomeni tretjino vsega prihodka v regiji. Nova zbornica, ki bo po registraciji prevzela vse člane »stare« zbornice, bo tesneje povezala gospodarstvo regije, prisotna bo v vseh pomembnih odločitvah na regionalni ravni ter bo partner regijskim in državnim inštitucijam v druž-beno-ekonomski politiki in razvoju. Poleg tega ji bo nov način organiziranja omogočil tudi boljše sodelovanje s tujimi zbornicami, je povedal direktor celjske zbornice Jože Pušnik.
Na ustanovni skupščini so za predsednika Regionalne gospodarske zbornice Celje
Predstavniki uspešnih velikih in manjših podjetij so soglasno podprli ustanovitev samostojne Regional-
ne gospodarske zbornice Celje.
izvolili Aleša Mikelna, sicer predsednika uprave Cometa, ter 26-članski upravni odbor, v katerem so ugledni gospodarstveniki iz uspešnih velikih in tudi manjših podjetij v regiji.
JI, foto: GK
^OROOJRRnill894
Bežigrajska 10, Celje Št. 79 - 5. oktober 2007
Hišni sejem v Gorenju
V	velenjskem Gorenju so vtorek odprli hišni sejem oziroma prireditev Gorenje Trade Show2007. Hišni sejem pripravljajo drugič, na njem pričakujejo približno dva tisoč poslovnih partnerjev, jutri, v soboto, pa pripravljajo poseben dan tudi za druge kupce Gorenjevih proizvodov.
Kot je pojasnil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobi-nac, v Evropi in tudi svetu ni več podobnih sejmov bele tehnike, zato so novosti in redni program predstavili kar v lastnem prodajno-razstavnem salonu. Po besedah direktorja marketinga Sandija Uranca gre za novosti pri elektronskih pečicah in kuhalnih ploščah, nadaljujejo uspešno zgodbo s Pinfarino in hladilniki Swarov-ski (prodali so tisoč aparatov, novo pa izdelali sto hladilnikov s 26 tisoč kristali). Kuhinje z aparati Ora-Ito namenjajo mlajšim uporabnikom, posebej pa je predstavljen nov trend v opremljanju prostora, ki omogoča dinamične postavitve gospodinjskih aparatov v kateremkoli prostoru. Letos začenjajo trženje »pametne mize«, posebej pa na sejmu predstavljajo futuristično kuhinjo, ki je potovala po vsej Evropi.
V	50 podjetjih skupine Gorenje 11.400 zaposlenih še ved-
no izdela 80 odstotkovbele tehnike. Prav tolikšen je delež prodaj e pod lastno blagovno znamko, ki je ovrednotena na 382 milijonov evrov. »Gradimo jo skozi zgodbe o dizajnu, vrhunskem oblikovanju in novih izdelkih, vse s ciljem, da bomo konkurenčni v tej panogi,« je poudaril Bobinac in navedel, da so v zadnjih štirih letih prihodki zrasli za polovico, tudi letošnja nočna mora pa so cene surovin in repro-materiala.
Sredi oktobra naj bi uradno odprli tovarno, ki jo je Gorenje zgradilo v Šoštanju za potrebe Indopa in je od položitve temeljnega kamna burila kar nekaj duhov, saj bodo na tej lokaciji izdelovali tudi štirikolesnike za Slovensko vojsko.
Kot je znano, se v Gorenju končuje dokapitalizacija, no-vorazpisane delnice pa naj bi do konca oktobra že kotirale na borzi. »S tem bomo mogoče še letos omogočili enega od prevzemov, vsekakor pa bistveno izboljšali krvno sliko Gorenja v odnosu med dolgovi in lastnim kapitalom,« je omenil Bobinac.
URŠKA SELIŠNIK
Nova člana nadzornega sveta
Na Cometovi 15. redni skupščini, katere sklic je zahtevala nova večinska, 95,44-odstotna lastnica, družba Avtotehna, so delničarji sklenili, da se nanjo kot glavnega delničarja prenesejo delnice preostalih manjšinskih delničarjev za plačilo denarne odpravnine v višini 13,35 evrov za delnico. Delničarji so na skupščini potrdili tudi predlog sklepa o umiku delnic Cometa z organiziranega trga. Za nova člana nadzornega sveta je skupščina namesto Rajka Vrečeija in Marka Novaka imenovala člana poslovodstva glavnega delničarja Avtotehne, Jordana Kocjanči-ča in Milana Vergana.
Načelnik Upravne enote Celje prejel priznanje Zlata lastovka za najboljšega javnega menedžerja
Priznanje Zlata lastovka javnega sektorja za najboljšega javnega menedžerja v letu 2007 je prejel Damjan Vrečko, načelnik Upravne enote Celje.
Zlata lastovka se podeljuje za organizacije in menedžer-je javnega sektorja, ki opravljajo zahtevna in pomembna dela ter naloge na različnih področjih družbenega življe-
Najboljšega javnega menedžerja so izbrale štiri strokovne ocenjevalne komisije, ki so ocenjevale usmerjenost k uporabniku, odprtost in preglednost učinkovitost in spodbudno okolje za zaposlene.
Priznanje Zlata lastovka javnega sektorja za najboljšega javnega menedžerja je Damjanu Vrečku. načelniku Upravne enote Celje, dr. Gregor Virant, minister za javno upravo, podelil 2. oktobra v Ljubljani na plenarnem delu posveta Sodobni izzivi.
Mesna panika Je odveč
Načelnik Damjan Vrečko
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, miri potrošnike - Več denarja za slovensko kakovost
Trgovci del krivde le zvračajo na proizvajalce. V kakšnih odnosih ste z njimi?
Z njimi se pogajamo, tudi korektno sodelujemo, vendar je jasno, da sta njihova stopnja koncentracije in tako tudi pogajalska moč večji. Neumestno je krivdo valiti na proizvajalce - če pogledamo bilance primara, živilskih podjetij in trgovcev, hitro ugotovimo, da si najmanjši del pogače odreže živilska industrija.
Kljub podražitvi mirite potrošnike, da céne ne bodo tako poskočile.
Panika je odveč, konkurenca dela svoje. Prav zanimivo, kakšna je panika zaradi podražitve mesa. Vsak dan se dražijo druge stvari, energija, voda, a ni nobene polemike okrog tega. Samo okrog hrane. Pri proizvodnji te pa veljajo vedno strožji kriteriji, obstajajo izjemno velike zahteve po varnosti. Slovenija je predpisala nadstandarde, ponekod celo ostrejše kot v Evropi, kar je povezano s stroški. V CM imamo vse možne certifikate, ki zagotavljajo varnost potrošnika. Nazadnje smo pridobili International Food Standard, kar je najvišja možna oblika varnosti potrošnika in zagotovilo kakovosti pri proizvodnji hrane. To seveda stane, vendar je potrošnik izredno zavarovan in točno ve, kakšno obliko in kakšno kvaliteto dobi na mizo.
Seveda je posledično tudi s tem udarjen po žepu ...
Je, ampak kakovostna hrana je v Sloveniji še vedno veliko cenejša kot v Evropi, seveda pa se ne smemo primerjati s sumljivimi brezimenskimi artikli. Kvalitetna suha salama je v Sloveniji bistveno cenejša kot v Evropi. Zato gre le za počasno izravnavo kakovostnih artiklov, ki si zaslužijo pravo ceno. Veste, meso je še vedno med cenejšimi v prehranski verigi. Če preračunamo na kilogram, je marsikdaj cenejše kot žemlja ali kaj podobnega.
Kot ste mogoče že občutili v svojih denarnicah, so se z začetkom oktobra podražili meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki. Torej vsakodnevna hrana, podražitve pa vzbujajo kar precej negodovanja med potrošniki. Mleko naj bi se v povprečju podražilo od 10 do 15 odstotkov zaradi višjih odkupnih cen, izvoza v Italijo in na splošno manjše ponudbe na domačem trgu.
»T\idi podražitve mesa lahko argumentiramo,« pravi direktor Celjskih mesnin (CM) Izidor Krivec. »Letos sta se za več kot sto odstotkov podražili koruza in pšenica, torej hrana za govedo in prašiče, kar pomeni tudi dražjo vhodno surovino. Ta je samo letos porasla za petino. Seveda rastejo tudi drugi stroški. Ves repromaterial je vezan na nafto, naše podjetje je velik porabnik energije, kar vpliva na stroške, ki smo jih sicer znižali na optimalno mejo, a vendar so se zaradi podražitev povečali. Rastejo tudi stroški dela, že prej pa je bila v naši branži nizka akumulacija.«
Za koliko se bo podražilo meso?
Mi smo svoj delež k ustavitvi letošnje inflacije že prispevali. Cene bi morali popraviti že na začetku leta, a smo uspeli zdržati deset mesecev. Te podražitve ne bodo tako hude, kot izgledajo - gre za dvig rednih cen. Večina blaga se proda v takšnih ali drugačnih izrednih akcijah, kjer ne bo šlo za takšen dvig, v bistvu gre v povprečju za 5-od-stotno podražitev. Sicer smo najavili 10- do 12-odstoten dvig cen svežega mesa, pri izdelkih se glede podražitev še dogovarjamo s trgovci. Upam, da bomo uspeli, saj so izdelki pod kritično mejo akumulacije.
Se vedno ni povsem jasno, kdo je pravi krivec za podražitve.
Krivcev je sicer več. Najprej so to skoraj vsakodnevne podražitve energije v svetu. Cene pri koruzi in žitu so višje
Izidor Krivec
za več kot sto odstotkov, kar zame ni opravičljivo, vendar sta svoje naredila ponudba in povpraševanje. Po moje je glavni krivec primar, mislim na proizvajalce koruze in žita, saj tako velik dvig ni opravičljiv. Tu gre za večje povpraševanje, ker se ogromno koruze porabi kot energent, ne kot hrana. V proizvodnji mesa pri prašičih je cena koruze skoraj 55 odstotkov stroška - torej se zaradi dražje koruze draži tudi meso.
Omenjali ste akcije, kjer verjetno zaslužek ni najboljši?
V CM in tudi v branži 80-90 odstotkov blaga prodamo v različnih akcijah, kjer so zaslužki v resnici zelo nizki, praktično pod pragom rentabilnosti. Živilska industrija še vedno ustvarja izgubo. V CM sicer poslujemo z dobičkom, ki bi ob drugačnih razmerah lahko bil boljši, da ne rečem bolj normalen. V živilski industriji je sicer vezanega ogromno kapitala, vendar so donosi na ta kapital izjemno nizki oziroma najmanjši v vsej verigi.
gl] partneri najboljšim dimom
(L)judje z veliko začetnico	pozor, hud pss
Resničnost pa taka
Sediva s starim prijateljem Kosto pred našo trgovino, kjer je zdaj gostilna odprta skoraj cel dan in se tako še s kom kdaj najdeš, pijeva kavico, »tunguziva tam v tri krasne«, ura je šele osem zjutraj in on mi prebira iz Bulvarja neko novico, da bo neka naša estradna zvezda imela resničnostni šov, češ kako ji gradijo »bajto«. Vse skupaj sem pri gledanju resničnostnega šova zapravil, a naj bo, čeprav ni, pet minut. Prvič sem ga opazil seveda na tujih postajah, ko še pri nas seveda ni bilo čveka o tem, in sem pomislil, da je morda nek šaljivec vskočil v TV-kanal. Sicer nimam pojma, kako naj bi to šlo, ampak dandanes je seveda vse mogoče. No, že kaj kmalu so se pojavili prvi resničnostni šo-vi pri nas in spet mi ni bilo nič jasno. Hodim po cesti in mi kažejo nekega tipa, kije zmagal v šovu, in neko smrkljo, ki je bila čisto pri koncu. O.K. Pa kaj je zdaj to, vprašam. Ja, nič, je običajno odgovor, to so pač tisti, ki nastopajo v resnič-nostnem šovu.
Pred leti sem delal kakšni dve leti na radiu, se ubadal z neko oddajo in spomnim se, da sem želel, precej naivno, da bi bili nastopajoči čim bolj sproščeni, da bi povedali vse skupaj čim bolj iskreno in neposredno. Iskal sem načine in poti, da si v pogovoru pred mikrofonom, kar je podobno tudi kameri, moji gost-jene bi vtepli v glavo, daje treba javno govoriti drugače kot sicer. Spominjam se nekega pogovora z znancem, ki je sicer tudi deloval v medijih, sam pa sem ga povabil v kontekstu ene od oddaj. Začel mi je kvasiti takšne, da sem ostal brez sape, šokiran ob spoznanju.
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
da so pred kamero in ob podzavestnim čutenjem, da so opazovani, na TV ali na radiu, ljudje popolnoma drugačni, še posebej, če se znajdejo v vlogi, da so v osrednji, glavni vlogi. Ravno to sem spoznal ob tistem intervjuju z znancem, ki je takoj po tem, ko je prenehal govoriti v mikrofon, začel spet po običajni, prija-teljski, vsakdanji logiki »kako kaj. stari«. Priznam, od takrat naprej se mi ob pogledu nanj obrne želodec, kakšen nastopač! In resničnostni šov? Neki zvezdi naj bi zgradili hišo! Pa lepo vas prosim, če vas pa tako zanima, kako gre to, pa dajte! Ampak ta folklorni nateg je pač pri nas na nek način mogoč. Vsakdo, ki se mu pač za trenutek skisa, si na podlagi tega ustvari nekakšno popolnoma zbloje-no samopodobo, ki si sploh ne zasluži resnega psihoanalitičnega ošvrka, se odloči za to, da se bo spopadel v resničnostnem šovu, akcijski priložnosti, da končno postane ekshibicionističen produkt. Ne glede na to, ali želi, da se mu zgradi hiša ali pa jo gradi. Resničnostni šov je v svojem bistvu seveda šov, kar pomeni, da je režiran tako ali drugače. Resničnostni Šov je lahko vse razen ene same stvari. Ne more biti resničnostni. Skratka, upam, da se jim bo »bajta« podrla čim prej, bo Še sodišču kaj prihranjeno.
da imam tudi druge sestre, ampak ona je najboljša. Meni je kot mama.«
»Najtežje pri mojem delu je, kadar kdo umre,« zavzdihne Mojca, »to je edina stvar, ki se ji po vseh teh letih, še nisem privadila. Še posebej me prizadene smrt tistih, za katere skrbim dlje časa.« Za konec mi še zaupa, v čem je
njena skrivnost ravnanja z ljudmi: »Vsakogar moraš sprejeti takšnega, kakršen je. Ne glede na to, kakšne so njegove navade ali socialne razmere. Nikogar ne poskušam spreminjati, ampak le svetujem tisto, kar je zanje naj-
Vsakogar Je treba sprejeti takšnega, kakršen je
Nagrajenec tega tedna je Luka Končan, Pečovnik 46,3000 Celje. Žal v uredništvo še vedno nismo prejeli hišnih nagrad, majic Novega tednika, zato nagrajence, ki nagrad še niso prejeli, vabimo, da se oglasijo v naše uredništvo po nadomestni lonček Novega tednika, ali pa počakajo in nagrado jim bomo poslali takoj, ko bomo prejeli naročene majice.
No, pa se je zgodilo ... Tisto namreč, česar nas je v uredništvu ob naših akcijah vedno najbolj strah. Zalomilo se nam je pri prištevanju kuponov, ki jih je prejel Branko Košto-maj, saj smo jih namesto k njegovemu izkupičku dodali petouvrščeni, »rezultat« pa je bil ža Koštomaja seveda negativen. Napaka smo, žal, opazili šele v petek zjutraj, ob prebiranju časopisa. Da smo ga nekaj »biksali«, nas je kasneje opozorilo še več bralcev. Za napako se seveda iskreno opravičujemo, popravili pa smo jo tako, da smo še enkrat prešteli vseh 1.076 glasov, ki jih skrbno hranimo v veliki vreči. In da bo zdaj v njej več reda, smo prav vsakemu izmed sodelujočih v naši akciji dodelili ovojnico, v kateri hranimo glasove, ki jih prejme. Preštevanje in prištevanje prejetih kupončkov pa bo Še naprej ob sredah, tako da se tisti, ki nam pošljete svoje glasove podpore v četrtek, pa jih potem v petek še ni zabeleženih v časopisov, nikar ne jezite.
In kdo vse še sledi vodilni deseterici? Na 11. mestu je z 11 glasovi Tomica Kordiš, s po 6 glasovi sledijo Tatjana Halužan, Silva Žerak in Vera Zabukovšek, Majda Zupan (4), Ivica Knez (3), Martina Furlani (2), po en predlog pa smo prejeli za Martino Felicijan in Zofko Čakš.
Mojca Škrubej pravi, da je ena redkih, ki v življenju počnejo tisto, kar si želijo
Mojca Škrubej je v Zdravstvenem domu Šentjur zaposlena že 25 let. Skrbi za ljudi na območju KS Blagovne in Dramelj, na dan pa jih obišče devet ali deset. »Za ta poklic sem se odločila, ker mi je bil všeč že od rane mladosti,« mi zaupa patronažna medicinska sestra, »mislim, da sem ena redkih, ki v življenju delajo tisto, kar jih res veseli. Če bi se morala ponovno odločiti, bi zagotovo izbrala isti poklic.«
Mojca na svojem območju skrbi za bolne in ostarele ljudi, pa tudi za novorojenčke. »Zelo sem vesela, ker lahko obiskujem tudi dojenčke,« je navdušena sestra, »če bi kar naprej gledala le bolezen in umiranje, bi bilo to preveč moreče, tako pa poskrbim tudi za malčke, ki so prava svetla točka in mi popestrijo dan.« Novorojenčke obišče približno šestkrat ter mamicam in očkom svetuje glede prehrane in pomaga pri prvem kopanju. Vedno pusti tudi svojo telefonsko številko, da jo lahko zaskrbljeni novopečeni starši pokličejo, kadar želijo: »Klice sprejemam tudi ob nedeljah in praznikih. Nikoli jih ne zavrnem. Zgodilo se je že, da so me prestrašeni starši klicali ob treh ponoči in spra-
1.	Majda Makovšek...
2.	Cvetka Operčkal ....
3.	Klavdija Breznik....
4.	Branko Koštoinuj...
5.	Sabina Kolar...........
6.	Sonja Mastnak......
7.	Olga Zidan .............
8.	Ivanka Tofani........
Dragica 1\irk..........
10. Brigita Muškotelc ..
Patronažna sestra Mojca se z oskrbovanko Alojzijo vedno prijazno pogovori in ji tako polepša življenja.
ševali, zakaj njihov dojenček joka.«
Patronažna sestra svoj delovni dan začne ob 6.30 zjutraj, okoli 8. ure pa se odpravi do prvih oskrbovancev. Najprej poskrbi za bolnike, ki jim je treba odvzeti kri, saj morajo biti za to teš-či. Mlade mamice obišče kasneje, saj se ji zdi, da rade spijo nekoliko dlje. Odhod iz zdravstvenega doma si organizira tako, da ima v av-
i(L)judje z veliko začetnico
tomobilu čas za poslušanje osmrtnic. »Vedno me skrbi, da bi kdo izmed mojih varovancev umrl, jaz pa tega ne bi vedela,« mi pove sestra, »tudi ko sem bila na porodniškem dopustu, sem vsak dan poslušala osmrtnice, čeprav se mi je mož smejal, da še nisem dovolj stara za to.« Mojca se spominja tudi svojih prvih obiskov pred 20 leti. Takrat ni bilo dovolj avtomobilov za vse, zato so morale sestre ljudi obiskovati v parih: »Hvaležna sem sodelavki, ki je bila z mano ob mojih prvih obiskih. Od nje sem se veliko naučila. Opazila sem, da še zdaj, po toliko letih, uporabljam njen način dela.« Še vedno se spominja tudi prvih dojenčkov, ki jih je kopala in pravi, da sedaj kopa njihove otroke.
Pri njenem poklicu je pomembno tudi, da svoje osebne težave pusti doma in da z njimi ne obremenjuje svojih pacientov. »Spominjam
se, da sem se nekoč skregala z možem,« pripoveduje Mojca, »ko pa sem prišla k varovanki, je ta zavzdihnila, kako prijaznega moža moram imeti, ker sem vedno tako dobre volje.« Najbolj »zabavne« pa so vožnje do varovancev, še posebej pozimi, saj jih večina živi v odročnih hribih. »Pogosto me je grozno strah, ko se z avtomobilom spuščam po zaleden eli cesti,« opisuje Mojca, ki je imela v vseh preteklih letih še nekaj hujših težav, »zgodilo se je že, da sem morala bežati pred psom, ki se je strgal z verige. Spopadam se z blatom na poti, včasih pa je treba s ceste'pregnati tudi kakšno kravo, ki zbeži s pašnika in se potem noče umakniti izpred mojega avtomobila.«
Skupaj obiščeva tudi eno izmed Moj činih varovank, Alojzijo Stropnik, ki svojo patronažno sestro zelo pohvali. »Vedno se veselim Moj-činega obiska,« mi zaupa, »ra-
8
Intervju
NOVI TEDNIK
Ni kriva le narava
Mag. Rok Fazarinc, strokovnjak za vode - Nas bo poplava kaj izučila? -Večino plazov smo aktivirali ljudje
Nekoč Celjan, zdaj že več kot 30 let Ljubljančan Rok Fazarinc je svojo poklicno pot začel na Vodnogospodarskem podjetju Hidrotehnik, 17 let je delal na Vodnogospodarskem inštitutu v Ljubljani, zadnjih pet let pa je zaposlen v Inženiringu za vode, ki je v skladu z zakonom o vodah nastal po preoblikovanju Vodnogospodarskega inštituta. V zadnjih dneh tudi po večkrat tedensko dela na širšem celjskem območju (ki mu je še vedno zelo blizu), vseskozi pa z okoljskim, prometnim in kmetijskim ministrstvom sodeluje pri večjih vodo-varstvenih projektih in sanacijah plazov (med njimi Log pod Mangartom, Macesnikov plaz nad Solčavo). Med zanimivimi projekti, pri katerih je sodeloval, je tudi ureditev Soče pri snemanju filma Zgodbe iz Narnije 2. Je poročen in oče štirih otrok.
Kdo je kriv, kje bi se poplavi dalo izogniti, kje omiliti njene posledice, so vprašanja, ki si jih po tem, ko so iz stanovanj očistili blato, postavljajo ljudje. Nam je na ta in podobna vprašanja odgovoril mag. Rok Fazarinc, ki že 28 let dela na vodovarstvenem področju.
Je strokovnjak, ki je v nekaj dni po torkovi ujmi po naročilu okoljskega ministrstva pregledal vse plazove v občinah, je tudi izvedenec, ki je že pred gradnjo novega trgovskega centra v Vojniku, na katerem je voda naredila za več kot 1,7 milijonov evrov škode, povedal, da za poplavno varnost nedokončani poplavni nasipi predstavljajo slabšo rešitev, kot če jih sploh ne bi bilo. »Nasip je razmere konkretno na tem območju poslabšal,« kljub temu, da njegovega mnenja niso upoštevali, trdi mag. Rok Fazarinc. »To se vidi iz posledic gladin poplavnih voda na območju novega centra in bližnje okolice.«
Kaj bi se zgodilo, če nasipov ob trgovskem centru ne bi bilo?
Poplava bi še vedno bila, temu se ne bi dalo izogniti, saj se je Hudinja iz struge razlila že v zgornjem delu Vojnika, hkrati pa so poplavile še meteorne in zaledne vode, torej hudournik, ki teče skozi Vojnik, ki ni ustrezno narejen. Vendar bi lahko bila gladina poplavne vode na območju trgovskega centra 30 do 40 centimetrov nižja, kar je videti iz sledi poplavnih vod na nasipu ob Hudi-nji in na zaledju nasipa.
Je bila zaradi tega višja gladina vode tudi v zgornjem in spodnjem delu Vojnika?
Vpliva navzdol proti Škofji vasi oziroma Celju ni bilo. Tudi v zgornjem delti Vojnika bi bil obseg poplav enak ne glede na izgradnjo centra. Struga Hudinje skozi Vojnik je neurejena in slabo vzdrževana (obrežna zarast), hiše so tik ob rečni strugi. Pri Višnji vasi se združijo trije hudourniški potoki, skozi Vojnik pa je Hudinji namenjen le ozek koridor. Vpliv gradnje trgovskega centra je verjetno segal le do bližnjih sosedov. Voda je ob trgovskem centru stala, zaradi nasipa ob Hudinji je nastalo praktično jezero.
Pred gradnjo in ob njej so bila narejena tri mnenja. Po prvem gradnja ne bi poslabšala poplavne varnosti, potem vaše, po tretjem, ki ga je naročila država, izdelal pa Celjan Branko Skutnik, pa naj bi ravno izgradnja nasipov in očiščenje struge izboljšalo poplavno varnost območja. Kako so lah-
ko strokovna mnenja tako različna?
V vsebino ostalih poročil se ne bi spuščal, ker jih ne poznam. Stojim le za tistim, kar sem napisal sam. Šlo je za mnenje, ki ni bilo podprto z izračuni. Ti bi relativno točno pokazali, kakšne posledice povzroči gradnja nasipa. V hidrotehnični praksi sta dva osnovna principa: pre-točnost vedno povečuješ od spodaj navzgor, torej proti toku, nasipe pa gradiš v sotoč-ni smeri, torej od zgoraj navzdol. Če urejanje poteka v obratnem vrstnem redu, kot je bilo izvedeno v primeru Vojnika, poslabšuješ razmere na območju, ki ga sicer poskušaš varovati. Čiščenje struge Hudinje pa je vsekakor pravilen poseg.
Zgrožen pa sem nad razmišljanjem nekaterih, kot je bilo zapisano v prejšnji številki Novega tednika, da je možno »kupiti« ali izsiliti rezultat strokovnega mnenja oziroma ekspertize. Naša naloga je, da z vsem znanjem in izkušnjami opozarjamo in varujemo življenja ljudi, njihovo imetje in infrastukturo pred naravnimi nesrečami, ki jih povzroča voda. Če do takih primerov po mnenju nekaterih prihaja, bi jih morala obravnavati vsaj inženirska zbornica.
So v Laškem, kjer prav tako gradijo ob strugi, ubrali drugačen pristop?
Da, v Laškem so na nek način poskušali ohranjati stare poplavne površine. Na primer, nove terme zdravilišča imajo poplavne garaže, ki jih visoka voda zalije, nato pa hitro odteče. Potem, nova trgovina Tuš je postavljena na stebrih. Kljub temu, da je ta rešitev požela kar nekaj po-smehov, se je izkazala kot zelo dobra, saj je trgovina tudi po poplavi obratovala nemoteno. V Laškem se je na zgornjem delu za okoli 20 odstotkov razširila struga Savinje, kar ob visokih vodah prinese nekaj deset centimetrov znižanja gladine. Kljub temu pa ti ukrepi še zdaleč ne zadoščajo za poplavno varnost Laškega. Oba mostova, železniški in glavni, sta premajhna, problem se začenja že spodaj v marijagraškem ovinku. To so še ključne točke v Laškem, vendar pa, dokler ne bo zadrževanja vod v Spodnji Savinjski dolini, Laško (in ostala naselja ob Savinji) ne bo varno pred poplavami.
Kaj pa Nazarje, Mozirje? Kje so rešitve za Zgornjo Savinjski dolino?
Za Zgornjo Savinjsko dolino je bilo po letu 1990 izdelanih kar precej zasnov, ureditev, nekaj tega je nare-
jenega na teh ožjih območjih, na primer Luče, Ljubno, vendar načrtovani ukrepi nikdar niso bili izvedeni do konca, torej ni prišlo do celovitih rešitev. Mogoče je najbolj izpostavljeno prav Nazarje, ki je bilo v tem obdobju že tretjič pod vodo. Očitno ukrepi, ki so bili narejeni po letu 1990, ne zadoščajo za varnost tega naselja, zato bi bilo nujno razmišljati o dogradnji in preverjanju dosedaj narejenih ukrepov ter o ureditvi zadrževanja vod v Zadrečki dolini, torej med Gornjim Gradom in Nazarji, ker so dovolj velike naravne razlivne površine.
Po tem, ko ste si ogledali terene, katero območje je po vašem trenutno najbolj ogroženo in najhitreje potrebuje celovito rešitev?
Visoke vode je potrebno zadrževati in edino območje, kjer je to možno, je v Spodnji Savinjski dolini. To je dejstvo. Izpostavil bi morda še Vransko, ki ga poplavlja hudourna Merinščica in kjer je ravno tako možno izvesti zadrževanje in zagotoviti poplavno varnost Vranskega. Za ostala območja pa je potrebno zadrževanje vode v Spodnji Savinjski dolini, torej na širšem območju
Žalca, ter s tem zagotoviti varnost naseljem ob sami Savinji, Celju, Laškemu, hkrati pa se bodo razmere izboljšale tudi ob Voglajni in Hudinji.
Najbrž pa za rešitve vedno zmanjka denarja ...
Težko komentiram, ker nisem državni uslužbenec in s podatki o tem, kako se deli denar, ne razpolagam. Se pa precej denarja sklada, ki je bil namenjen za protipoplav-no zaščito, preusmerja v izgradnjo infrastrukturnih objektov na vodah pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Mogoče bo ravno ta povodenj del teh sredstev preusmerila nazaj na dejansko ogrožena območja.
Po državni nalogi pa si na terenu ogledujete plazove. Kje je bilo s tega vidika najhujše? Res v Vojniku, kjer so dobili tudi največ denarja?
Mogoče so jih znali bolje predstaviti. Najbolj kritični so plazovi, kjer so ogroženi stanovanjski objekti ter kjer je plaz visoko nad objektom in ima dovolj energije, da lahko poruši objekt, kot na primer pri Letušu. Veliko plazov smo z našimi posegi v naravo aktivirali ljudje, ali smo spodkopali brežino ali smo
preusmerili vodo, ki je glavni povzročitelj plazenja. V večini primerov opažamo, da je človekov poseg vplival na stabilnost. Redko je bil pojav tako izjemen, da lahko za plaz okrivimo le naravo.
Smo si podobno tudi za poplave v stanovanjskih objektih ob strugah rek in potokov deloma krivi sami? Preveč posegamo v »rečni« prostor?
Poplave so preredke, da bi nas izučile. Predvsem v obdobju 60-ih, 70-ih in 80-ih let se je intenzivno gradilo na naravnih poplavnih območjih. Večina Celja je na primer zgrajenega na naravnem poplavnem območju. Prav tako je pozidanih veliko površin ob Savinji med Le-tušem in Levcem, ki so bila že v 19. stoletju opredeljene kot poplavne oziroma razlivne površine.
Na Ostrožnem v Celju so z namenom ugotavljanja krivca tako visokih poplav ustanovili civilno iniciativo. Podobno se z iskanjem krivcev ubadajo tudi v Lev-cu. Bi za večjo poplavo na Ostrožnem lahko okrivili jezero (zaporo ob jezeru naj bi po nekaterih domnevah prepozno zaprli)? Kaj pa Leveč?
Kaj je bila poglavitna krivda za poplave na Ostrožnem, še ni popolnoma jasno. Vsekakor so verjetno poglavitni vzrok neenakomerne višine nasipov, kar spet kaže na slabo vzdrževanje že izvedenih objektov, v tem primeru nasipov. Vzdrževanje pa je predvsem povezano z denarjem, ki ga država namenja za te objekte. Podatkov o delovanju Šmartinskega jezera oziroma vplivu jezera na visoke vode nimam. Z razmerami na območju Levca se še nisem seznanil in jih zaradi tega težko komentiram. V Levcu so bili po poplavah leta 1998 izvedeni posamezni objekti (nasip, zid), ne vem pa, če so bila dela ustrezno zaključena in če so bili izvedeni tudi vzporedni ukrepi. Na vseh opisanih lokacijah (Vojnik, Ostrož-no. Leveč, Medlog, Polule in Leveč) so povsod problemi z nasipi, ki, če niso zaključeni in ustrezno vzdrževani, povzročijo več škode kot koristi. Osrednji del Celja je letos za las ušel katastrofi. Pri sotočju Ložnice in Savinje je poplavna voda dosegla sprehajalno pot, na Otoku in pri Spla-varjevi brvi pa je bila le 10 do 20 cm pod krono nasipa. Velja se zamisliti!
ROZMARI PETEK
NOVI TED*
21 grozdov
Celjani so včeraj na Starem gradu obrali svojo, zdaj že pet let staro potomko najstarejše trte na svetu, slovite mariborske kavčine.
Letina je bila rekordna, saj so trgači - mestni viničar Boštjan Safran, vitez vina Drago Medved in podžupan Celja Marko Zidanšek v lično košaro pospravili 21 dozorelih, zelo sladkih grozdov. Trta se je lepo razrasla, je uvodoma povedal Drago Medved in ob tem poudaril, da je prav trta simbol trdoživosti, vitalnosti in radosti,'zato je treba biti do nje, zlasti, če je potomka najstarejše, zdaj že celih 450 let stare trte, še toliko bolj spoštljiv. Boštjan Safran pa je povedal, da je pridelek odličen tudi zato, ker je trto negoval z ljubeznijo. »Trta jeseni vrne, kar si čez leto v njo vložil. Trta prihaja v polno rodnost in letos bomo iz pridelka iztisnili prvi mošt.« Če bo vse v redu, lahko letos pričakujemo prvi liter županovega vina.
BS
9
Župansko-direktorska trgatev
Ob vznožju Škale v Slovenskih Konjicah so v torek slovesno obrali grozdje potomke najstarejše trte na svetu, modre kavčine z Lenta. Trs je Konjičanom pred šestimi leti podarilo mesto Maribor.
. Gospodarju trte Dejanu Brečku iz Zlatega griča so se pri trgatvi pridružili župana Slovenskih Konjic Miran Gorinšek in Zreč Boris Podvršnik, direktor vitanjske občinske uprave Srečko Fijavž, predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec, vodilni možje Zlatega griča, konjiškega turističnega društva, predstavniki Hiristične zveze Slovenije in drugi. Skupaj so obrali 21 velikih in sladkih grozdov, ki jim je kmetijska svetovalka Ivica Podkrajšek kar takoj izmerila sladkorno stopnjo.
Konjičani so trgatev lahko opravili šele tretjič. Prvo leto so pustih, da se trs okrepi, potem je enkrat grozdje obrala toča in drugič »škorci« z rokami. Odtlej je pridelek iz leta v leto večji, sàj trti na s soncem obsijani legi izredno ugaja.
MBP
V Žalcu so trto Nikolajo, potomko mariborske trte, nameravali obrati že prejšnji teden ob svetovnem dnevu turizma, vendar so zaradi slabega vremena trgatev prestavili na torek. Organizatorjem ni bilo niti za trenutek žal, saj je torkovo sončno popoldne k vinskemu Keudru zvabilo ogromno število obiskovalcev.
Dogajanje so popestrili s turistično tržnico, na kateri se je predstavilo 11 žalskih turističnih društev, ki delujejo v okviru zveze pod vodstvom Brede Vizovišek. Na nekaterih stojnicah so se bohotili jesenski pridelki in lepote, na drugih so vabili na obisk v svoj kraj, spet na tretjih pa ponujali kakšno posebno jed...
Prijazno druženje so popestrili s trgatvijo modre kavčine Nikolaje, ki so jo letos prvič obirali. »Tri leta in pol smo čakali na grozde, zato je danes praznik trgatve tudi v Žalcu,« je poudaril skrbnik Bogomir Rotovnik in ob ogledu grozdov omenil, da kaže na dobro in zdravo letino. Kakor so ocenjevali strokovnjaki, člani Društva savinjskih vinogradnikov pod vodstvom Silva Mariča, naj bi iz grozdov »naprešali« 4 litre
Vinska kraljica je menda lahko »prešala«, ker ima lepe noge.
vina, letino pa je župan Lojze Posedel po savinjsko zaokrožil na 50 litrov. Kot se spodobi za trgatve, je skrbniku na pomoč priskočila žalska vinska kraljica, Suzana Cakš, ki je poskrbela za malico, nato pa si umila noge ter stisnila grozdje.
Sicer so se ljubitelji vina zahvaljevali vsem, ki so pustili trto mimo rasti, prva dva grozda pa sta župan Posedel in pater Viktor Arh razdelila med goste turistične tržnice, ki so z zanimanjem in prešernim smehom spremljali dogajanje.
US, foto: TT
Pater Viktor, župan Posedel in skrbnik Rotovnik s prvima odtrganima grozdoma. Da so jagode sladke in dobre, so ugotavljali »zobačin.
V Vojniku prva vinska trgatev
Vinogradniško vinarsko društvo Občine Vojnik jutri, v soboto, v šotoru na igrišču v Vojniku pripravlja prvo slovesno vinsko trgatev.
Prireditev se bo začela že ob 8. uri, ko bodo na prizorišču pričeli zbirati grozdje. Organizatorji obiskovalce vabijo, da prispevajo večje količine grozdja, kakšnih deset kilogramov, da ga bodo z dovoljenjem pridelovalcev razstavili, mu izmerili sladkorno stopnjo, nato še prikazali stari način prešanja. Grozdje bodo zbirali vse do 10. ure, ko se bo začela slovesnost. Takrat bodo namreč potrgali prvih deset grozdov s potomke 400-letne trte z mariborskega Lenta. Organizatorji so ob tem poskrbeli tudi za kulturni program, v katerem bodo sodelovali Arclinski fantje, Joškova banda, Harmonikarski orkester Mikola, Kulturno umetniško društvo Stari prijatelj iz Kompol, pričakujejo pa tudi vinsko kraljico. Obiskovalci bodo lahko na prireditvi naprodaj ponudili tudi doma pridelan mošt, ki ga bodo prinesli s seboj.
PM
Obrana tudi Nikolaja
Dejan Brečko, Srečko Fijavž, Boris Podvršnik, Ivica Podkrajšek in Miran Gorinšek
Trto so skrbno obrali Marko Zidanšek, Boštjan Safran in Drago Medved.
Pogled na bogato obložene stojnice žalskih turističnih društev.
10
CELJE
il
NOV! TEDNIK
Prijave škode le še danes
Celjski »poplavljenci« morajo danes oddati obrazce s prijavami škode
Danes se izteka rok, do katerega morajo oškodovanci v zadnjih poplavah v Mestni občini Celje prijaviti škodo, ki so jo utrpeli. To lahko storijo na obrazcih, ki jih dobijo na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti ali na spletni strani občine Celje.
Ob začetku zbiranja prijav škode so se številni oškodovanci pritoževali, da so obrazci silno zapleteni in da jih je brez pravne pomoči in brez uradnih cenilcev praktično nemogoče izpolniti. Predsednik komisije za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Mestni občini Celje Aleš Vrečko pravi, da je to res, saj gre za standardne obrazce, namenjene predvsem stroki. »Toda, takšni so predpisani in takšne smo morali dati v uporabo. Ker želimo dobiti čim bolj jasne podatke, vseeno predlagamo, da jih oškodovanci izpolnijo po najboljših močeh, priložijo pa naj jim čisto preprost opis škode, ki so jo utrpeli, napisan z lastnimi besedami. Napišejo naj najpomembnejše podatke za ocenitev škode - kateri prostori so bili poplavljeni, kakšna je njihova kvadratura, kako visoko je segala voda, ali
gre za stanovanjski ah za kletni prostor, kurilnico, garažo in podobno, kakšna so bila tla... da navedejo vse podatke, iz katerih bo mogoče oceniti škodo, ki so jo utrpeli,« pravi Vrečko. Dodaja še, da so zelo dobrodošle tudi kakršne koli fotografije poplavljenih prostorov. »Ko namreč voda odteče in so prostori očiščeni, je praktično nemogoče oceniti, kakšno je bilo stanje takrat, ko so bili poplavljeni.«
Številke k obrazcem o prijavljeni škodi bodo dodali strokovnjaki. Župan je namreč imenoval skupino izvedencev, ki bodo pregledali prijave škode in jo ocenili. Do srede je prišlo nekaj nad 200 prijav, torej je škodo prijavila manj kot polovica lastnikov 434 poplavljenih stanovanjskih objektov. Vrečko pravi, da je možno tudi, da je marsikdo po opravljenem čiščenju sam ugotovil, da se mu škode ne splača prijavljati. »Odškodnine, ki jih lahko pričakujejo, bodo namreč, tako vsaj kažejo izkušnje po zadnji katastrofalni poplavi, ko so pokrile le okoli 8 odstotkov ugotovljene škode, najbrž tudi tokrat minimalne.«
200 vrst gob v Tušu
Gobarsko društvo Bisernica obstaja že od leta 1963 in ima okoli 50 članov. Vsako leto priredijo razstavo gob, danes in jutri bo na ogled v Planetu Tuš v Celju.
Društvo Bisernica je eno izmed najbolj dejavnih gobarskih društev v Sloveniji in od leta 1963 le trikrat niso razstavili gob. V zadnjih letih so razstave prirejali na Mednarodnem obrtnem sejmu, letos pa so se preselili v Planet Tuš, ker bi radi v društvo povabili nove, mlajše člane. Danes od 9. ure naprej in jutri, v soboto, bo tam razstavljenih več kot 200 vrst gob, ki jih bo prinesla približno četrtina članov Bisernice. Obiskovalci bodo na razstavi lahko spoznavali nove vrste gob, dobili strokovne odgovore na vprašanja ah pa se včlanili v društvo.
KŠ
JAVNE NAPRAVE
javno podjstje, d.o.o. 3QOO CELJE. Teharska 49 tal.: 03 425 64 00 fax; 03- 425 64 12
m óÀméè
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ
ES
Intervencijska naročila izven rednega delovnega
Prevoznost cest v občini Celje je zdaj zagotovljena z izjemo ceste Šmartjio v Rožni dolini-Šentjungert, kjer bo potrebna temeljitejša sanacija in so zanjo projekti že v izdelavi. Skupaj so po poplavi našteli 16 plazov, a razen v treh primerih, kjer so potrebni nujni ukrepi, ne gre za plazove, ki bi neposredno ogrožali objekte.
Celjski mestni svet se bo na izredni seji, namenjeni oceni škode po poplavi in potrebnim ukrepom za izboljšanje poplavne varnosti, pa tudi bližnjim volitvam v državni svet, sestal v ponedeljek. Aleš Vrečko pravi da bodo na tej seji posvetili pozornost predvsem tistim ukrepom, ki so v občinski pristojnosti in ki lahko prispevajo k večji poplavni varnosti, predvsem pa odpravijo vzroke za poplavljanje. »Gre za nekatere ukrepe, ki bi jih lahko izvedli tudi v sodelovanju z državo in to na območjih Ostrožnega, Lave, Medloga, Gajev ...«
BRST
Lepši časi za mestne fasade?
Do hitrejše obnove kulturne dediščine tudi s pomočjo občine in z evropskim denarjem
Celjska družba Nepremičnine, ki gospodari s pretežnim delom občinskega stanovanjskega fonda, je lani začela obnavljati fasade v starem mestnem jedru, ki so pomemben del kulturne dediščine mesta. Pred dnevi so končali obnovo fasade na Cankarjevi 6, napovedujejo pa obnovo še nekaterih fasad in stavb v tej mestni ulici.
Cankarjeva uhca je po trditvah stroke ena najlepših v Sloveniji, vendar propadajoče fasade krnijo njen ugled. Ulica je bila zgrajena konec 19. in v začetku 20. stoletja. Fasade pa kažejo preplet nemške neorenesanse in neogoti-ke, ki daje pečat večjemu delu tega mestnega predela.
Že začeto obnovo sta v 90. letih ustavila nov stanovanj ski zakon ter zakon o denacionalizaciji, ki sta prinesla spremembe lastništva in s tem tudi način financiranja obnov. Pravo zmedo in s tem veliko oviro za hitrejšo obnovo je prineslo mešano lastništvo objektov. Prav obnova fasade na Can-karjevi 6 pa dokazuje, da je z veliko mero angažiranosti, predvsem pa posluha in interesa vseh sodelujočih, lastnikov, varuhov kulturne dediščine in izvajalcev, mogoče priti do odličnega rezultata. Stavba je v mešani lastnini, vendar so Nepremičnine ob razumevanju in sodelovanju nekaterih lastnikov uspele izpeljati zahtevno obnovo, ki jo je izvajalo podjetje Remont, nadziral pa Zavod za varstvo kulturne dediščine. Za obnovo so pridobili tudi nekaj denarja ministrstva za kulturo..
»V Nepremičninah pripravljamo projekte za nadaljevanje obnove in rekonstrukci-
Cankarjevi 6 v Celju je po obnovi zasijala v vsej svoji lepoti.
je fasad v Cankarjevi ulici na hišah št. 6,8,9-11 ter 13, kasneje tudi drugje v mestnem jedru,« pravi direktorica Danica Doberšek. »Zaradi mešanega lastništva pa je zmotno pričakovati, da bi Nepremičnine same skrbele za obnovo fasad, še zlasti zato, ker so najemnine za neprofitna stanovanja večinoma zelo nizke, kar zmanjšuje finančne možnosti za tekoče investicijsko vzdrževanje stavb,« pravi Doberškova.
Več optimizma vliva odločitev Mestne občine Celje, da bo v nadaljnjih obnovah sodelovala tudi sama. Tako naj bi v kratkem imenovali stro-
kovno skupino, ki bi skrbela za obnovo fasad v sklopu rekonstrukcije objektov in reurbanizacije mestnega jedra. Prav tako naj bi se za ta dela že naslednje leto v proračunu našlo vsaj nekaj denarja. Prav tako naj bi relativno visoke zneske, ki so potrebni za obnovo fasad, skušali pridobiti tudi iz nepovratnih sredstev evropskih strukturnih skladov ter iz države.
»Nikakor pa ne bo šlo brez sodelovanja etažnih lastnikov v teh stavbah, ki bodo morali prispevati svoj delež pri obnovah,« poudarja Doberško-va.
BRANKO STAMEJČIČ
Brezplačna računalniška znanja
V okviru tedna vseživljenjskega učenja, ki letos nosi naziv Slovenija, učeča se dežela, bodo na Srednji ekonomski šoli Celje tudi letos od 15. do 18. oktobra organizirali brezplačne mini računalniške tečaje powerpointa, uporabe internet, excela, worda in desetprstnega slepega tipkanja.
Aktivnosti bodo v specializiranih učilnicah šole od 17. do 20. ure in jih bodo izvajali profesorji Srednje ekonomske šole Celje.
Struktura udeležencev je vsako leto zelo pestra, kar kaže na izredno zanimanje prebivalstva Celja in širše okolice po izpopolnjevanju različnih znanj. Mnogi so se odločili, da pridobljeno znanje dopolnijo na nadaljevalnih tečajih, ki jih organizirajo preko celega leta. Imajo štiri sodobno opremljene računalniške učilnice s po 17 delovnimi mesti, kar omogoča kvalitetno delo pod strokovnim mentorstvom izkušenih predavateljev.
Prijavite se lahko po elektronski pošti: olga.iskra@guest.ar-nes.si ali po telefonu: 031/858 342 - Petra Tomšič.
01
Mačje lepotice na ogled
Felinološko društvo Celje, ki letos slavi 20. obletnico obstoja, pripravlja v soboto in nedeljo v hali E Celjskih sejmov 19. mednarodno razstavo pasemskih mačk. V obeh dneh se bo od 10. dO 18. ure s svojimi mačjimi lepoticami predstavilo 160 razstavljavcev iz Italije, Avstrije, Poljske, Češke, Hrvaške in Slovenije.	MG
novo v C Galerija osk;	.elju IR KOGOJ
TURISTIČNA AGENC Narodni .hm, Ceij	IJA pOTEPUH
É t« ^ f>	
VJA Ì	^ ml
ŽALEC	ŠOŠTANJ MOZIRJE
Za domača in tuja zijala
V nedeljo je pod kostanji na Rečici ob Savinji spet zadišalo po pečenem kostanju, moštu in domačih dobrotah, sej-marji so ponujali svoje blago, obiskovalci so se čudili številni kmečki družini, »cukrovi« I .i zi in »pičkurinu«, vmes pa sta trška policaja preverjala, če vse poteka po zakonu.
»Pičkurin«, ki je po kmetijah prodajal drobne potrebščine za gospodinjstvo, je bil v času med obema vojnama stalen obiskovalec podobnih sejmov v Zgornji Savinjski dolini. Ime je dobil predvsem zaradi temperamenta.
Člani rečiškega turističnega društva so namreč spet pripravili Lenartov sejem, ki se je od prejšnjih razlikoval predvsem po tem, da je zbrane pozdravil pravi župan Vinko Jeraj, hkrati pa trškima policajema predal pooblastila in sejmarjem naročil, naj ju ubogajo. »Zupan, svetniki, delavci, purger-ji, prihajači ter domača in tuja zijala, obveščam vas, da imajo tržani pravico do sejmaijenja že od njega dni,« se je glasil policajev pozdrav, nadaljeval pa v podobnem stilu. Policaj je od zbranih zahteval, naj ne »bo svinjarije, pač pa red in snaga«. Prav tako je sejmaijem položil na dušo, naj prodajajo dobro robo, tepeške pa ne sme biti. »Ne sme se goljufati, oš-tirji morajo pijačo točiti iz fri-šnih glažev. Lahko se poje, ne sme se dreti. Kdor teh navodil ne bo ubogal, ga bova s pomočnikom kaznovala...« je grozil policaj.
Na sejmu so tudi letos sodelovali »rokodelci, kramarji in priložnostni oštirji« iz različnih koncev Slovenije, orga-nizatoijem pa je uspelo, da so medvojno sejemsko dogajanje v Zgornji Savinjski dolini obudili brez kiča in plastike, ki sta prepogosta gosta na podobnih sejmih.
US
Ob dnevu starejših
Društvo upokojencev Vrbje je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev ob mednarodnem dnevu starejših, ki je bila v dvorani Doma krajanov v Vrbju.
Na prireditvi se je zbralo veliko število starejših, o pomenu mednarodnega dneva starejših pa je spregovoril predsednik DU Vrbje Ernest Lužar. Povedal je, da je bil ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, v Ljubljani sedmi Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer so govorih o možnostih starejših v razvoju družbe, o pomenu aktivnega staranja ter o sodelovanju starejših v družbi. Zbrane so pozdravili še predsednik KS Vrbje Jože Meh, predsednik ZDU občine Žalec Jože Glinšek in žalski župan Lojze Posedel. V programu so nastopih harmonikarji DU Vrbje, ansambel Ajmarček, pevke in kitaristi iz Vrbja ter mladi domači talenti.	TT
Vabljeni v Petrovče	JÉ|
na HMELJARSKI LIKOF
v soboto, 6. oktobra 2007, od 15. ure dalje
PROGRAM PRIREDITVE:
15.00 - zahvalna maša v baziliki sv. Matere božje v Petrovčah 15.45 - povorka od cerkye do prireditvenega prostora 16.00 - strokovni in kulturni program 17.00 - zabavni program z glasbeno skupino NAVIHANKE
slovesnosti ob odkritju panoramske turistične table
večjo prepoznavnost kraja
Na Polzeli so v okviru občinska praznika namenu predali panoramsko turistično tablo.
Kot je na slovesnosti ob odkritju table dejala predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar, je pregled podatkov zahteval velika časa in truda. Pri tem so sodelovali tudi zaposleni na občini, predstavniki krajevnih odborov ter domačini. S tablo želijo obiskovalcem predstaviti pomembne objekte in ustanove, naravne in kulturno-etnografske znamenitosti ter proizvodne in storitvene dejavnosti ter poti do njih.	TT
Upokojenci na olimpijadi
Društvo upokojencev in stranka DeSUS s Ponikve pri Žalcu sta pripravila sedmo olimpijado športnikov upokojencev. Na njej je nastopilo 215 upokojencev in upokojenk iz šestnajstih društev, ki so se pomerili kot posamezniki in ekipno v petih športnih panogah
V streljanju z zračno puško je pri moških zmagal Ivan Novak iz Griž, pri ženskah Karo-lina Strme iz Vrbja, pri moških ekipno Petrovče in pri ženskah ekipa Vrbja. Pri metanju krogov je slavil Ivan Novak iz Griž, pri ženskah Lojzka Jelen s Ponikve, ekipno pa sta slavili ekipi Ponikve. Pri metu pikada je zmagal Martin Zagoričnik, pri ženskah Marija Lešnik, oba s Ponikve, Ponkovljani pa so bili tudi ekipni zmagovalci. Pri suvanju krogle je slavil Srečko Kavalar iz Levca, pri ženskah Irena Krk iz Andraža, pri moških ekipno Ponikva in pri ženskah Andraž. Pri ruskem kegljanju je zmagal Ciril Rotovnik iz Šentilja, pri ženskah Jožica Melanšek iz Andraža, pri moških ekipno Šentilj in pri ženskah Andraž. TT
Ena hiša za ljudi
Na novinarski konferenci so člani odbora za kakovost, ki so ga oblikovali v Upravnem centru Mozirje, spregovorili o prednostih, ki jih prinaša delovanje različnih služb pod eno streho.
V teh dneh namreč mineva leto, od kar so v Mozirju odprli upravni center, kamor so se preselile državne, občinske in še nekaj drugih služb, ki so bile prej razpršene po celem kraju. Kot kažejo ankete, so s skupno organiziranostjo zadovoljni tako zaposleni kot uporabniki, mozirski model pa si ogledujejo tudi v drugih občinah. Kakor je pojasnil načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, bo model podrobneje predstavljen novembra na Brdu kot ena od dobrih praks slovenske javne uprave. V Mozirju so predstavili tudi e-zemljiško knjigo, ki je za zainteresirane začela delovati v petek v prostorih centra.
»Edina stalnica v našem delu so spremembe, vendar so predvsem za uporabnike želene spremembe na bolje,« je ob razmišljanju o uvedbi eno- ah dvotirnega sistema v projektu regionalizacije Slovenije poudaril načelnik Poličnik.'	US
Skupno nad težave
Prejšnji četrtek zvečer so občinski praznik proslavili v Šoštanju, kjer je župan Darko Menih s fotoprojekcijo o opravljenih in bodočih projektih prisotnim v dvorani predstavil preteklo delo in vizijo razvoja.
Občina Šoštanj je med desetimi najbolj zadolženimi občinami v državi, župan Menih pa je govoril tudi o posameznikih, ki se ne morejo sprijazniti s spremembami po lanskih volitvah in ga skušajo kompromitirati. Kljub temu je Menih prepričan, da so v občini dobro organizirani, predstavitev je zaključil z željo po skupnem sodelovanju, saj »nobena težava ni takšna, da je skupaj ne bi mogli rešiti, le malo pa je takih, ki jih lahko rešimo sami.«
Priznanji Občine Šoštanj sta prejela glasbeni pedagog in dirigent Janez Šuligoj ter Športno društvo Zavodnje, ki poleg številnih aktivnosti v kraju skrbi tudi za edino smučišče v občini. Plakete je prejelo devet nagrajencev, in sicer PGD Lokovica, Maša Stropnik, TD Pristava, Anton Rehar, Pavla Rosee, Franc Krevzel, Evgen Drvarič, Oktet Zavodnje in KUD Ravne. Prireditev so s svojimi nastopi in ustvarjalnostjo počastili in popestrili MePZ Svoboda, Oktet Teš in Pihalni orkester Zarja Šoštanj.	US
LAŠKO
Mladi taborniki na Resevni
V petek se je v Hruševcu zbralo približno 300 mladih fantov in deklet s taborniškimi ruticami, ki so se podah na potovanje in raziskovanje po Resevni. Sodelovali so v 48. republiškem orientacijskem tekmovanju Zveze tabornikov Slovenije, ki so ga letos prvič organizirali šentjurski taborniki, trajalo pa je do nedelje.
»Tekmovanje smo želeli organizirati zato, da lahko mladi spoznajo lepoto naših krajev,« je povedal Janez Kukovič, starešina roda Divjega petelina v Šentjurju, »taborniki bodo tu dobili nove izkušnje in možnost, da se pomerijo v orientacijski spretnosti v neznanem okolju.« Tekmovanja se je udeležilo 38 ekip. Prišli
so vsi, ki imajo dovolj znanja in izkušenj na orientacijskem področju.
Prva naloga mladih tabornikov po prihodu v Šentjur je bila, da si zagotovijo prostor za spanje. Kmalu je okoli Osnovne šole Hruševec stalo ogromno šotorov najrazličnejših barv in oblik. Vendar tudi za tem ni bilo časa za počitek. Sledil je namreč pozdrav in prižiganje taborniškega ognja, ki ga je spremljalo glasno mrmranje, saj ta glas taborniki uporabljajo namesto ploskanja in pomeni odobravanje. Nato se je začel prvi del tekmovanja, prepoznavanje topografskih znakov, ko se je stemnilo, pa še preizkus v svedobni signalizaciji. Nato je končno nastopil čas za spanje. V soboto so
morali taborniki še pred sončnim vzhodom šotore spet pospraviti in se z 20 kilogramov težkimi nahrbtniki podati v šentjurske gozdove. Mlajši so tekmovali v kategoriji Popotnikov in popotnic, starejši pa v kategoriji Raziskovalk in raziskovalcev. »Gre za preizkušnjo duha, telesa in veščin, ki jih taborniki pridobivamo skozi delo,« je tekmovanje opisal Tadej Pugelj, strokovni sodelavec na Zvezi tabornikov Slovenije, »življenje v naravi je tisto, ki nas odlikuje. Po tem smo poznani in v tem smo dobri.« Med vzponom na Resev-no so morah taborniki iskati kontrolne točke, risati karte, na koncu pa so morali ponovno postaviti šotore. Del tekmovanja so bile tudi kuharske veš-
čine, saj je bilo za večerjo treba skuhati golaž. Najbolj zadovoljni pa so bili šentjurski taborniki, ki so tekmovanje organizirali, saj njim ni bilo treba taboriti v divjini, ampak so lahko sobotno noč preživeli na toplem, v telovadnici Osnovne šole Hruševec.
V kategoriji Popotnikov in popotnic je v moški ekipi zma-
gal Šiški rod iz Ljubljane, v ženski pa rod Dobra volja, prav tako Ljubljane. V kategoriji Raziskovalk in raziskovalcev je pri moških zmagala ekipa iz Novega mesta, pri ženskah pa Močvirski tulipani iz Ljubljane. »Nagrada je že to, da vsak prehodi pot od začetka do konca, kar je izziv za vsako ekipo,« je razložil Tadej Pugelj,
»vseeno pa so najboljše ekipe za nagrado dobile tudi udeležbo na izobraževanju, ki ga prireja Zveza tabornikov Slovenije.« V nedeljo so se utrujeni, a zadovoljni taborniki vrnili v Hruševec in se odpraviti domov, bogatejši za novo izkušnjo in z lepimi vtisi o šentjurski pokrajini.
KŠ
S kolesi osvajali vrhove
Planinska sekcija Rečica pri Laškem je konec septembra pripravila krompirjev piknik in 2. gorski kolesarski maraton po vrhovih rečiške doline.
Kolesarji so na 30 kilometrov dolgo pot krenili na Zavratih, kolesarjenje pa nadaljevali proti Zgornjemu Breznemu, Govcam, Kuretnem in Šmihelu. Po krajšem postanku so se povzpeli na Šmohor, od tod pa naprej pod Gozdnik, na Mrzlico do Zgornje Rečice. Sledil je še zadnji vzpon na Zavrate, kjer so zmagovalcem podeliti medalje in druženje nadaljevati ob krompirjevih specialitetah priznanih in preverjenih kutinarikov.	BA
Notarka odslej tudi v Laškem
Notarske storitve so od tega tedna prvič v zgodovini kraja na voljo tudi v Laškem. Notarka Darja Jarnovič iz Novega mesta ima sedež v občinski zgradbi v bivših prostorih Kmetijske svetovalne službe.
Notarski urad je oprt vsak delovnik ter vsako prvo soboto v mesecu. Ob ponedeljkih bodo notarske storitve v Laškem na voljo med 8. in 15. uro, ob torkih med 8. in 15.30, ob sredah med 8. in 18. uro, ob četrtkih med 9. in 12. ter 14. in 16. uro, ob petkih od 8. do 13.30 ure, ob sobotah pa bo notarska pisarna odprta od 8.30 do 12.30 Notarka Darja Jarnovič bo Laščanom, ki so morali ure.	doslej notarske storitve urejati v Celju, skrajšala mar-
a	BA	sikatero pot.
Šentjurska »razprodaja«
Občina je začela s prodajo zemljišča za gradnjo poslovnih in individualnih objektov ter objektov z varovanimi stanovanji. V Šentjuiju je tako možno kupiti več komunalno opremljenih zemljišč. V indu-
strijski coni v južnem delu Šentjurja občina prodaja zemljišča za izgradnjo poslovnih objektov v skupni velikosti 25.450 mt. Prodajajo tudi šest parcel za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš na lokaciji v ne-
posredni bližini središča mesta Šentjur, velike so med 600 in 1.100 mt. V bližini doma starejših v Šentjuiju pa je občina ponudila zemljišča v skupni velikosti 4.617 m,, namenjena izgradnji večstanovanj-skih objektov z varovanimi stanovanji.	PM
fiMl

Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži, otroški vozički in posteljice, previjalne mizice, igrače...)
AKCIJA X? hip;
-	otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta),
-	majice z dolgimi rokavi (30 % popusta)
-	otroške trenerke od 12.-16. leta
Vabljeni tudi v prodajalno BISER z bogato izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike.
vabi k vpisu v višješolska študijska programa:
« UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE - izredni študij
« ŽIVILSTVO IN PREHRANA
- izredni študij Vpis v 3. roku bo od 2. do 10. oktobra 2007 na Šolskem centru Šentjur.
icije po telefonu:
03/746-29-02 al] 03/746-29-00
Kolesarji sa si na Šmohorju nabrali moči za preostanek kolesarskega maratona.
Prva spretnost, v kateri so se pomerili mladi taborniki, je bilo prepoznavanje topografskih znakov.
Ključi zapornic in prepustnice
Premalo obveščanja o novostih, ki jih prinaša šengenski sistem varovanja meja
Slovenija bo konec leta prevzela šengenski sistem nadzora na mejah. Na notranjih mejah s članicami Evropske unije bodo odpravljene mejne kontrole, prehod med državami pa bo možen kjerkoli, ne le tam, kjer so bili doslej mejni prehodi. Drugače bo na meji s Hrvaško, kjer bo nadzor strožji. Prav zato so na posvetu, ki ga je v Rogaški Slatini pripravil inštitut za etnične in regionalne študije Iscomet, skušali predstaviti pomen novega sistema nadzora meje in njegov vpliv na prebivalce ob meji.
Med obiskovalci srečanja, predstavniki občin, upravnih enot in razvojnih agencij je zlasti izstopalo mnenje, da niso seznanjeni z novostmi, ki jih šengenski nadzor prinaša. »Nobeno pristojno ministrstvo, razen notranje, se ni potrudilo, da bi te organizacije informiralo. To je slabo, saj
bo delovanje tega sistema lahko ustvarilo veliko nejevolje. Zlasti sistema kontrole varovanja tako imenovane zelene meje, na območju katere nas lahko policist ustavi kadarkoli, če sumi, da gre kaznivo dejanje,» pravi glavni organizator prof. dr. Silvo Devetak.
Po mnenju mnogih je sistem, čeprav je tik pred uvedbo, premalo dodelan, saj lahko ovira obmejno sodelovanje med občinami, podjetji in nenazadnje ljudmi z obeh strani meje. Tu so izpostavili zlasti slovensko-hrvaško turistično cono v Podčetrtku,
kjer je na označenih mestih mejo mogoče prehajati s turistično dovolilnico. Ta je doslej edina, ki je uspela v Sloveniji zaživeti, čeprav so jih pripravljali tudi na drugih območjih. In če jih je v Sloveniji finančno podpirala država, so morale na hrvaški strani denar za vzpostavitev prispevati občine same. A danes še ni jasno, ali bodo takšne turistične cone sploh še lahko delovale.
SOPS naj bi še veljal
Večjih sprememb pa ne bo za obmejne prebivalce. Po za-
Prebivalci ob meji bodo lahko v sosednjo državo še vedno prehajali s prepustnico.
Za varovanje meje s Hrvaško bo skrbelo 3.092 policistov, dobra polovica jih bo delala na mejnih prehodih, ostali bodo preverjali zeleno mejo. Na srečanju so spomnili, da se je v preteklosti veliko prebivalcev na slovenski strani meje ukvarjalo s prevozi ilegalcev. Številko slednjih se je sicer z 38 tisoč leta 2001 znižalo na približno 3 tisoč, zato tudi manj prekrškarjev v Sloveniji, a bodo tej problematiki v prihodnje še vedno posvečali veliko pozornosti.
gotovilih odgovornih naj bi tudi po uveljavitvi šengenskega nadzora ostal v veljavi sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) med Slovenijo in Hrvaško. Darko Po-štrak iz oddelka za državno mejo pri Generalni policijski upravi pojasnjuje: »Sporazum ostaja v veljavi takšen, kot je. Sprememba je mogoče le v tem, da bomo določene cestne relacije zaprli, podrli nekaj brvi. Ib gre samo za tiste lokacije, ki jih ljudje ne uporabljajo, na ostalih območjih ostaja stanje nespremenjeno. Na določenih lokacijah bodo sicer postavljene zapornice. Tisti, ki imajo upravičen interes, bodo dobili ključe in si bodo zapornico sami odprli.« V velja-
vi ostajajo tudi prepustnice. »Od Evropske komisije nismo doslej prejeli nobenega podatka, da bi bilo pri našem dogovoru o sodelovanju pri obmejnem prometu kaj narobe. Je pa treba opozoriti, da se s temi dokumenti lahko giblje izključno v obmejnem območju.«
Večja gneča na mejah
Nekoliko drugače na uveljavitev šengenskega sistema gledajo predstavniki hrvaških občin. Božidar Brezinščak Bagola, načelnik Občine Hum na Sotli, se boji predvsem večje gneče na mejnih prehodih. »Do zdaj so te nastajale ob petkih in sobotah,
a se bojimo, da bo stanje zdaj še slabše. Mislim pa, da bo Slovenija več izgubila kot Hrvaška, ker pač ne bomo več hodili kupovat v Slovenijo. Če slučajno SOPS v šengenski ureditvi ne bo več veljal, lahko nastane veliko težav, saj se iz naše občine še vedno v Slovenijo na delo vozi več kot 260 ljudi, približno 150 je tudi mešanih parov na tem območju. Sicer pa s slovenskimi obmejnimi občinami dobro sodelujemo in upamo, da bo sodelovanje ostalo tudi v prihodnje.» Župan Občine Bistrica ob Sotli Jože Pregrad opaža, da hrvaški lastniki ozemelj v Sloveniji le-ta že prodajajo.
ANDREJ KRAJNC
aOUAKE
Jubilej v Šentvidu
Prostovoljni gasilci iz Šentvida pri Grobelnem so v soboto s proslavo in z gasilsko veselico obeležili 80-letnico delovanja. V jubilejnem letu so obnovili gasilski dom. Tako so zamenjali streho, prebarvali fasado ter obnovili okna in vrata.
Za uspešnejše delo so letos kupili še rabljeno 800-litrsko črpalko, ob prazniku pa so podpisali sporazum o sodelovanju s hrvaškima prostovoljnima gasilskima društvoma Be-dekovčina in Brestovec-Orehovički. V zadnjih letih sicer 120 članov, od tega 50 aktivnih, večjih intervencij ni imelo. Pomagali so ob naravnih in drugih nesrečah ter prevažali vodo. Na slovesnosti, ki jo je zaznamovala gasilska parada, so podelili priznanja, plakete in zahvale najzaslužnejšim članom in tistim, ki so prispevali k razvoju gasilstva. AK
Moda, ki jemlje sapo.... in ustavlja dih...
jesensko ztmsW uttinki iz prestolnic mode
*oslo ""Cambridge •taminijham "pari". Vinu 'a' vegas
Celje, G
pridite, globoki zakladnica raoi
Domova odprla vrata
V Pegazovem domu v Rogaški Slatini in Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah so pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so, tudi z vodenimi ogledi, omogočili vpogled v življenje starostnikov v domovih. Hkrati so na razstavah stanovalci prikazali svoje delo, zlasti ročne spretnosti. V Pegazovem domu so predstavili koncept stanovanjskih skupin, ki so ga uvedli prvi v Sloveniji, v Šmarju pri Jelšah pa so dan posvetili gibanju starostnikov. V športno-družabnih igrah so se pomerili tako stanovalci kot tudi njihovi sorodniki in zaposleni v domu. Kot se za jesenski čas spodobi, so pripravili stojnico z dobrotami, pekli kostanj in pokušali mošt ter vse skupaj sklenili z družabnih srečanjem.
AK
Ko te strese Evropa
Neformalna skupina Mladi Kozjanskega in Obsotelja je minuli teden pripravila okroglo mizo z naslovom Ko te strese Evropa. V Šmarju pri Jelšah so se zbrali dijaki in študenti iz kar osmih občin, ki so s povabljenimi gosti spregovorili o tem, kako mlade motivirati, da se aktivno vključijo v razvoj območja in pri tem izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Evropska unija.
V stari šmarski šoli je bilo pestro že pred okroglo mizo, saj so mladi pod vodstvom ustvarjalke Barbare Rupnik na stene izrisali domiselne grafite. Celotnega dogajanja so se
udeležili mladi iz občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli, Šentjur, Dobje in Šmarje pri Jelšah. Ena izmed poglavitnih idej okrogle mize, ki so jo izvedli v okviru projekta Glas mladih Obsotelja in Kozjanskega, sofinancira pa ga evropska komisija, je bilo poudariti, da je biti Evropejec tudi za Slovence že dana in ponujena identiteta.
Mag. Zlata Ploštajner, direktorica Razvojne agencije Kozjansko, je odgovarjala predvsem na vprašanja glede regionalne in lokalne podpore mladim, da bi se močneje povezali z različnimi evropskimi in-
stitucijami in posegali po mednarodnih formalnih in neformalnih oblikah izobraževanja. Aleksander Svetelšek, direktor skupine Tuš, je mladim predvsem svetoval, kako do uspešne kariere ter v razmislek ponudil vprašanje, kakšni kadri so iskani v evropskem skupnem prostoru. Udeležencem sta se predstavila tudi nekdanji stažist v evropskem parlamentu Rajko Antlej, ki je lokalno oblast pozval, naj poskrbi za dovolj delovnih mest, ter Primož Ferjančič, programski sodelavec v projektu Movit na mladina, ki je mlade seznanil z aktualno mladinsko politiko.
SL. KONJICE]
Povezuje jih Žička kartuzija
Začetek seje konjiškega občinskega sveta prejšnji teden je bil slovesen. Župan Miran Gorinšek je po utemeljitvi, ki jo je prebrala predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Sodin, izročil občinsko priznanje, srebrni konjiški grb, prof. dr. Nataši Golob, avtorici stalne razstave Kulturna dediščina Žič-ke kartuzije.
Podelitve ob občinskem prazniku konec junija se av-
torica zaradi mednarodnih obveznosti ni mogla udeležiti, v konjiški občini pa so se ji tudi na tak način zahvalili za velik prispevek k spoznavanju in prepoznavnosti Žičke kartuzije v širšem evropskem prostoru.
Dr. Golobova je bila priznanja iskreno vesela: »Nisem še doživela, da bi mi kdo takole rekel hvala,« je nagovorila občinske svetnike in na kratko povzela raziskovanje rokopisov in ar-
hitekture Žičke kartuzije: »Ko sem se podala na to pot, sem se večkrat vprašala, kaj mi je bilo tega treba, kaj nimam že dovolj sivih las? Sedaj z zadovoljstvom ugotavljam, da tudi če ne bi ničesar več doživela, je bilo teh mojih 60 let vredno živeti. Upam, da bomo skupaj stopili še v kakšno podpoglavje,« je napovedala sodelovanje z občino tudi v prihodnje.
MBP
NAKRATKO
Nadomestni most urejen
VIŠNJA VAS - Ker je neurje poškodovalo most v Višnji vas, je bilo treba urediti nadomestnega, ki so ga pred dnevi dokončali. Promet je urejen izmenično enosmerno. Cesto Vojnik-Dobrna po lanskoletnih podatkih dnevno uporablja več kot šest tisoč vozil. Most so uredili na zemljišču ob graščini Tabor. Kdaj bodo na mestu, kjer je neurje poškodovalo obstoječi most, uspeli zgraditi novega, še ni znano, prav gotovo pa bo trajalo vsaj nekaj mesecev.
RP
Po vodi pretok denarja
SLOVENSKE KONJICE - V občini še vedno ocenjujejo škodo, ki jo je povzročilo obilno deževje. Prva ocena, ki ne vključuje škode na strojni in drugi opremi, presega 1,5 milijona evrov. Občina je za odpravo posledic namenila ves denar rezervnega sklada, 40 tisoč evrov. V kratkem času ji je uspelo popraviti najhujše poškodbe komunalne infrastrukture, zlasti cest. Uspešno so sanirali tudi plazove, ki so zasipali ceste, vključno z največjim na Kamni gori. Za odpravo posledic plazov bodo od države dobili 20 tisoč evrov pomoči, hkrati pa so se občinski svetniki odločili, da iz tekoče proračunske rezerve namenijo za hitro pomoč po poplavah 10 tisoč evrov skupnosti slovenskih občin, ki bo denar namenila najbolj potrebnim.
Evropski denar za konjiška projekta
SLOVENSKE KONJICE - Občina je na razpisu za regionalne vzpodbude pridobila evropska sredstva za projekt oskrbe s pitno vodo ter za projekt zbiranja odpadnih vod. Prvi projekt je vreden 876 tisoč evrov in vključuje izgradnjo vo-dohrama Škalce ter razvodnega omrežja. Za ta projekt bodo dobili 620 tisoč evrov evropskih sredstev. Drugi projekt, omrežje sekundarne kanalizacije, je vreden 837 tisoč evrov, zanj pa bodo dobili 592 tisoč evrov. Občina mora torej sama prispevati 500 tisoč evrov. Svoj delež bodo zagotovili v proračunih za prihodnji dve leti.
MBP
Komunalno podjetje prevzelo nadzor
S 1. oktobrom je ravnanje z odpadki v konjiškem CERU od podjetja Eko prevzelo Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Tako se so se zaključila večletna nesoglasja med obema podjetjema.
V občini so vztrajali, da ima CERO enega samega upravljavca, ki pa lahko s pogodbo odda posamezne delovne faze v izvajanje. Ker niso mogli doseči dogovora, kdo bi kaj delal in kdo bi bil za kaj odgovoren, je JKP prevzelo center za ekološko ravnanje z odpadki v celoti. To pomeni, da je prevzelo
delavce Eka, občina pa je odkupila njegova osnovna sredstva, vključno z vhodno kontrolo z mostno tehtnico.
Za uporabnike se pri ravnanju z odpadki ni nič spremenilo, posredno pa je spor med JKP in Ekom zavrl uresničevanje ločenega zbiranja odpadkov po sistemu »rumena vreča«. Dr. Marinka Vovk je namreč projekt patentirala, dogovori o pravici in pogojih uporabe tega projekta na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje pa še niso zaključeni.	MBP
m,novitednik.com y?fmradiocelje.com
Tretji v državi
NOVI TiDNIR
V petek in soboto je bilo v Blanci državno srečanje društev Mladi gasilec, na katerem je sodelovala tudi ekipa Osnovne šole Vojnik. Gregor Kramar, Jure Sentočnik in Uroš Jurgec (na sliki z mentorico Mileno Jurgec), ki so člani olimpijske tekmovalne enote iz PGD Nova Cerkev, so tekmovali v teoretičnem znanju iz prve pomoči in gasilske preventive, v poznavanju znamenitosti kraja in v praktični vaji z vedrovko, vezanju vozlov in prikazu prve pomoči. Uvrstili so se na odlično 3. mesto v državi in prejeli pokal. Društvo je edino v celjski regiji in deluje že 27 let.
MJ Foto: SS
Vojniške Lumparije
Po letu premora so v vojniški občini znova oživili turistično-kulturno prireditev Lumparije, le da so jo tokrat z Dednega Vrha prestavili v središče Vojnika.
Poleg turističnih kmetij, ki so izstopale s svojimi dobrotami, so na panojih svoje turistične projekte predstavili vrtčevski in osnovnošolski turistični krožki. Rdeča nit srečanja sta bih tudi predstavitev razvojnega programa podeželja ter vsakoletna prodajna razstava kmetovalcev, ki imajo na kmetiji organizirane dopolnilne dejavnosti, zaključek pa je bil namenjen predstavitvi etno glasbenih skupin ter Joškove bande, ki je pred tem izdala tudi svojo prvo zgoščenko.	RP
Milan Sojč imenovan
Direktor Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče bo naslednjih 5 let Milan Sojč iz Zreč. Tako so v petek odločili člani sveta zavoda z večino glasov.
Milana Sojča so v postopku izbire podprli vsi, razen lokalne skupnosti, pozitivno mnenje pa je dal tudi minister za šolstvo. Imenovanje Milana Sojča za direktorja šolskega centra, v okviru katerega delujeta Poklicna kovinarska šola Zreče in Gimnazija Slovenske Konjice, je pred tem skušala preprečiti anonimna prijava o nepravilnostih samega postopka. Ministrstvo za šolstvo je odredilo inšpekcijski nadzor, ki pa nepravilnosti ni potrdil.
MBP
Milan Sojč
dejavnostmi so obiskovalci Lumparij lahko tudi kupili.
51 filili	KULTURA	15
Mačji dan v mačjem mestu
1EMO
Začetek s smehom in ironizirano podobo Evrope
wn.raiiocelje.ci
Emanuel vabi
41 IM
Komorni zbor Emanuel tudi v novi sezoni pripravlja številne projekte, zato vabi nove pevce, da se pridružijo njegovi glasbeni ustvarjalnosti. Informacije o avdiciji novih pevcev so na voljo tudi na spletni strani www.kreart.si/emanuel.
Št. 79 5. oktobar 2007 -—
Legendarni Maček Muri in Muca Maca v SLG Celje - za vse generacije
Najbolj priljubljeni maček v Sloveniji živi v pesmih Kajetana Koviča in je star (za mačje življenje) častitijivih32 let Pa se v vsem tem času zdaj že kar ponarodelih songov skladatelja Jerka Novaka o Muci Maci, Velikem Čombe-ju in mačjem tropu v Mačjem mestu niso naveličali ne otroci in ne njihovi starši.
Prav zato je Tina Kosi kot umetniška voditeljica SLG Celje že nekaj let razmišljala o Mačku Muriju, o predstavi na celjskem odru. Maček Muri je sicer doživel že več priredb: kot radijska igra za otroke, s pesmimi, ki jih poje Neca Falk in s postavitvami na odrih po šolah in celo vrtcih. Na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje pa bo jutri (sobota) ob 17. uri doživel ognjeni krst, prvo slovensko premiera v dramatizaciji mlade Romane Er-cegovič, ki je bila ponudbe iz SLG Celje vesela, »hkrati pa sem se počutila odgovorno, da to kultno zgodbo o Mačku Muriju dobro ubese-dim«. Po besedah ustvarjalcev, od igralcev do režiserja Matjaža Latina pravijo, da bo zgodba o ljubezenskih pri-petljajih med Murijem in Ma-
co, ki se prepleta z dogodivščinami o mačjem roparju Čombeju in mačjim tropom, očarala občinstvo. Tudi zavoljo izvrstnih kostumov in maske Andreja Gabrona, scene Nataše Černoša, glasbe izvajalca Igorja Leonar-dija in gostujočega glasbenika Boštjana Gombača. Lek-
Mačji trop prvič na poklicnem odru
tor predstave je bil Simon Šerbinek, dramaturginja pa Tatjana Doma. V ekipi Mačka Murija, ki ga bo upodobil Kristijan Guček, njegovo ljubezen Muco Maco pa igra Manca Ogorevc, so celjski gledališčniki k sodelovanju povabili še dva celjska umetnika: koreografinjo Gogo Ste-fanovič Erjavec in kot ko-repetitorja Simona Dvorša-ka. Oba sta s celjskim gledališčem že sodelovala.
V pesmi in besedi bodo ob obeh glavnih likih navduše-
vali: Bojan Umek, David Čeh, Igor Žužek, Mihca Lo-renci, Damjan Trbovc, Al-joša Koltak in Tanja Potočnik.
Po premieri bo zgodba o najbolj priljubljenem mačku v Sloveniji (doslej je bilo prodanih vèC kot sto tisoč izvodov knjig z ilustracijami Jelke Reichman) doživela številne ponovitve in navduševala otroke in odrasle od blizu in daleč.
MP Foto: DŠ
Z enotedensko zamudo smo vendarle dočakali prvo pre-miero v Slovenskem ljudskem gledališču. Tako se je pač izteklo zaradi nedavnega dneva žalovanja, saj na takšen dan pač ne moreš igrati s humorjem nabite predstave, kakršna pričujoča zagotovo je. Za začetek so si celjski gledališčniki izposodili besedilo Richarda Beana Evrofilija, ki na ironičen, pravzaprav sarkastičen način opisuje stanje med uradniki v birokratski mašineriji Evropske unije. Bea-nov tekst je aktualen, vendar v izvirniku precej »britanski«, saj večinoma govori, o evropskih uradnikih, ki prihajajo z Otoka. Zato sta ga režiser Boris Kobal in dramaturginja Tina Kosi precej predrugaäla, ga naredila bolj »slovenskega« oziroma mednarodnega. Izpustila sta pretirano politikantstvo in ga nadomestila s hudomušno podobo prešuštev in nemoralnosti med birokrati v bruseljski palači unije. Seks je torej tisti, ki potegne večino občinstva, pri čemer šal na račun posteljnih aktivnosti, legalnih in tistih na črno, ni nikoU preveč.
Zgodba o evroposlancu Philipu Wardrobeu (igra ga prepričljivi Renato Jenček) je zgodba o ambicioznosti in po-goltnosti. Položaj in denar, dva motiva za najhujše človeške zmote, prineseta vrsto zapletov. Najprej so tu Philipova ne-sojenasoproga (BarbaraMedvešček), ljubica (Jagoda), strankarska kolegica, na skrivaj prav-tako zatreskana v poslanca (Lučka Počkaj), in vseprisotna tajnica, ilegalno priseljena Rusinja (Barbara Vidovič). Vsaka po svoje žarči energijo in prav vse so imenitne! Od moškega dela ansambla je močan karakter izoblikoval Miro Podjed (v slogu agrarnega kapitalista); izkazali so se tudi Torek Rashid (turški pogajalec), Rastko Krošl (v vlogi prisluškovalne službe), policijski inšpektor Igor Sancin in Zvone Agrež (v dvojni vlogi: duhovnika in zdravnika).
Zgodba teče hitro in tudi oder je zasnovan v tej smeri -vsebinski preobrati se morajo dogajati hitro in uänkovito. Skozi ena vrata noter, skozi druga ven. In če to ne gre, se skriješ v omaro. Vas to spominja na Feydeauja? Nekaj podobnega so ustvarili tudi na celjskem odru, in moram reči, da ni bib opaziti niti enega postanka niti ene vsebinske diskrepance ali kakršnekoli zadrege. Profesionalno!
Celjski gledališčniki so torej že na začetku jasno poudarili, da je komedija doma na njihovem odru. Čeprav smo podobnih zgodb videli že kar nekaj, je pričujoča sveža in prav prijetna zabava za dve urici. Pa še o človeških karakterjih se lahko kaj naučite.
TomaS
Celju podarili sto grafik
Grafika slovaškega kiparja Roberta Jančoviča
Pred kratkim se je v Celju končala 6. Mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura Celja.
Na delavnici, ki jo je organiziral Zavod za ustvarjalni razvoj mladih ob pomoči Društva prijateljev Galerije likovnih del mladih Celje in Mestne občine Celje, so sodelovati akademska grafika Anastazija Cepf in Vladimir Stankovič iz Srbij e ter akademski kipar Robert Jančovič ml. in akademska grafičarka Andrea Ženuchova s Slovaške. Število ustvarjenih grafik na delavnicah je v šestih letih letos doseglo številko sto, kar je lep prispevek umetnikov iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije, Bolgarije, Belorusije in s Slovaške celjski arhitekturi. Razstavo nastalih grafik bodo odprli januarja v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
. BA
16	REPORTAŽA
Tudi na velikem platnu
Sinoči je bila v Ljubljani premiera dokumentarnega filma Otroci s Petrič-ka. V njem so zbrana pričevanja več otrok, ki so jih po vojni odvedli v otroško taborišče. V filmu nastopa tudi Elica Ne-rat. Film scenarista in režiserja Mirana Zupaniča je sofinanciralo ministrstvo za kulturo, nastal je v produkciji Francija Zajca (Arsmedia) ter koprodukciji Radiotelevizije Slovenija. Film Otroci s Petrička v tem mesecu prihaja tudi v Celje, ogledati si ga bo mogoče 16. oktobra v Mestnem kinu Metropol.
Lačni, umazani, raztrgani
Pretresljiva zgodba Elice Nerat o mesecih v otroškem taborišču na Petričku - Dokumentarec bo na ogled tudi v Celju
Elica (levo) z bratom in sestrica. Svojo zgodbo je povedala šele po več kot pol stoletja.
Kakšne spomine imate na vzpetino ob Savinji? Petriček vsaj zame pomeni nepozabne spomine na prve šolske izlete, prvomajska praznovanja, družinske nedeljske sprehode ... Nihče pa mi ni povedal, kakšna sramotna senca povojne zgodovine je padla nanj. Dokler ni o svoji mučni izkušnji spregovorila Elica Nerat. Ena številnih, ki so jo na pragu mladosti ravno na Petričku zaprli v otroško taborišče.
Če boste imeli priložnost spoznati 73-letno Elico, boste rekli, da se »dobro drži«. Ko pa boste izvedeli njeno življenjsko zgodbo, boste ostali brez besed. Jesen življenja se je odločila preživeti v Celju, čeprav jo nanj vežejo tragični spomini. »Veste, o tem se včasih ni smelo govoriti. Nikomur, tudi sosedom in prijateljem nisem povedala. Potem se je vendarle začelo govoriti o povojnih pobojih in taboriščih. Sedaj na dan prihajajo tudi otroška taborišča,« pove Elica. Čeprav lahko iz časa med in po drugi svetovni vojni pretresljivih osebnih izpovedi slišimo ničkoliko, pa se je usoda z življenjem Elice in njene družine še posebej kruto poigravala. Ko v pogovoru niza dogodke, si, tudi v luči medvojnega dogajanja in razmerij političnih sil, sledijo v tako nesmiselnem zaporedju, da je težko doumeti. ■
Iz taborišča v taborišče ...
Že pred prihodom komaj devetletne Elice v otroško taborišče njeno življenje ni bilo lahko. »Moja družina izvira iz Ukrajine. Pravzaprav smo po rodu Nemci, vendar, kolikor mi je uspelo izslediti, so bili predniki v Ukrajino naseljeni v času Katarine Velike, ruske vladarice, ki je bila po rodu Nemka. Kakorkoli že, med drugo svetovno vojno so nas Nemci najprej deportirali v taborišče Dresden, od tam pa v Slovenijo oziroma na ozemlje današnje Slovenije. Saj nismo vedeli, kam gremo, rekli so nam, da je Štajer-
ska pravzaprav Nemčija. Nismo znali niti jezika... Živeli smo v Šentjurju, kjer je oče takrat dobil zaposlitev, kasneje v Celju,« se spominja Elica. Nato se je, v času vojne vihre, za družino s tremi otroki, med katerimi je najstarejša Elica, začela prava kalvarija. »Očeta so Nemci prisilno vpoklicali v vojsko in ga poslali na fronto. Takrat je bil že precej bolan in invalid. Ne vem, kje in kdaj je bil ustreljen, ne vem niti, kje je pokopan,« obžaluje Elica.
Zaradi nemškega porekla družina po vojni v Sloveniji ni bila več zaželena. Nemške sile so jih poskušale deportirati iz države z vlakom, vendar so konvoj ustavili nekje pred Šoštanjem. Zgodbe o vojnih ujetnikih na Teharjah so znane in tam se je znašla tudi Eli-čina družina. Njena mati, civilist-ka, je bila med zaslišanimi ter po hitrem postopku likvidiranimi. Elica tudi zanjo še dandanes ne ve,
kje je pokopana. »Ne vem, kaj naj bi zakrivila. Spominjam se le, da mati nikoli ni dovolila, da bi se doma pogovarjali o vojni, o partizanih ali Nemcih,« se še dandanes sprašuje Elica.
Strah in trepet pred »črno vdovo«
Že na Teharjah so ujetnike ločili. Otroke so odvzeli staršem in jih odpeljali v otroško taborišče na Petriček. Tudi Elico, brata in komaj dveletno sestrico. »Obljubljali so nam mleka in kruha, ko so nas prevažali, ne da bi vedeli, kam gremo. Na Petričku nas je čakalo vse kaj drugega,« pravi Elica. Na mestu, kjer je dandanes razpadajoče gostišče, nekoč priljubljena izletniška točka, je pred tem stala zapuščena kmetija, katere lastnik je najverjetneje po vojni tudi prebegnil. Tja so nastanili otroke, območje obdali z žično ograjo ter oboroženimi vojaki. »Vsi, ne-
kateri, ki smo bili v taborišču, smo se namreč ponovno našli in vzdržujemo stike, se najbolj spominjamo vojakinje, ki smo jo klicali »črna vdova«. Zloščeni škomji, v katerih si se lahko videl, jahalne hlače in bič v rokah. Bili smo lačni, žejni, umazani in ušivi. Tiste redke obroke, ki smo jih bili deležni, so kuhali zunaj v kotlu. Za prvi obrok po prihodu v taborišče so nam obljubljali meso. V jed so dali črve ... Nekateri so jedli, jaz nisem mogla, sem že bila toliko stara, da sem se zavedala, kaj se dogaja,« se spominja Elica. V otroškem taborišču so otroci, od dojenčkov pa do petnajstletnikov, ostali od maja do novembra 1945. »Vsak najmanjši prekršek je bil kaznovan. »Črna vdova« nas je zapirala v prostor nad kuhinjo, kjer so nas »prekajevali« z dimom. Ah pa v silos, kjer je bilo na deh vode do gležnjev. Lačni otroci smo kdaj pa kdaj pobegnili v gozd po borovnice. Takoj je sledila kazen. »Črna vdova« je rada vihtela bič,« razkriva Elica.
Ko so si razmere v taborišču ogledali predstavniki mednarodnega Rdečega križa, so ustrahovalko nemudoma odstavili. »Zatem je priš-
la »tovarišica Breda«. Od takrat nam je bilo bolje, redno so nas začeli hraniti in lažje se je dalo zdržati. Dobili smo celo postelje, prej smo ležali kar na slami, pokriti s starimi konjskimi odejami.«
Iz taborišča so otroke popolnoma razselili. Elico so selili iz enega doma za vojne sirote v drugega. Iz Laškega na Dobrno, pa na Polzelo, dokler se ni v Ljubljani končno izučila za negovalko. »Čimprej sem se želela dokopati do svojega kruha. Neprestano so nam očitali, da živimo na račun države. Enkrat sem odvrnila, ah sem sama kriva za to.« Eličin brat je prav tako bival v več domovih, na koncu pa odšel v tujino. Danes živi v Avstraliji. Njeno mlajšo sestrico so posvojiti, sedaj živi v Kranju.
Zaznamovana za vse življenje
Eličina življenjska zgodba, ki se je tragično začela, bi se glede na vse dane okoliščine lahko razpletla na več načinov. Na srečo ji je nekako uspelo potegniti vse niti skupaj. Pa čeprav se ni nikoh dokopala do lastnega rojstnega lista, kar je, ko se je poročila, celotno zadevo seveda dodatno zapletlo. Dolga leta sta s soprogom živela v Celju in Kopru, po njegovi smrti pa se vrača v mesto ob Savinji, kjer živijo tudi njeni otroci, vnuki in prav-nuki. Po dolgih letih molka lahko končno brez zadržkov govori o svoji izkušnji. Večina, ki zanjo izve, ostane brez besed. »Saj vam dandanes mladim tudi ni lahko. Vsak ima svoje težave, svoj boj. Moj je bil pač takšen, kot je bil. Veste, to naredi vojna. Toliko negativnih čustev se nakopiči, ljudje želijo maščevanje, zadoščenje. Ampak otroci res nismo bili nič krivi,« razmišlja Elica. Petriček jo je vendarle zaznamoval za vse življenje. In ob misti na otroško taborišče ter grozote, ki so se tam dogajale, ga bomo tudi Celjani odslej videli na drugačen način.
POLONA MASTNAK
Otroci iz taborišča na celjskem Petričku
Ko ti ostane le dobrota sočloveka
Ana in Albert v nesreči in bolezni v oporo in veselje drug drugemu
Življenje piše različne zgodbe. Vesele, žalostne, nenavadne, posebne. Zgodba, ki jo živita Ana Mavri in Albert Toplišek iz Brez-nega pri Laškem, je vredna vsega občudovanja. Je tudi dokaz, da ljubezen ne pozna ovir, ter opomin, da človek nikoli ne ve, kako in v katero smer se bo zasukalo kolo življenja.
Bilo je leto 1979. Albert je imel 35 let, ko se mu je v delčku sekunde življenje sesulo v prah. V prometni nesreči si je zdrobil vse kosti in upanja, da bo spet kdaj stal na svojih nogah, ni bilo veliko. V postelji in na invalidskem vozičku je preživljal dan za dnem in tako bi bilo mogoče še danes, če ne bi imel prijaznih in velikodušnih sosedov, ki so po prometni nesreči skrbeli zanj in mu vlivali upanje, da bo nekoč le ozdravel. Še posebej v veliko oporo mu je bila soseda Ana Mavri, ki je ob štirih otrocih, možu in skrbi za dom našla čas in voljo tudi zanj. Ko je tako dan za dnem hodila k njemu, so se skrivaj počasi začela prebujati obojestranska čustva. Ker je bila Ana omožena, si z Albertom nista upala priznati, da se privlačita. Je pa to prijetno čustvo zagotovo pozitivno vplivalo na Albertovo zdravje. Po dveh letih odvisnosti od invalidskega vozička in tuje pomoči se je odločil, da bo spet hodil. Pri čemer je trajalo kar deset let, da si je povsem opomogel.
V tem času je Ani umrl mož. Ostala je sama s štirimi otroki in z mislijo na trinajst let mlajšega Alberta, ki ga je imela z vsakim dnem rajši. Čeprav takrat ni bilo več ovir, da ne bi zaživela sku-
paj, se nista prenaglila. »Še prej sva živela vsak v svojem sta novanju, le ponoči sva bila sku paj,« z nasmeškom na obrazu po ve Albert. Tako so minevala leta
Nerazdružljiva v dobrem in slabem
Albert si je kruh služil v rudniku v Laškem, Ana pa je doma gospodinjila, šivala, hodila v »tavrh« ter skrbela za rože, ki so ji lepo uspevale. Življenje se je končno nor-
maliziralo. Potem pa ... Ano je zadel infarkt, tako da ni mogla več sama skrbeti zase. Albert se je spomnil časov, ko je bil sam prikovan na posteljo in na Anino
plemenito srce, ko ga je negovala, Zdaj je bil na vrsti on, da ji vrne vso dobroto. Pol leta je zanjo skrbel doma, po drugem infarktu pa se je njeno zdravje še poslabšalo, zato je bila odločitev, da gre Ana v dom za ostarele v Laško, skorajda neizbežna.
»Ana je v domu že dve leti in v tem času ni minil dan, da je Albert ne bi obiskal. Vsak dan ob devetih zjutraj je že tu in včasih se domov odpravi šele zvečer. In s kakšno ljubeznijo in predanostjo skrbi zanjo,« ganjeni pripovedujejo stanovalci doma. Ker Albert nima avtomobila, se k Ani z več kot deset kilometrov oddaljenega Breznega pri Sedražu pripelje z avtobusom. »Če tega ni, prosim sosede za prevoz, včasih prav pride tudi motokultivator,« pripoveduje Albert, medtem ko Ano, ki vse skupaj le nemo posluša, pripravlja za sprehod okoli laškega zdravilišča. Najbolj je vesela, ko jo ob koncih tedna njeni otroci in Albert vzamejo domov. Takrat ji zažarijo oči in tudi bolj komunikativna postane. Albert pa na vprašanje, ali se mu ni težko sleherni dan odpraviti v Laško in tam cel dan skrbeti za Ano, odvrne: »Naporno je, a mi ni težko. Ko sem še hodil v službo, sem si lahko vzel prost dan, tu si ga pa ne morem. A tako sam hočem in ni mi žal. Na ta način Ani vračam dobroto, ko je vrsto let ona skrbela zame. Za to ji bom hvaležen do konca svojih dni.« Tudi iz Aninih orosenih oči je razbrati, da je Albertu neskončno hvaležna ter da imajo zanjo smisel samo še trenutki, ko je z njim.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Harmonikarji Dobja v Belgiji
Na povabilo predsednika Kulturnega društva Slomšek Staneta Revinška so harmonikarji KD Dobje pod vodstvom Francija Salo-birja gostovali v Belgiji. V manjšem kraju Mansmechlen so prvi dan igrali na zlati poroki Vinka in Angele Pušnik, drugi dan pa na letnem pikniku slovenskih izseljencev in njihovih prijateljev.
Vinko Pušnik, doma iz Velikih Grahovč v občini Laško in Angela, doma iz okolice Krškega, nista vedela za presenečenje, ki ga je njima in svatom pripravil predsednik Stane Revinšek. Na slavju so ob na-pitnicah in voščilnicah izmenjali tudi darila, zapel pa je še MPZ Slomšek, ki deluje v okviru slovenskega društva.
Posebno presenečenje pa so harmonikarji iz Dobja doživeli z obiskom Bruslja, kjer so si po predhodnem dogovoru z Lojzetom Peterletom ogledali evropski parlament. Sprejel jih je Bernardo Jose Gr-bec, Slovenec iz Argentine, ki je asistent evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Popeljal jih je po veliki stavbi, ki jo lahko večina ljudi spozna le preko televizijskih oddaj in poročil. V manjši dvorani jim je ponudil priložnost in so lahko »uprizorili« sejo domačega občinskega sveta, ki so ga tokrat predstavljali harmonikarji. Posedli so po klopeh, sejo pa je vodil Franci Salobir. Kasneje so se ustavili tudi pri osrednjem znamenju Bruslja, ki spominja na nekdanjo svetovno razstavo ter zaigrali vesele slovenske viže. Franci Salobir se zadovoljen spominja, da so se pred njimi ustavili turisti s Kitajske, Japonske, Nemčije in drugod, veselo plesali in fotografirah. Harmonikarji iz Dobja so na prvem mednarodnem potovanju navdušili in zato ni čudno, da so dobili kar nekaj povabil. »Letos oktobra naj bi gostovali v Essnu v Nemčiji, prihodnje leto pa v Švici in ponovno Belgiji,« je sklenil kratko pripoved prvi mož harmonikarjev, glasbenik z dušo in srcem, Franci Salobir.
TONE VRABL
Harmonikarji Dobja z zlatoporočencema (od leve) Drago Voga, Franci Salobir, Vinko in Angela Pušnik, Vlado Robič, Franci Plahuta in Alojz Vogrinc, spredaj Mirko JazbBC, Zvone Leskovšek in Milan Guček

športnici.« Dopolnil ga je predsednik AZS Peter Kuko-vica: »Ovreči želimo vsakršen sum pred dokončno odločitvijo. Mednarodna atletska federacija (IAAF) je odstopila od nadaljnjega pregona Helene Javornik. Njo smo uspeli zaščititi.«
Slika proteinskega gela
Ko so zaključeni zapleteni laboratorijski postopki, sledi analiza. »Na sliki proteinskega gela se obravnava gostota črtic. Slika je jasna. Iščemo razloge, zakaj je jasna,« nadaljuje podkovani dr. Malovrh, »mi smo se primera lotili sistematično in strogo profesionalno. Obenem imamo pričo, ki je bila tistega dne vseskozi prisotna pri odvzemu urina. Zaslišali smo Mandino prijateljico. Če bodo izjave nasprotujoče, bomo opravili navzkrižno zaslišanje z njo in >doping control officerjema<. Čeplakova ni tedaj opozorila WADA na procesne napake. Načeloma velja med športniki nepisano pravilo, da ne dajejo pripomb v zapisnike, češ da se izognejo morebitnim dodatnim težavam ali manjšim maščevanjem. Kar pa je velika napaka. Absolutno pomembno za dokončni sklep je, da dobimo izjavi >doping control officerjev<. Če nam to ne bomo omogočeno? Pritisnili bomo na IAAF. Glede stroškov zaslišanj obeh mož lahko vlečemo vzporednice s kazenskim postopkom na sodišču, kjer je jasno, kdaj stroške krije stranka in kdaj država. V tem primeru je stranka znana, državo pa lahko predstavlja IAAF.«
Prevedeno
Jolanda Čeplak ima nekaj temeljev za obrambo. Vsi ljubitelji športa bi najraje videli, da bi ji uspelo po prvi poti. Torej da bi dokazala svojo čistost. Da se ni okoriščala z dopingom. Očitali naj bi ji - sodeč po izjemno visoki kon-
Labirint z dvema izhodoma
Sporno »lulanje«, sporno zdravljenje - Delni, a bistven razplet šele pred božičem
Protidopinška komisija At-	\W M	» i ilP'	' . '. 'WBK
letske zveze Slovenija je v
Ljubljani zaslišala Jolando	.....
Čeplak, ki je osumljena zlo-	^H^H
rabe krvnega dopinga eritro-	'S Jr
poetina. Sprejela je odloči-	j^Bs^B tev, da do 20. novembra
opravi še dodatna zaslišanja.	-ill's,	. \	\
Slišati želi izjave obeh kon-	I
trolorjev, ki sta 18. junija od-	H
vzela vzorec urina v Jolandi-	I nem monaškem stanovanju,
strokovnjaka iz biokemije in	I reprezentančnega zdravnika ' H
Rastka Stoka. Disciplinski	I postopek mora biti uveden najmanj šest mesecev po dom-
nevnem prekršku, torej do 18.	^^H^H
decembra. Po mnenju pozna-	*	^
valcev se bo primer verjetno	^^H^H^^H^H^^r	iBfc	SHmHÜ i
iztekel šele na arbitražnem raz-	' ?1§
sodišču za šport v Lausanni.
Skrivnostna
tehtna domneva	JJBp(||llw
Po besedah predsednika ko- K^Sš V*	4
misije za antidoping pri slo-
venski atletski zvezi dr. Tadeja	manjše proceduralne napake sa od storitve prekrška, da za- vaio tudi na končni rezultat
Malovrha je obramba Jolan-	pri laboratorijskem postopku, devo zaključi.	preiskave. Gre za določeno in-
de Čeplak temeljila na neka- Naša protidopinška komisija _ _ .	w . terakcijo med zdravili. Zani-
terih manjših procesnih napa- je pri pregledu dokumentaci- iaKaj zaslisanje malo nas bo, katera so bila kah, največja pa je bila pri od- je ugotovila, da ni neke večje reprezentančnega uporabljana in kako. Šlo je za vzemu vzorcev, ki ga je pose- kršitve samih laboratorijskih zdravnika' protibolečinske tablete. Če so
bej izpostavila komisija. Ma-	postopkov, vendar je zaradi	"	lahko vplivale na povečanje
lovrh je razlagal: »Zaslišanje	načela enakopravnosti strank Očitno naša najboljša šport- eritropoetina? Obstaja dolo-je potekalo v zelo konstruk- v postopku omogočila dodat- niča zadnjega obdobja ne vi- čena vzročna povezava, ven-tivnem ozračju. Komisija ni na zaslišanja strokovnjakov, di le enega izhoda iz labirin- dar o tem ne bi govoril. Ne mogla izreči dokončnih skle- ki bi lahko tako ali drugače ta, temveč dva. V času, ko je zgolj iz kemičnega ali farma-pov, zato predlaga dodatna za- ovrednotili proceduralne na- prišlo do dopinške kontrole kološkega stališča, temveč iz slišanja. Razvidno je bilo, da pake pri pridobivanju rezul- oziroma pred tem, jo je zdra- tretjega razloga. A naj to os-
obstaja tehtna domneva, da bi	tatov. Tudi dr. Rastku Stoku vil dr. Rastko Stok. Dr. Tadej tane za prihodnje. Če smo od-
lahko šlo za kršenje procedu-	bi komisija rada zastavila ne- Malovrh, ki je diplomiral na kriti, obramba vendarle bolj
ralnih postopkov pri samem	kaj vprašanj. Šele potem bo Veterinarski fakulteti v Ljub- temelji na proceduralnih na-odvzemu urinskega vzorca. Ne predlagala ali ovrgla disciplin- ljani, doktoriral pa na Medi- pakah, kot na pravkar ome-bom povedal, za kakšno na- ski postopek.« Ta mora biti cinski fakulteti, je pojasnil: njeni temi. Pa vendar, pri ta-pako gre. Bolje je, da to še os- uveden najmanj šest mesecev »Dr. Stok bo zaslišan v kon- kem primeru je treba preve-tane skrivnost. S strani obram- po storitvi prekrška, do 18. tekstu zdravljenja Jolandinih riti tudi takšne, manj verjet-be Jolande Čeplak je bilo raz- decembra. Nato ima disci- težav. To vpliva na sestavo uri- ne možnosti. Protidopinška vidno tudi, da so možne še plinska komisija eno leto ča- na in krvi, kar bi lahko vpli- komisija ne deluje proti
centraciji EPO - da ga je v t< lo vnesla ob 4. uri zjutraj. Tt rej tri ure prej, preden je oc pria vrata, potem ko je pozvt nilo. To je absurdno. Ne p tudi nemogoče... Potem je t še možnost, da je EPO nara sel zaradi zdravljenja. Mi s na to ne spoznamo, tako ttc protidopinška komisija pi AZS. In če vse to pade v vod< potem bo treba uporabiti zac njo rešitev, se oprijeti rešiln bilke, ki poganja nad prepa dom. To pa je napačen poste pek. Možakarja iz Svetovn protidopinške agencij (WADA) naj dela ne bi opra vila profesionalno, ne gled postopka in ne glede obnaša nja. Vzorec pa je do Pariza pc toval nenavadno dolgo, pri; peti pa mora v 48 urah od ot vzema. Obenem nas ne čudi da se je naš atietski lobi tak zavzel za Joli. Madež je ve lik, vse bolj razpackan, ne 1 po slovenski aüetiki, temve po celotnem slovenskem špoi tu. Da gre za članico AD KL divar Celje, pa ste bržčas ž pozabiti.
Najlažje je zaključiti: upa mo, da se bo vse razpletlo najlepšem redu in dà ... Mai sikdo se je že izmazal, zaka ne bi uspelo tudi Jolandi Sploh, če je nedolžna.
DEAN ŠUSTEI Foto: GREGOR KATK
Jolanda Čeplak naj bi sodelovala z nogometnim prvoligašem Interbloc-kom. Pri Ljubljančanih naj bi skrbela za boljšo telesno pripravljenost. To naj bi se začelo šele po koncu jesenskega dela. Za Sportal pa je Joli precej nespretno odgovorila na vprašanje, če je kdaj navijala za celjske nogometaše: »Celjski nogomet se me nikdar ni >dotaknil<... Ogledala sem si nekaj tekem, drugače pa se nikdar ni dogodilo kaj posebnega.« Čeplakova naj bi se iz hiše preselila v novo stanovanje na Dobrni.
1. krog skupine H lige prvakov
Zmaga Celja! Polom Gorenja ...
Rokometaši velenjskega Gorenja bodo dre-vi v Belorusiji odigrali že tekmo 2. kroga lige prvakov, potem ko so prvo v sredo v Rdeči dvorani izgubili.
In sicer presenetljivo visoko. Madžarski prvak Szeged je bil boljši kar za 12 golov. V prvem delu so gostitelji dosegli vsega štiri gole. Junak tekme je bil vratar gostov Nenad Puljezevič z 19 obrambami. Že v uvodu je popolnoma razorožil domači krili J. Dobelš-ka in Golčarja - skupni met Velenjčanov je bil komaj 34-odstoten. Bolj pomembno bo dre-višnje gostovanje, ki pa bo zelo zahtevno, saj včerajšnji dan ni bil namenjen počitku, temveč potovanju.
Celjski rokometaš Aleš Pajovič in velenjski Vid Kavtičnik sta v dresu Kiela testirala moč tekmeca Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov Gummersbacha. Kiel je vgosteh zmagal s 33:30, »Pajo« pa je po le dveh treningih, potem ko ga je Ciudad Real posodil do konca leta, dosegel 10 golov. Pri Gummersbachu je bil najbolj učinkovit Momir Ilić s celo 16 goli, 10 iz igre.
Evropska generalka je »odlično uspela« Celjanom, saj so zmagali v Škofji Loki. Rezultat? 24:25 ... Z Islandci, ki so v 1. krogu doma proti Nemcem klonili za 9 golov, se bo spet izkazala kakovost celjskih posameznikov, ki bo odločila zmagovalca.
DEAN ŠUSTER, foto: GREGOR KATIČ
Gorenje - Pick Szeged 17:29 (4:14)
VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1.500, sodnika Gjeding in Hansen (Danska). GORENJE: Skok, Prošt; J. Dobelšek, Kavaš 2, Vukovič 7 (2), Oštir 3, Sovič 1, Sirk, L. Dobelšek 1, Mlakar 1, Gautschi 1, Rezniček, Blaževič 1, Golčar. Trener Ivica Obrvan.
SZEGED: Puljezevič, Marjanac; Herbert, Bendo 2, Djurković 1, Vadkerti, Osmajić 5, Andjelković 7, Krivokapić 5, Ghionea 1, Petrea 4, Bajusz 1, Zvižej 2, Starnate 1. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Szeged 0 (1). Izključitve: Gorenje 6, Szeged 14 minut.
Najhujšega poraza v domači dvorani v ligi prvakov ni zmogel preprečiti niti Drago Vukovič.
Po vodstvu na lestvici - dva poraza
Velike želje
LI&A
m t.	i-lw imtv
MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI
Škvadra vodi, Simer odhaja
Na vrhu lestvice 1. lige os-aja Škvadra, potem ko imajo $&G avtomobili še vedno ekmo manj, v ponedeljek pa ih čaka derbi s tretjeuvrš-ienim moštvom.
Zaradi treh kazenskih točk e bila diskvalificirana ekipa Si-ner. Rezultati 16. kroga: Maniero - Tristar-Playcafe 2:4, B&G ivtomobili - Container 3:1, Di-ikoteka Down town - Flamen-50 7:2, MIK Celje -Škvadra 4:9 n Maček tisk-Simer 3:0 (b.b.).
V 17. krogu se bodo pomerili 8. 10.): Container - Marinerò 18.20), Tristar - MIK Celje 19.10), Škvadra - Maček tisk 20.00), Down town - B&G av-omobili (20.50).
Rezultati 19. kroga 2. lige: ingro 1\iš - Sintal 6:2, Ama-erji - Merkur 3:0, Elektro Kerš
- Etol 1:5, Ti02 Cinkarna - Triglav 3:5, KMN Kompole - Banka Celje 2:1. Engro Tuš ima 44 točk, Kompolè 35, Amaterji in Cinkarna po 29, Novem 27 ... Pari 20. kroga (6.10.): Merkur - Kompole (17.00), Etol -Amaterji ( 17.50), Triglav - Elektro Kerš (18.40), Sintal - Ti02 Cinkarna (19.30), Novem Cham, pub - Engro Hiš (20.20).
Lestvica Lige NOVEGA TEDNIKA
1.	ŠKVADRA	39 Hl+45
2.	B&G AVTOMOBILI 38 +31
3.	DIS. DOWN TOWN 28 +6
4.	TRISTAR-PLAYCAFE 27 +18
5.	MAČEK TISK	25 +22
6.	MIK CELJE	19 +2
7.	CONTAINER	18 -11
8.	MARINERÒ	17 -10
9.	FLAMENGO	0 ( 2) -54 EKIPA SIMER JE DISKVAL K TEKMOVANJA ZMAJI -3 TOČK
Le še dober teden nas loči od štarta nove sezone v 1. A slovenski košarkarski ligi, kjer bo v druščini najboljših 13 slovenskih klubov kar pet moštev s Celjskega.
Vsi, z izjemo Uniona Olim-pije, bodo igrali tudi že v prvem delu sezone, ki se bo začela naslednjo soboto, 13. oktobra.
»Celjska A liga«
Peterica klubov s Celjskega, Zlatorog, Elektra Esotech, Al-pos, Hopsi in Rogla, bo tako tvorila mini ligo celjskega območja ali t. i. »tramvaj ligo«. Lokalnih dvobojev torej ne bo manjkalo, pri čemer naj bi prav ti derbiji polnili tribune dvoran v Laškem, Šoštanju, Šentjurju, Zrečah in na Polzeli. Peterica štarta v ligo z velikimi željami, pri čemer so izjema Laščani, ki ciljajo celo na vrnitev v Jadransko ligo, medtem ko se preostala četverica želi predvsem najprej uvrstiti med prvih sedem po prvem de-
lu. Ta sedmerica bo namreč z Unionom Olimpijo igrala novo ligo, ligo za prvaka. To hkrati pomeni zanesljiv obstanek v druščini najboljših slovenskih klubov tudi v naslednji sezoni, kar je osnovni cilj naših klubov, z izjemo Laščanov.
Različne strategije
Tekme v pripravljalnem obdobju so pokazale tako dobre kot slabe strani omenjenih klubov. Pri tem je zanimivo, da je do precej zamenjav v igralskem in trenerskem kadru prišlo pri lanskih prvoligaših Zlatorogu, Elektri in Alposu, medtem ko je bilo precej manj zamenjav pri Hopsih in Rogli, lanskih B ligaših. Zanimivo je tudi, da so priprave najkasneje začeli prav Hopsi in Rogla, povratniki v A ligo, kar je glede na najmanj sprememb v moštvu tudi razumljivo. Različno so se tudi ekipe pripravljale, nekatere izven svojega kraja, nekatere kar doma. Nekateri so
igrali v glavnem na turnirjih, spet drugi so si najprej izbrali močna srečanja in šele v zadnjih desetih dneh pred sezono nekoliko lažje nasprotnike. Kaj to pomeni, bo kmalu jasno, saj naj bi bila po napovedih liga v treh delih zelo izenačena. V prvi del mnogi prištevajo moštvo Slovana, Helio-sa. Zlatoroga in okrepljene Krke, v drugi del Elektro, Loka kavo, Alpos in Koper in v tretji Hopse, Roglo, Zagorje in Kraškega zidarja. Napovedi so kot vedno nehvaležne, bo pa precej odvisno od samega štarta v novo sezono. Seveda bomo A ligi namenili tako kot v minulih sezonah precej prostora, kajti v nobenem športu naša regija nima toliko prvoligaških in k temu še kakovostnih (za naše razmere) ekip. Če dodamo še tri ekipe B lige, Celjski KK, Konjice in Rogaško, je jasno, da je košarka bila in je še naprej po kakovosti prvi šport naše regije.
JANEZ TERBOVC
PANORAMA ^
! i- I
NOGOMET \c\
Izidi 12. kroga 1. SL: Naf-ta - MIK CM Celje 2:0; Repi- t! na (17 - lim), Beršnjak (65, ; O ag.), Maribor - Koper 3:3, In- 1 [jj-5-* terblock - Drava 4:1, Primor- 1 1 je - Gorica 1:2, Domžale - Livar 2:1.
Zaostala tekma 1. kroga Štajerske lige: Šentilj - Möns Claudius 0:2; Špoljar. Vrstni red: Simer Šampion 22, Ge-rečja vas 18, Šoštanj 17, Ormož 16, Rogaška 13, Bistrica 12, Möns Claudius, Podvinci 11, Šentilj, Zreče 10, Partizan Fram 9, Peca 6, Železničar, Oplotnica 3.
KOŠARICA
3. krog Pokala KZS (m):
Hopsi - Terme Olimia 101:71, Rogla - Litija 84:67, Hrastnik „
Konjice 103:71.
ROKOMET
5. krog 1. SL (m): Knauf Insulation - Celje Pivovarna Laško 24:25 (9:11); Sulič, Koz-lina, Stojanovič, Kokšarov 4, Gorenšek 3, Gregore, Gajič 2, Špiler, Terzič 1; Dolenec 9, Šimon 6.
Zaostala tekma 2. kroga 1. SL (ž),: Celje Celjske mesnine - Velenje 31:17. Vrstni red: Celje, Krim Mercator, Ce- ^ leia Žalec 6, Mercator tenzor, Škofja Loka, Brežice 4, Olimpija, Kočevje, Velenje 2, Burja, Izola, Zagorje.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 5. 10.
ROKOMET
Liga prvakov (ni), 2. krog skupine H: Meškovo - Gorenje (18.00).
NOGOMET
1. SLMN, 5. krog, Celje: Zivex - Puntar (20).
Sobota, 6. IO. NOGOMET
3. SL vzhod, 9. krog: Šentjur - Odranci, Kovinar Štore -Stojnci (obe 15.30).
Štajerska liga, 9. krog: Möns Claudius - Rogaška, Šoštanj - Oplotnica, Partizan Fram - Zreče (vse 15.30). KOŠARKA
Pokal KZS (m), 3. krog, Podčetrtek: Terme Olimia -Hopsi, Litija - Rogla, Konjice
-	Hrastnik (vse 19).
ROKOMET
Liga prvakov (m), 2. krog skupine F: Celje Pivovarna Laško - Valur (17.15).
1. SL (ž), 4. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje Celjske mesnine (20), Ptuj: Mercator tenzor - Celeia Žalec.
1. SL (m), 5. krog, Trbovlje: Rudar - Gorenje (19).
Nedelja, 7. 10.
1.	SL, 13. krog, Ptuj: Drava
-	MIK CM Celje (15).
2.	SL, 9. krog, Koper: Bo-nifika - Rudar (15).
3.	SL - vzhod, 9. krog: Šmartno - Dravograd, Dravinja - Šmarje (obe 15.30).
Štajerska liga, 9. krog, Celje: Simer Šampion - Gerečja vas (15.30).
Celjski nogometaši so v edmem nastopu v Lendavi loživeli četrti poraz ob treh emijih, zmagati pa jim še li uspelo.
Tudi v sredo so bili daleč id uspeha, zabeležili so prvi loraz v gosteh v tekočem pr-'enstvu. Zelo so pogrešali kaz-lovanega Jureta Travnerja in loškodovanega Miroslava (aduloviča. Prvi bo zagoto-o zaigral v nedeljo na Ptuju, lajbrž tudi drugi, saj bo po iredvidevanjih zacelil poškod-)0 po močnem udarcu (Interb-ock). Manjkala pa bosta Mar-on Rogerio Schwantes in lomen Beršnjak. Brazilcu se e stemnilo pred očmi, ko sod-lik Babnik iz Šentjurja ni do-odil očitnega prekrška nad Jorinškom in je zrušil Repi-lo ter z rdečim kartonom že ' 39. minuti odkorakal pod irho. Celjani so gol prejeli po ìespametnem prekršku Deni-a Haliloviča za enajstmetrov-co; Pavel Pinni ga je zame-ljal že v 28. minuti. Njegovi 'arovanci so najlepšo prilož-
ummsEim
1.	DOMŽALE	12	8	2	2	27:11 26
2.	KOPER	12	6	4	2	23:15 22
3.	MIK CMCEUE	12	6	3	3	17: 8 21
4.	HIT GORICA	12	6	2	4	18:16 20
5.	INTERBLOCK	12	5	2	5	18:14 17
6.	NAFTA	12	4	5	3	17:20 17
7.	MARIBOR	12	4	3	5	17:21 15
8.	PRIMORJE	12	4	1	7	16:15 13
9.	ORAVA	12	4	1	7	1739 13 O.UVAR	12	1	1	10	1132 4
nost zamudili v 22. minuti, ko Blaž Puc ni zmogel natančno podati Nejcu Pečniku, ki je bil sam pred praznim golom. Z igralcem manj so bili nemočni, čeprav so se trudili na vso moč. Nato pa je Berš-njaka žoga po Naftinem kotu
zadela v nogo in avtogol je pomenil konec upov. Beršnjak si je kasneje brez potrebe prislužil rumeni karton. To je bila najslabša letošnja predstava celjskih nogometašev, ki bi jo morebiti omilil Darijo Biš-čan, a je priložnost dobil še-
le kot četrti napadalec v 65. minuti.
Sebastjan Gobec se v Lendavi ni skrival pred mikrofonom: »Težko je. Nismo bili pravi predvsem v uvodnih 30 minutah. Z vodstvom na lestvici se nismo obremenjevali. Tekem
bo še veliko. Po vzponih sledijo padci. Čimprej se moramo dvigniti iz njih. Po gostovanju na Ptuju nam bo odmor kar dobro del, saj smo bili obremenjeni večinoma isti igralci.«
DEAN ŠUSTER Foto: VILI ŠUSTER
Takšna je trenutna podoba celjskega nogometnega štadiona.
20
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Se eden do vratu zadolžen meščan
Zaradi neplačevanja položnic izterjali slabih 20 tisoč evrov - Z družino »na kant«
Celjan Ivi Krajne po 13 letih še vedno odplačuje svoj dolg. Zaradi naivnosti, nepremišljenosti ali zgolj okoliščin je še eden v vrsti dolžnikov, ki mu vsak mesec z računa poberejo znesek za plačilo dolga zaradi neplačevanja stanovanjskih stroškov. Upravnik stanovanja, v katerem živi, celjski Supra Stan, je od njega izterjal že slabih 20 tisoč evrov.
Krajne je bil eden tistih, ki so' stanovanje kupih pod ugodnimi pogoji Jazbinško-vega zakona. V Škapinovi ulici 6 v Celju, kjer živi, so za upravljavca dobili Supra Stan. »Vsilili so nam upravljavca,« pravi Krajne. Vse od leta 1994 so stanovalci nad njegovim delom bentili, saj naj bi upravnik dela in servise opravljal pogosto čisto po nepotrebnem, kot so bila takrat na primer nenehna popravila dvigala in nato njegovi mesečni pregledi, deratizacija, pregledi hidroforja, stroški vpisa v zemljiško knjigo, čeprav naj bi se s stano-
Neplačevanje položnic je lahko dvorezen meč, kaže primer Ivija Krajnca iz Celja, ki tri leta ni plačeval upravljavcu. Zdaj plačuje za nazaj z obrestmi.
vaici glede tega dogovorih drugače in še in še. »Za to so pošiljali visoke račune,« razlaga Krajne. Po trdih pregovarjanjih s predstavniki Supra Stana in grožnjah, da bodo prekinili pogodbo, se je 18 stanovalcev nato samovoljno
odločilo, da položnic enostavno ne bo več plačevalo in pri tej odločitvi vztrajalo kar tri leta. »Seveda se jih je v treh letih nabral cel kup,« prikimava Krajne, »toda odločili smo se, da v primeru, da nas bodo tožili, stopimo skupaj
in si poiščemo pravnega zagovornika,« pojasnjuje.
Naivnost ali nepremišljenost
Skupne odločitve, dogovora in predvsem povezanosti stanovalcev, kot je bila
ta v prvih letih vselitve, ni bilo več, ko je Krajne ugotovil, da so se mu »nepridipravi usedli na plačo«. »Tožili so vsakega posebej,« je spoznal in »postal žrtev«, kot je prepričan. Krajncu trenutno trgajo dolg od leta 1997 mesečno po 100 evrov in od leta 2000 po 88 evrov. Ob tem se sprašuje, zakaj dolg ne zastara in se sklicuje na obligacijski zakonik, ki v 36. členu opredeljuje, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, neplačanih obresti doseže glavnico. Kdaj bo konec terjatev, ne znajo, kot pravi, povedati niti pristojni na sodišču, kamor je bil Krajne, kot še pravi, vabljen le enkrat. »Zaradi virusne pljučnice po prihodu iz tujine sem bil dalj časa v komi in nato v bolnišnični negi, zato se nisem mogel braniti.« Da bi se obravnava prestavila in terjatev ža enega od sklepov počakala, »mi na sodišču niso odobrili, saj so menili, da bi si lahko najel odvetnika ali bi mi ga priskrbela žena.« Moti ga tudi.
da sodnice favorizirajo upravljavca in na tisoče ljudem opravljajo izvršbe in »na kant« spravljajo mnogo družin.
Zadnji dolgovi
Supra Stan je bil upravnik od leta 1994 do aprila 2000, ko se je več kot 50 odstotkov lastnikov bloka odločilo, da zgradbo preda v upravljanje novemu upravniku. »Kranjc že od vsega začetka, od februarja 1994 dalje, ni plačeval stroškov vzdrževanja v hiši. Vsak mesec sproti smo ga opominjali na njegov dolg, vendar se na naša opozorila ni odzval, zato smo bili prisiljeni dolg izterjati po sodni poti,« pojasnjuje predstavnica Supra Stana Melita Šaleker Gornik. Na sodišče so zato vložili vseh šest izvršilnih predlogov, ki se jih je nabralo v teh letih. »Na vsakega je podal ugovor in zadeve so se vrnile v obravnavo. Ker je bil z večine obravnav zaradi bolezni odsoten, so zadeve kar nekaj let tekle na sodišču in tudi sodni stroški so postajali enormno visoki.« Krajnčeva pritožba na vsako stopnjo sodišča je povzročila, da se zadeve niso zaključile in da so stroški naraščali. »Ko so izvršilni predlogi postali pravnomočni, so mu začeli trgati od plače in zdaj plačuje zadnjo pravnomočno zadevo,« še pojasnjuje Šaleker Gornikova in pravi, da Krajnčev dolg ni zastaral, ker so vse zadeve vložili pred rokom zastaranja.
MATEJA JAZBEC
JAZ IN KLUB
ZAČETKI
Svojo nogometno pot sem začel pri petih letih v Dravogradu.
KLUBI DO SEDAJ
NK Dravograd, NK MIK CM Celje
NAJ GOL
Naj gol sem dosegel letos na tekmi proti Mariboru. Takrat smo na gostovanju zmagali
z 0:1.
NAJ VESELJE
Najbolj sem bil vesel osvojitve pokala Hervis. NAJ ŽALOST
Ko sèm si na treningu strgat levi nogometni čevelj! (smeh)
USPEHI
Osvojitev pokala Hervis, osvojitev miadinskegapokala, igranje dodatnih kvalifikacij Ur21 proti Nizozemski
NASTOPI
111 nastopov ter 12 golov ŽELJE
Osvojitev letošnjega prvenstva in pokala Hervis. Vzeti dvojno kremo!!!
PUBLIKA
Zdaj, ko so rezultati dobri, se je začelo zbirati veliko gledalcev. Ko nam ni šlo najbolje, tudi publika ni bita najboljša! Do sedaj!
STANOVANJE
Imam najeto stanovanje v Celju. HOBIJI
Košarka, tenis, računalniške igrice... LJUBEZEN
Imam punco Anjo, ki me na nogometni poti zelo podpira, za kar sem ji zelo hvaležen.
GLASBA, FILM
Poslušam vse zvrsti glasbe, filmoy pa pogledam na tone.
PROSTI ČAS
Računalnik in posvečanje punci
PORTRETTEDNA NEJC PEČNIK
_;_ _
Aretta, zmagovalcev-
#7
Kdo	bo pl	lačal	11	00 tisoč evrov?
Tolikšen je namreč strošek ležarine
Minuli teden smo pisali o končani preiskavi mednarodne kriminalne združbe, ki naj bi v daljšem času čez Slovenijo na zahod pretihotapila več kot 300 ton cigaret. Lani septembra so pot ene od pošiljk, gre za 8 milijonov cigaret, kriminalisti presekali na Celjskem. Kot je znano, so cigarete našli v enem od skladišč nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Ker je bilo treba v preiskavi zasežen tovor uskladiščiti nekje drugje, so to storili v prostorih Intereurope na Kidričevi cesti v Celju. Iti pa nastane problem. Cigarete so bile namreč tam še do nedavnega in po naših podatkih naj bi nastalo že več kot 100 tisoč evrov stroškov zaradi ležarine. Bistveno vprašanje je, kdo bo to plačal!
Odločili smo se poiskati odgovore na ključna vprašanja: kdo krije stroške hrambe tovora, kaj se bo s tem tovorom zgodilo in ah je vsem znano, da naj bi se cena hrambe povzpela že na več kot 100 tisoč evrov. Ker gre za čez mejo pretihotapljen tovor, smo vprašanja poslah na carinsko upravo. Generalno policijsko upravo in na koncem Intereuropa (ta je torej po zasegu cigaret shrambo le-teh dovolil venem od svojih skladišč). VIntereuropi so nam podatek, da je bil zasežen tovor shranjen pri njih, potrditi, o ceni skladiščenja pa ne morejo govoriti. Neuradno smo iz drugih virov izvedeli, da v bistvu sploh ni znano, kdo bo to plačal, so pa menda tovor že odpeljali, kam, ni znano.
Čeprav so bile cigarete pretihotapljene čez mejo, so nam s Carinske uprave Republike Slovenije na kratko odgovorih, da nimajo pristojnosti na tem področju, in nam svetovali, da se obrnemo na policijo. Na policiji so nam včeraj povedali, da je preiskavo ves čas usmerjalo ljubljansko okrožno tožilstvo in da policija, žal, o tem, kaj bo s tovorom, in o stroških tovrstne hrambe, ne more govoriti. Včeraj smo poklicali tožilstvo, a nam odgovor lahko posredujejo le po prejetju naših pisnih vprašanj, kar pa do zaključka redakcije ni bilo mogoče, zato bomo odgovor ljubljanskih tožilcev objavili v prihodnji številki.
za pretihotapljene cigarete - Iskali smo odgovore
Takole so lani septembra prevažali zasežene cigarete.
Seks menda, a ne s prisilo!
Ni ovadbe zaradi poplav na Ostroinem
Poročali smo že, da se je pred dnevi v dvorani krajevne skupnosti Ostrožno v Celju zbralo več kot 200 ljudi, ki so odločno protestirati zaradi domnevnih napak upravljavcev vodotokov ob zadnji poplavi. Med drugim so omenjali tudi neustrezno alarmiranje ter neustrezno pomoč, saj je bilo Ostrožno poplavljeno med prvimi v Celju. Poleg številnih opozoril in obtožb so zbrani zahtevati tudi temeljito preiskavo, saj se je v dneh po poplavi večkrat slišalo, da je bilo tudi za tokratne poplave v njihovem naselju krivo neustrezno uravnavanje višine Koprivnice. Ta je odtok Šmartinskega jezera, katerega primarna vloga je predvsem protipoplavna zaščita. V javnosti je nato odjeknilo še, da so krajani Ostrožnega na Okrožno državno tožilstvo v Celju podati tudi ovadbo zoper neznano osebo, čeprav to ne drži. So pa zadevo preverjati celjski kriminalisti. Ti so danes na tožilstvo posredovali le poročilo, kar pomeni, da niso našli razlogov in dokazov za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.
SŠol
Ekipe nujne medicinske pomoči na Rogli
V petek in soboto je bilo na Rogli 1. tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči Slovenije, ki ga je pripravil Zdravstveni dom Slovenske Konjice. Tekmovanje bo odslej na Rogli vsako leto.
Sodelovalo je 14 ekip iz različnih slovenskih krajev. »Vse so bile odlične pripravljene,« poudarja koordinatorica tekmovanja Jasna Satler. To so potrdile tudi zelo majhne razlike med ekipami. Prvo mesto je pripadlo prehospitalni ekipi nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma, druga je bila ekipa reševalne postaje zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici, tretja pa ekipa reševalne postaje ljubljanskega kliničnega centra. Priznanja so podeliti v Žički kartuziji, do koder so se vsa sodelujoča reševalna vozila pripeljala v koloni in na svoji poti z Rogle vzbudila nemalo pozornosti.
Tekmovanje je podprlo Slovensko združenje za urgentno medicino, njegova organizacija pa bo tudi v prihodnje v rokah konjiškega zdravstvenega doma.
MBP
Na Generalni policijski upravi so se odzvati na naše pisanje o tem, da so nas prezrli pri obveščanju o prijeti mednarodni združbi. Pravijo namreč, da je policija obveščala vse novinarje v obliki elektronskih sporočil istočasno, a le z naslova ljubljanske policijske uprave v sklopu rednih dnevnih obvestil. Res pa je, da smo mi vprašanja o morebitnem zaključku omenjene preiskave, ki je bila pomembna za celjsko območje, pošiljali na naslov Generalne policijske uprave in ne na Policijsko upravo Ljubljana, zato smo odgovor pričakovati z naslova, na katerega smo vprašanja ves ta čas tudi naslavljali, saj so nam tako obljubili. Zaradi objektivnosti poročanja je treba omeniti, da je omenjeni kratek komunikacijski stik eden redkih glede na dosedanjo pozitivno prakso sodelovanja s policijo.
Potegnila ročno zavoro
V hudi promemi nesreči, ki se je zgodila v torek zvečer na glavni cesti izven Vinske Gore, sta se poškodovali dve osebi. 23-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Velenja proti Celju. Na delu, kjer poteka vozišče po klancu navzdol, je 19-letna sopotnica v vozilu nenadoma in sunkovito potegnila ročno zavoro, zaradi česar je vozilo zaneslo po vozišču, voznik pa je izgubil oblast nad njim ter silovito trčil v drevo. Pri tem se je huje poškodovala sopotnica, voznik pa lažje.
Kdo je koga prezrl?
Ali bo zagovorniku Dušanu Tanku uspelo za Danijela Bedrača »iztržiti« najmilejšo kazen?
Na Okrožnem sodišču v Celju bi se včeraj morala začeti glavna obravnava zoper Danijela Bedrača. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja.
Na sodišču se bo tako moral zagovarjati za primer iz leta 1999, ko je še opravljal delo vzgojitelja v kriznem centru za mlade v Celju. Takrat naj bi v razmaku dveh mesecev imel intimen stik z dvema osebama, starejšima od 15 let, a še vedno mladoletnima, ki sta mu biti zaupam v varstvo. V enem primeru je šlo za takratno gojenko kriznega centra, v drugem pa je bila to nekdanja gojenka. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da ni šlo za prisilen odnos, temveč naj bi obe osebi v odnos prostovoljno privoliti, menda ga celo napeljevati. Gre za to, da naj bi Bedrač zlorabil svoj položaj kot vzgojitelj. Včeraj ga na obravnavni ni bilo, zato so sojenje prestavili na 24. oktobra. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let zapora.
SŠol
Foto: SHERPA
mesto
PalmùtA pmuulba.-.
www.paima.si
jJWDg*
iTlHISTMJ" imiKHUl*» «MHUTE1.»P
u 529€ WL369€ »36««.»
l.emt<lUlHpKU2<M 1.«nt*HMpiiriMK I.oM491IMh>U»N Q(j $49€
PALMINI IZLETI... blizu	- in dalač
Pariz z letalom, 12. in 27.10., Pariz i busali. 30.10. Pail, 27.10, Pariz Bali in Singapur, 27.10.,
in Loara, 30.10., Lodai z lihim. 12. 21 ■ 27.10, London z artobu-	Jedara, 24. à 25.10. Ma,
»m, 26.10., lamina, 11.B2S.N. 1.11, VeSki španski krog, 28.10.,	24.10.9.11.»*»^ 22.10.
Lizbona, 28.10., M Ičbera do Porla, 26. is 38.10, Prazni «änderte «	Tajska in Kambodža, 24.10,
dolini NeretK, 4,11,10.1*24.10, Sani«eiiliesUtZ7.1l, Beograd,	19.11, Tajska in počitnice, 27.10. bas m Prteorska, 20.10, Oktotarfest, 4.10. Bas* 27.10. 24.10., 19.11.,B^ska, 24.10.
Gradovi L tatarskega, 12. i« 27.18, Berfe 26. in 27.15, Paga, 27.10,	Ameriikl zahod in Havaji,
Sređeni jeine «te, 27.10, ^ia», 24.18. Km, Neapel), Pompeji,	24.10. Se* twk m Niagara,
25.10, Vefri Rte, 24.10, Cinque Terre, 27.10, tiskam. S. is 27.10.	29.10. Predboaini nakupi KÄi ìftaastì krog, 27.10. Istante!, 24. a 36.10, Grški dragulji, 27. in v New Yorku, 18.11, Dokaj, 31 ,10,6ri|a > ladjo, 24. le 30.10, Kras le Primorska, 20.10.25.10, _
^lEGOltffiB^ IZLC.TNII67\/A TUEJ6T1ČNA A^tNOJA
OKTOBERFEST 6.10. - še nekaj mest
SAf?AJEV8-?WaSYA§š19.-21.10. • BEOGRAD 27.-28.10. - KRAKOW-VARS&VA 26.10.-2.11. • BRUSELJ-GENT 26.-30.10. • PLITVICE 6.10. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 27.-28.10. • CINQUE TERRE 19.-21.10. »ČUDOVITA BSJB8R8PEŠTA 27-28.10. * BAVARSKI ©HA U - 27. 28.10.
- NAKUPOVANJE V ASSSEOSil (BiH) 20.10. - fätAftCHEMWALD 2710. » PAStK DINOZAVROV ~ SAD GLE&CHENBERG 27.10. POSEBNA PONUDBA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE!
PREDPRODAJA SMUČARSKI VOZOVNIC ZA ROGLO, KRVAVEC, GOLTE IN CELJSKO KOČO
_DO 20 % POPUSTA!!!!!_
MORJE ŠE VEDNO VABI!!!!
V sredo se je v središču Celja odvila jesenska prireditev Podeželje v mestu, ki jo je v okviru razvojnega projekta Raznolikost podeželja tudi to pot pripravil zavod Celeia.
Na Glavnem trgu se je s svojo ponudbo izdelkov iz ekoloških in turističnih kmetij predstavilo 28 ponudnikov iz občin Celje, Štore, Vojnik in Laško. Na glavnem odru so se zvrstile predstavitve podeželskih društev, kmetij in domačih obrti. Posebnost prireditve je bila razstava štajerskih kokoši. O zdravi prehrani z vidika ekološke pridelave in pravilne prehrane je predavala Sanja Lončar.
Kot je povedala Janja Repar, pa projekta Raznolikost podeželja s tem še zdaleč ni konec. Uveljavljenim spomladanskim in jesenskim prestavitvam in »kmečki tržnici« v središču mesta namreč dodajajo nove vsebine. Zelo pomembna v tem je ustanovitev lokalne akcijske skupine oziroma ustanovitev društva Raznolikost podeželja. Prva naloga društva je uveljavljanje blagovne znamke z istim imenom, pod katero sodelujoči prodajajo svoje izdelke. To pa še ni vse. »Lahko omenim, da nastaja znotraj projekta več razvojnih skupin. Med njimi tudi skupina za ogled projektnih kmetij, kar pomeni, da ne bomo več zgolj pripeljali podeželja v mesto, ampak bomo ciljne skupine, zlasti šolaije, vodili na ogled kmetij,« je povedala Reparjeva.
BS, foto: GREGOR KAUČ
... ki so dokazali tudi, da mojstrsko obvladajo lickanje koruze.
Posebnost tokratne prireditve Podeželje v mestu je bila razstava štajerskih kokoši.
Tel.: 03 7345 166
m
"KES" www,idro»ilis(6-lasb.si
PROGRAMI REKREACIJE V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
AEROBIKA: 20.00 - ponedeljek PILATES: 19.00 - ponedeljek, četrtek JOGA: 19.00-torek TAI CHI: 19.00-sreda Ob nakupu mesečne vstopnice v oktobru nudimo 1 x prest vstop
Predstavila so se številna podeželska društva, a najbolj prisrčen je bil nastop učencev osnovne šole Lava...
Podeželje v mestu je tokrat med bogato založene stojnice privabilo kopico meščanov.
Podeželje obiskalo
JLCEV- INFORMACIJI
23
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Opravičilo
Opravičujemo se vsem prizadetim stanovalcem v vrstnem naselju Petrovče (za šolo), ki so bili prikrajšani za nočni spanec v noči na nede-ljo, 15. septembra 2007.
Imamo dve leti staro kokerš-panjelko, ki ni navajena biti sama. Ker smo bili odsotni, je lajala in jokala. Na to so nas opozorili sosedje, ki se jim zahvaljujem. Naslednjič bo pač šla z nami. Mislimo pa, da pasj i lajež ni niti primerljiv z vsakodnevnim človeškim »lajanjem« in žaljenjem z neumestnimi pripombami nekaterih.
- ' Družina VRAČUN, Petrovče
4. oktober -svetovni dan varstva živali
Vsak človek ali pa vsaka družbena skupina razlikuje živali izhajajoč iz lastnih izkušenj. Deti jih na koristne, nekoristne, škodljive, svete, demonske, okusne, nevarne, nenevarne, pametne, lepe, grde ... Vendar pravi animalist ima do vsakršnega živega bitja čustveno kulturen odnos. Po direktivah EU in po Amsterdamskem sporazumu, mora tudi Slovenija vrednotiti živali kot čuteča bitja. Svoje čase so žival obravnavali kot reč, največ pa kar kot poljski pridelek. Živalim torej nihče ne sme prizadejati fizičnih niti psihičnih (ustrahovanje) bolečin.
V	Sloveniji se odnos do živali izboljšuje izredno počasi, vendar ne zaradi ozaveščenosti imetnikov živali, temveč iz strahu pred sankcijami. Zakon o zaščiti živali smo sprejeti šele leta 1999 (Ur. 1. RS št. 98 z dne 3. 12. 1999), dasiravno smo predlog zakona sestaviti (na osnovi 23 tujih) že takoj po ustanovitvi prvega republiškega društva proti mučenju živali leta 1963.
V	praksi odkrivamo velike pomanjkljivosti tega zakona, zato bomo v Zvezi društev proti mučenju živali Slovenije (Zveza DPMŽ) predlagali državnemu zboru dopolnitev 342. člena Kazenskega zakonika in sicer dodati 2. odstavek: »Kdor stori dejanje iz 1. odstavka tega čle-
na iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo.« Dodati 3. odstavek: »Če je bilo dejanje s 1. odstavka storjeno na posebno krut ali poniževalen način, se storilec kaznuje s kaznijo zapora od 6 mesecev do enega leta.« Dodati 4. odstavek: »Če ima dejanje s 1. odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več živali, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.«
Glede na to, da je mučenje živali nezadostno sankcionirano, Zveza DPMŽ ugotavlja, da je člen 342 KZ neučinkovit, ker je standard dokazovanja (stopnja zahtevane krivde) nerazumno visok. Hkrati pa je do sedaj zagrožena kazen najnižja možna. Zaradi dodanih treh odstavkov k sedanjemu čl. 342 KZ ne bi bil neposredno prizadet nihče, niti država ne bi utrpela nobenih stroškov. ■
Prav na praznik, 4. oktober, svetovni dan živali, apeliramo na poslance DZ, naj glasujejo za gornje dopolnitve člena 342 KZ, ki jih Zveza DPMŽ Slovenije v tem času vlaga v obravnavo.
LEA EVA MÜLLER predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije
Spomin na Alberta Sirka
Akvarelist, slikar marin, ilustrator, portretist in častni občan Celje Albert Sirk se je rodil pred 120 leti, 26. maja 1887, v Sv. Križu pri Trstu. Slikarstvo je študiral v Benetkah in Urbinu. V 1. svetovni vojni je kot mornar
služil na vojni križarki Habs-burg v Pulju. Vojna se je končala, stara monarhija je razpadla. Tretjina slovenske zemlje je bila dodeljena Italiji, ki jo je kmalu zajel fašizem. Za obetajočega slikarja, neupogljivega in pokončnega Slovenca in Kraševca so se pričeli hudi časi. Umaknil se je v Jugoslavijo leta 1929. Med Reko in Sušakom je prestopil državno mejo brez dovolilnice. Služboval je najprej v Lenartu v Slovenskih goricah, v letih 1937-41 pa v Celju. Risanje je poučeval na gimnaziji do prihoda Nemcev. Z družino je bil izgnan že junija 1941, v Srbijo, v Zaječar. V Celje se je vrnil po koncu vojne. Umrl je v Celju 13. septembra 1947 in bil pokopan na okoliškem pokopališču. Na mestno pokopališče je bil prenesen po smrti žene Dorè. Celje mu je postavilo spomenik.
Njegova slikarskega govorica je bila spontana in neposredna. Slikarstvo je Stiku postalo ne le življenjski poklic, temveč mnogo več, postalo je njegov drugi jaz. Njegov slikarski svet je postal trepet njegove notranjosti, iskra njegovega duha. Bil je otrok slovenskega ekspresionizma, toda doživljal ga je po svoje, doumel po svoje in ga po svoje tudi izražal v svojih delih. Najraje se je pogovarjal o morskih dogodivščinah in ribičih ter njihovem življenju in naporu, o njihovih zmagah in razočaranjih ob polnih in praznih mrežah.
Ribe, ribe so klicala njegova tihožitja in v njih je bil on sam, s svojo ribiško dušo in morskim ognjem. Risal je bonaco na morju in odsevajoče svedobne žarke na morski gladini. Risal je neurje, razbesnele morske valove, ki so se penili in razbijali na pečinah obale. Doživljal je morje, ga občutil in z njim dihal.
Njegove marine, otoki in portiči Dalmacije, Vergada, Murter, Pirovac, barke, so ljudem bile všeč. Iz obiskov Makedonije so se ohranile čudovite upodobitve krajev in ljudi. Tudi iz časa izgnanstva v Srbijo so ohranjene priče tedanjega časa, izražene v oljni tehniki, pretežno.
Kot posebnost naj omenim Sirkove ilustracije, objavljene pod naslovom Celjski obrazi v Totem listu med obema vojnama.
Ljubitelji morja in primorski begunci so se sestajali v tedanji znameniti celjski gostilni Pri turški mački. Druž-
ba si je nadela ime Robinzoni. Poletja so prebili na najeti barki v Dalmaciji. Družbi je pripadal tudi dr. Robert Hlavaty, ki ga je Sirk navdušil za morsko motiviko. Dr. Fortunat Mikuletič, odvetnik v Celju, pisec poezije in proze je Sirkove ilustracije »ple-menitil« s prikladnim opisom, seveda satiričnim. Slikarja je tako predstavil: »Telo hrusta, duša otroka, zato so njegove slike vse krepke in obenem povite v otroško zasanjanost.«
Ni dočakal visoke starosti. Odšel je tiho in skromno, kakršno je bilo vse njegovo življenje. Ko se ga spominjamo, ga cenimo kot človeka, rodoljuba in umetnika. Ko gledam njegove stike, opazim, da so barve prav tako izrazite in sveže, kot so bile takrat, ko jih je nanašal na platno. Vanje je vdihnil svojo dušo, svoje misli in čustva, svoj jaz.
FRANC ŠTOLFA, Celje
□ DRI TELEFDN
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
2097 M£N'S CHAMPIONS TROPHY
Cilji,, SUHmtti."
cHF PoÉÈ
web bo auropgfei «upor prpak?
E3ESBS1
srsi
K
TOjgasiffliii
. Udeležena: THW Kiel - zmagovalec EHF Uge prvakov 2007 HSV Hamburg - zmagovalec EHF Pokala pokalnih zmagovalcev 2007 SC Magdeburg - zmagovalec Pokala EHF 2Ò07 RK Celje Pivovarna Laško - udeleženec s posebnim povabilom EHF
Tekmovalni spored:
Sobota, 20. oktober 2007:
17:00h: RK CPL - SC Magdeburg 19:00h: THW Kiel - HSV Hamburg
Nedelja, 21. oktober 2007:
13:30h: Tekma za tretje mesto 15:30h: Finale
Parada zvezd celjskega rokometa
Praznovanje jubileja so v RK CPL, zaradi organizacije EHF Pokala zmagovalcev 2007 v dvorani Zlatorog, 20. in 21. oktobra, prestavili na letos. Eden viškov praznovanja bo tekma »Parada evropskih zvezd RK CPL«. Na ta način želi klub svojim navijačem še enkrat predstaviti rokometne zvezde, ki so ali pa še nastopajo za RK Celje Pivovarna Laško ter se jim na ta način zahvaliti za pečat, ki so ga pustili v celjskem kiubu. Seznam vabljenih je objavljen tudi na spletni strani tekmovanja
Spored za četrtek, 18. oktober 2007:
16:30h	Tekma navijačev
17:15h	Tekma novinarjev Celja in Ljubljane
18:00h	Tekma veteranov Celja in Ljubljane
19:00h	Tekma »Parada evropskih zvezd RK CPL«
! Organizator £HF Pokala zmagovalcev 2007, v sodelovanji/ z MT&RC, za vse obiskovalce y soboto, 20. oktobra in nedeljo, 21. oktobra, j po odigranih tekmah, pred dvorano Zlatorog pripravlja:
Prodaja vstopnic: www.ehfchamp8onstrophy-celje.si,. www.esiti.com,www.rk-celje.si
ter v vseh MIK-ovih salonih (www.mik-ce.si) po Sloveniji.
ZABAVO
j ponudbe hrane in pijače, se Vi živo predstavili:
Kingston Nude Nuša Derenda Saša Lendero Turbo angels Manca Špik Rebeka Dremelj,
. 6Paek Čukur, Domen Kumer, Werner, Brigita Šulei; Anžej Dežan, Pijamas, Katrca, Sexpiosion, Foxy teens, Tanja Žagar,...
^ celj«
A BERETE
TEDENSKI SPORED

RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - računalnik in srečanje s Tonetom Vrablom {pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.15 Javljanja repor-terja Deana Šustra - 2. krog lige prvakov Celje Pivovarna Laško - Valur, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Franci Naraks, poveljnik Gasilske zveze Žalec, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca - duo Amor, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK. 8. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom - Franci Naraks, poveljnik Gasilske zveze Žalec - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Veseli Begunjčani in 2. del posnetka festivala Graška Gora 07,24.00 SNOP (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30Zadnji rokz Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin)
SREDA, 10. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Časovni stroj, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mati O-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Ultra, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Univòx)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK. 12. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivan-ka, 15.00 Športdanes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Foxy teens, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Silvester Javoraik)

VRTILJAK POLK IN VALČKOV
Mobilitile za 53. zmago Radia Celje
Ob 53. rojstnem dnevu Radia Celje pripravljamo veliko nagradno igro. Od ponedeljka do četrtka lahko pokličete na 090 93-61-70 in odgovorite na dnevno nagradno vprašanje. Vsak dan bomo izžrebali srečneža, vsi skupaj pa se nam bodo v studiu Radia Celje pridružili v petek, 12. oktobra, ob 11.15 uri in opravil še dodatno nalogo. Finalisti bodo morali »improvizirati« in v minutki, preko telefona, očarat koga izmed napovedovalcev Radia Celje. Zmagovalec bo prejel glavno nagrado Debikartica paket, ki vsebuje telefon Sony Ericsson J230 s sim kartico s telefonsko številko, ostali pa bodo prejeti debikartice z naloženim zneskom 4 evre. Edini pogoj bo, da.se nam zares pridružite v studiu Radia Celje.
Sicer pa vabljeni na velik koncert pred dvorano Zlatorog v Celju 20. in 21. oktobra. Za nepozaben žur bo v soboto skrbela tudi celjska skupina Nude, z glavnim vokalistom Boštjanom Dermolom, sicer voditeljem torkove večerne oddaje Zadnji rok na Radiu Celje (na sliki).
100. oddaja 6Pack Čukurja
Minulo sredo je 6Pack Čukur praznoval že 100. oddajo na frekvencah Radia Celje. 6Packu (levo na fotografiji) smo čestitati tonski mojster Tomaž Mirnik, novinar in voditelj Andrej Krajne, voditelj oddaje Dobra godba Andraž Purg, urcdnica Simona Brglez in voditelj petkovih večernih programov Anžej Dežan. Anžej in 6Pack Čukur se nam bosta pridružila tudi na praznovanju 53. rojstnega dne Radia Celje 20. oktobra pred dvorano Zlatorog v Celju. Vstopnine ne bo, žur pa se bo v soboto začel ob 20.30 uri. V nedeljo se bo zabava začela ob 17.30 uri.
Nasmejali so nas!
V SLG Celje se je začela nova sezona s premiero komedije Evrofilija in razglasitvijo naj igralca in naj igralke po izboru bralcev Novega tednika in gledalcev predstav minule sezone. Rezultate smo poslušalcem Radia Celje sporočili prvi, smo se pa ob novi predstavi dobro nasmejali Dean Šuster, Tatjana Cvirn, Aljoša Bončina, Mitja Tatarevič, Bojana Avgu-štinčič. Srečko Šrot, Simona Brglez, Mateja Podjed in Saška Teržan. Foto: GK - Št. 79 - 5. oktober 2007 -
www.radiocefe.coni
■njnSjji
fite jo na Novitednik, Prešernova 19. 3000 Celje.
Matej Kožar, Preložnikova 78, Vojnik
(1)
4 NE MOREŠ IMEft vSE SPEV (4) 5. SEPTEMBER -MLADI UPI (5)
PREDLOG ZA LESTVICO:
JUTRI BOLJŠE BO - ZREŠKA POMLAD
DINAR. TOLAR. EUR0-ANS. BRATOV GAŠPERIČ
DOMAČA LESTVICA
1.	ZARADI UPANJA-NEISHA
2.	VSE KAR IMAM-OMAR
3.	OBLAK ZA DVA - TABU
4.	ČAS JE - LEEL00JAMIAS
5.	NAJ TE SANJAM-DA
6.	ZAMUV1 GA Z MANO - ZLA1K0
7.	0'GRL0-MI2
8.	TVOJA DRUGA STBAN-JANPlf STENJ AK
9.	HVALA-RATTLE SNAKE &
10.	NOČ PRED TABO-ZEUS
SLOVENSKIH 5 plus
1.	SLAMNATI IZGOVORI-VESEU GORENJCI
2.	KO SEM ZAGLEDAL TE - NOVI SPOMINI
3.	VRTNARSKA POLKA-PREPIH
4.	NA MOJI POTI-MEH IN SMEH
5.	ŠKRJANČK0VA PESEM - JUHEJ
i Ort TEDNIK
J
25
* TEDENSKA ASTROLOŠKA t, NAPOVED
Petek, 5. oktober: Luna v Levu bo spodbudila željo in potrebo po sodelovanju in tim-skem delu. Dopoldne, okoli 9.30, lahko sicer naletite na kakšno blokado ali oviro, mogoče celo na hladen odnos, vendar se bo to razblinilo. Popoldne in večer izkoristite za družabnost, prijateljstva in partnerske odnose, nikar ne izpustite nobene priložnosti za novo poznanstvo. Tako si boste najlažje nabrali svežo energijo.
Sobota, 6. oktober: Luna v močnem Levu bo kar v treh skrajno neugodnih aspektih z drugimi planeti. Zaradi tega bo dan obeležen s številnimi napetostmi, ki lahko mimo-gredeizbruhnejovkajveč.Raz-dražlj ivi in nestrpni ter premalo tolerantni bodo tudi drugi in to tudi, če se boste vi obvladovali. Previdno v odnosih, varujte se prevar, laži in samou-ničevalnosti, ne hitite, ne sprejemajte odločitev ter dogovorov. Počakajte na naslednji dan. Intuicija bo sicer odlična, vendar vam lahko zaradi opozicije Neptuna z Luno ne prinaša jasne slike, ampak zamegli vaše obzorje. Po 22. uri se bo stanje umirilo in če boste še budni, vas lahko čaka lep zaključek dneva.
Nedelja, 7. oktober: Skladen odnos med Luno in Venero bo prinesel veliko kreativne energije. Domišljija in ustvarjalnost bosta prebujeni. Vendar pazljivo - tokratne ideje morda kasneje ne bi bile uporabne. Zelo realno morate oceniti stanje, v katerem se nahajate in svoje realne možnosti. Tako se vam ne more zgoditi nobena napaka. Ob 7.00 Luna prestopi v Devico, zato bo okoli vas in v vaši notranjosti velik porast pozitivne energije, tudi želja po konkretni akciji. Veliko koristnega lahko naredite. Popoldne srečanje Lune in Saturna opozarja na ponovno previdnost. V hipu lahko nastopi kratek stik, kar velja zlasti za partnerske odnose. Ne vsiljujte svojega mnenja, nakopičen stres morate sprostiti popolnoma drugače.
Ponedeljek, 8. oktober: Venera že zgodaj zjutraj prestopa v Devico in se pridruži Luni, ki je tudi v tem znaku. Odlično za ljubezenska razmerja, saj bo aktivirala potrebo po erotiM, bolj intenzivnem druženju ter prebudila tudi družabno življenje. Čutili boste določeno povezanost z nekaterimi ljudmi, duševni stiki bo-
do intenzivni ne glede na fizično oddaljenost. Pričakujete lahko tudi pomoč in podporo pri svojih idejah. Luna bo v kvadratu z Jupitrom, zaradi tega bo razmišljanje v prihodnjem obdobju veliko bolj intuitivno. Ne zanemarite namigov svoje podzavesti.
Torek, 9. oktober: Prebudila se bo vaša pustolovska plat karakterja zaradi Marsa v sekstilu s Saturnom, zato si ta dan organizirajte čim bolj pestro, zanimivo. Važno je, da ste v gibanju, na različnih krajih, z različnimi ljudmi... Družabno življenje vam bo odlično prijalo in vas bo napolnilo s pozitivno energijo. Čas po 16. uri je odličen tudi za umsko delo, za sklepanje dogovorov in načrtovanje.
Sreda, 10. oktober: Ta čas bo od vas terjal kar nekaj resnega premisleka. Ker je ponoči Luna v kvadratu z Marsom, to terja od vas tudi večje prilagajanje okoliščinam, potrpežljivost in upoštevanje interesov drugih ljudi. S kompromisi boste lahko delovali najbolj uspešno. Položaj Marsa in Plutona nakazuje ogromno energije, s katero pa morate ravnati zelo previdno, saj se v negativnem smislu lahko obrne proti vam v obliki konflikta.
Četrtek, 11. oktober: Luna v sekstilu z Jupitrom bo zahtevala, da dobro proučite svoje življenje, predvsem stroške in tudi ambicije, povezane s finančnimi vlaganji. Ne pretiravajte, ne pričakujte preveč, upoštevajte pravila igre, tudi norme in etiko. Naredite večji red pri starih stvareh. Večer bo veliko bolj prijazen od dneva, zato se takrat lahko sprostite.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGICA
gsm 041404 935 090142443
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.goRiana.si ASTROLOGICA DOLORES 090 43 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 • napovedi, primerjalna analiza astrolog inja@dolores.sl www.dolores.si
On v črno-beli modni jeseni
... Le merici vročega pečenega kostanja se s takšno opravo, ki ji je dodano snežno belo poškrobljeno oblačilo, je odpovejte ...
Skratka, klasični poslovni moški trio - obleka, srajca kravata - lahko v hipu pozab na strogo zapetost, če čez črno obleko vržete prefinjen bel kašmirski šal. Ali bel trenč, ki je pravzaprav modna stalnica tudi na moškem modnem prizorišču vse od 50. let. Le kdo bi lahko pozabil slavnega Humphreyja Bogarta, ki je takšen svetel dežni plašč lan-siral (skupaj s tisto rečjo v ustih, ki se je zadnje čase ne sme več omenjati, kaj šele bog ne daj uporabljati tam, kjer jo
je on) v filmu Casablanca. Z zavihanim ovratnikom, pa naj pada dež ali ne, se razume. Zavihani odpeti ovratniki, ki so nazadnje blesteli na modnem nebu v 70. letih prejšnjega stoletja, so znova modni tudi pri srajcah, pod katere se okrog vratu ovije šal. Nad srajco pa telovnik od obleke in spodaj - ja, lahko celo kav-bojke.
Za fante, ki ljubijo nekonvencionalnost in radi čisto malo tudi provocirajo, bo nemara navdušujoč pravi zvezdniški predlog - črne zvezde na beli srajčni podlagi. Z enako vzorčasto kravato in pobalinsko čepico s ščitnikom na glavi.
Smo že povedali, napisali, naslikali? Kar naprej ponavljamo, a dajmo še enkrat, saj se modne utrinke, ki pričarajo tudi na moške obraze zadovoljno kimajoče nasmehe, splača vsaj nekajkrat ponoviti. Naši moški in najnovejša moda - to sta še vedno prepogosto dva nasprotujoča si pojma.
Včasih se tudi med popolnoma nesprejemljivo, feminil-no, prismuknjeno ah preprosto nenosljivo modo za letošnje jesensko-zimske mesece najde veliko uporabnih oblačilnih kosov. Ki za nameček niso samo to, temveč nudijo nešteto modnih metamorfoz, idej, kako z njimi spremeniti
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
stil oblačenja - od športnega do ležerno norišalantnega in konvencionalno elegantnega. Dopoldan za v pisarno, popoldan za poslovno kosilo, zvečer za zmenek in ob koncu tedna še za sprehod v boemskem stilu po starih mestnih jedrih
26	ZAAVTOMOBILISTE	novi teđnik
Jesenska prenova kyrona
SsangYongov kyron je na slovenskem trgu srednje uspešni SUV, sedaj pa je slovenskim kupcem na voljo v malce prenovljeni podobi.
Kaj je novega? Malce drugačna je maska, žarometa, spremenili so odbijač. Tudi zadek je spremenjen, saj so zamenjali luči, spremenili zadnje steklo ... Notranjost je znova nekoliko drugačna, bistvena pa je sprememba pri motorjih. Nov je namreč 2,7-litrski petvaljnik z vbrizgom po skupnem vodu in elektronsko krmiljenim variabilnim turbopolnilnikom, kar zadostuje za največ 121 kW/165 KM in 340 Nm navora. Po tovarniških podatkih zmore nekoliko spremenjeni kyron s tem motorjem 174 km/h in do 100 km/h pospeši v 12,8 sekunde, medtem ko naj bi bila povprečna poraba 9,5 litra goriva.
Odslej bo mogoče izbirati tudi med štirimi paketi opreme, v najcenejši varianti pa bo naprodaj za 24.990 evrov.
Škoda gre v Avstralijo
Češka Škoda, ki je pri koncernu Volkswagen, se odpravlja tudi v Avstralijo. Tako širi svojo dejavnost, saj bo začela prodajati avtomobile tudi v Indiji in na Kitajskem.
V Avstraliji bodo začeli prodajati roomsterja in octavio (tudi izvedenki RS in combi). Trgovsko mrežo bo sestavljalo 14 trgovcev. Avstralija je že peta celina, kjer bodo naprodaj češke Škode. Sicer pa je tovarna lani prvič prodala več kot 500 tisoč avtomobilov (točno 549 tisoč). V prvem letošnjem polletju se je prodaja povečala za 13,2 odstotka, saj so skupaj prodali 311 tisoč avtomobilov.
Prihaja infiniti EX 35
Nissan ima v svojem portfelju znamko, ki pri nas in tudi v drugih evropskih državah ni zelo znana. Infiniti, kot se imenuje, pa se bo v prihodnjih letih bolj aktivno pojavil tudi na stari celini. Prihodnje leto bo tovarna tako postavila na ogled in v trgovine manjši športni terenec ali SUV EX 35, ki naj bi se vozil v razredu BMW X3, pa toyote RAV 4 ipd. V dolžino naj bi bilo tega infinitija za 4,6 metra, za začetek pa naj bi ga poganjal 3,5-litrski bencinski šestvaljnik z 290 KM. Zraven bo seveda štirikolesni pogon in tudi samodejni menjalnik. Kot napovedujejo, bo ta infiniti prvič uradno na ogled na prihodnjem ženevskem avtomobilskem salonu (marca 2008), potem pa naj bi stekla njegova prodaja.
Posebna izvedenka caymana
Nemški Porsche bo predstavil posebno izvedenko caymana S. Izdelali bodo vsega 777 avtomobilov te posebne serije, pri čemer bo ves avtomobil obarvan črno. Navzven in sicer se bo ta izvedenka od drugih razlikovala po sedežih preoblečenih v alcantare, grafika merilnikov bo nekoliko drugačna ipd. Avto naj bi stal nekako 70 tisoč evrov, pri motorju ne bo sprememb (295 KM).
V razredu prestižnih limuzin je nemška avtomobilska prevlada več kot očitna, saj si ta kos trga delijo predvsem Mercedes Benz, Audi in BMW. Sem in tja se jim lahko pridruži še kakšen Lexus, potem pa se zdi, da je seznam konkurentov bolj ali manj končan. Audi A8 sodi prav v ta razred.
To vozilo se v letošnjo jesen pelje nekoliko prenovljeno oziroma spremenjeno, do-
bilo pa je tudi še en motor. Prav ta naj bi dokazal, da je mogoče tudi v tem razredu vsaj malenkostno upoštevati želje oziroma zahteve po večji ekološki prijaznosti. Bencinski šestvaljnik z gibno prostornino 2,8 litra (210 KM) naj bi po trditvah tovarne v zrak spuščal »vsega« 119 g/kmC02. Hidi poraba naj bi bila v povprečju 8,3 litra goriva, kar je za tako velik avto razmeroma ugodna številka. Sicer pa
je A8 dobil še nekoliko izpopolnjeno podvozje, nekaj dodatnih elektronskih varnostnih sistemov, nekaj karoserij-skih popravkov notranjosti in zunanjosti...
V varianti z novim 2,8-li-trskim motorjem se bo na slovenski trg pripeljal šele proti koncu leta, do tedaj pa bo nekoliko spremenjeni A8 v najcenejši varianti (3,2) na voljo za dobrih 71 tisoč evrov.
Tudi Nissan pri loganu
Dacia logan je zelo uspešen avtomobil. Nastaja v okviru koncema Renault-Nissan, ki je tudi lastnik romunske tovarne Dacia.
Ker gre logan tako dobro v promet, številne druge avtomobilske tovarne že pripravljajo načrte za razvoj podobnih vozil. Pri Renaultu-Nissanu razmišljajo tudi o novi generaciji logana, ki naj bi po sedanjih načrtih stal približno 3.000 dolarjev. Veliko bolj kot doslej bo v izdelavo in načrtovanje novega logana vključen tudi Nissan, pri čemer v koncernu računajo, da bo avto nastajal v Indiji. V prvi polovici tega leta so prodali 159 tisoč loganov.
Dacia lagan
Audi A8
Prestiž in ekologija
... sedaj na novi lokadji v Latkovi vasi!
traktor, inličar, dumper, tovornjaJc, osebna, vozila, uv skuter
M- a» Vse mie, pnevmatik
iniwmi.radioceIle.com
ttl 5dr 2.0 diesel z ABS, klima volanom, EBD, 4x ABG, radios jntralno zaklepanje, el. pomik njih stekel, prednji meglenki..;
Chevroijrt Latettl 5dr1,4 z ABS, klima napravo sovo volanom, el. pomikom prednjih stekel daljinskim centralnim jaklepanjem, 2x ABt; ter ostalo bogato opremo » samo 10.620 €" i
■ LACETTI
Lacetti 2.0 diesel že za 12.990 €
AKCIJA: LEASING BREZ POLOGA**
Uredimo vse vrste financiranja vašega vozila, leasing brez pologa, leasing z vključenim obveznim in kasko zavarovanjem ter stroški registracije, 50%-50%, kredit..
TRG0-M0BIL, d.o.o.
Ljubljanska cesta 37 • 3000 Celje (pri AMD Šlander)
Tel. prodaja: 03 425 60 80 • Tel. servis: 03 425 60 82 • E-mail: prodaja@trgo-mobil.si
OGLASI - INFORMACIJE
tednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novegj
PRODAM
VWtouran 1,9 Idi, letnik 2004,7 sedežev, usnje, dvojna avtomatska klima, 6 prestav, 10»airbag, prodam. Telefon 041 720-499.	5141
PRODAM
ZADNJI nakladalnik za gnoj, hidravlični, traktor Zetor, 25 ksin trosilec za gnoj Sip, prodam. Telefon 031 491-028. p BRANE za lažji traktor ali Tomo Vinkovit prodam. Telefon 040 390-693. 5124 STISKALNICO za sadje, 1101, na pritisk vode, malo rabljeno, prodam. Telefon 5488-081.	5122
KUPIM
TRAKTOR Tomo Vinkovič, 30 ks ali agt, kupim. Telefon 041 588-205. Š692
|»«|» mPoR3EMsuio£ www.pgp-nepromicnine.cc
PARCELO v Dramljah, možnost zidave do 55 m!, prodam. Telefon 051 321-925.
ŽALEC. Manjšo hišo, takoj vseljivo, v bližini zdravstvenega doma, prodam. Telefon 041 389-238.	soos
ZELENJAVA		grozdje belo	1,5-2.9
bučke	1,5-2,2	grozdje rdeče	1.5
bučno olje	2,5-3	grenivke	1.7
blitva	3	hruške	1,5-2
cvetača	3	jabolka	0.8-1,4
čebula	1.3- 1.5	kaki	4
česen	5-6	kivi	3
fižol v zrnju	6-7	dinje	1,8
fižol stročji	2-3	limone	1.7
jajčevci	1,5-2,5	mandrine	2-4
koleraba	1.5-2	orehi celi	4
korenje	1-1,5	orehi jedrca	6-10
krompir	0,6-1	pomaranče	1.8
kumare	1-1,5	slive	1-2
ahrovt	1-1,5	fige	3.5
paprika 1-1,5	rdeča 1,5	nektarine	1.5-2.2
paradižnik	2-2,2	GOZDNI SADEŽI	
peteršilj	4-6	gobe suhe 10 dag	5-10
pesa	1,5-2	jurčki	2040
por	2,5-3,5	šampinjoni	2,5-3
redkev črna	1.5-2	kostanj	2-3
radič	2-3	maroni	8
solata glavnata	2	med	4-6
endivija	2,5'		
majniška	2	smetana	4
spinaca	3	skuta	3,6
repa	0.8	sladka skuta	4
repa kisla	1.8		0,12-0,16
zelje presno	0,7-1	CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI	
kislo zelje	1,67-1.7		
zelena	2,5-3		
		korenje	1,5
			
SADJE		krompir	1
ananas	1-2,5	zelje	1
banane	1,1-1,4	paradižnik	2,5-3
breskve	2.5	jabolka	1-1,5
ODDAM
POSLOVNE prostore v centru Šentjurja in na Ponikvi, primerne za mirno obrt ali pisarniško dejavnost, oddamo v najem. Informacije po telefonu 5743-186. KZ Šentjur, z. o. o., C. Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur.	n
SAMOSTOJNO poslovno stanovanjsko hišo, na Lavi v Celju, delavnica 250 m2, s pripadajočimi prostori 50 m!, z uporabnim dovoljenjem za kovinsko dejavnost, oddam v najem (prodam). Kasneje možnost odkupa celotnega objekta. Informacije po telefonu 041 731-787.
5181
IŠČEM
HIŠO ali stanovanje za najem, za daljši čas, išče štiričlanska družina. Telefon 031 481-078.	Š687
mmm
5TAN0VANJE na lovi, Polova 1,4. no
je, 72,S m', la 95.000 EUR. Telefon 04j 399-346.
CEUE, Trnovlje. V ve voljo še dve stanovanji, in sicer duplex v velikosti 110 m1 in slamanje vdrugem kosti 121 nt'. Vsako je imo svoji dve pad(itni mesti. Cena je 1.500 EUR/iti'. Tel.lon 040 573399.	5013
TEHZXEE
KREPITI
DO 8 LET za vse zap. upokojence do 50 % obrer doh., stare obveznosti niso
KMETIJO z 12 ha, na relaciji Celje-laško, prodamo. Telefon (03) 5488-051, (03) 5488-081.	5050
TRAVNIK, na lepi, sončni legi, v Šentjurju, primerno za vikend, prodam. Telefon 041673-607.	5128
HIŠO, Polzela-Gmajna, 3 PGF, 130 m2, zemljišče 500 m', vpisana vzk, prosto bremena, prodam. Telefon 041 516-971.
Ž185
KUPIM
V CELJU oli okolici kupim hišo. Pogoj: sončna lega. Hiša je lahko tudi v slabem stanju. Plačilo takoj, brez posrednika. Telefon 041 866-933.	5103
GRADBENO parcelo, v Celju z okolico, kupim. Pogoj: sončna lega. Plačam takoj, brez posrednika. Telefon 041 866-933.
IZ3Ü3QESM
OBPmBOTBBOS
remičnine (O knjigo
mu 5 if
[TTTTTTTm
POSOJILA
lei.: 02/252-48-26,
041/750-560 I Celje: 031 508 326
ZASTOPANJE KREDITI in ODŠKODNINE
zelo ugodno - krediti
(hipotekami in potrošniški! -tudi v AVSTRIJI.
)LZELA - Breg pri Polzeli - novogradnja, rajena 1.2007, parcela 641 m>. podaljšana gr. faza, velikosti 137m!(pritličje 102 m'-
CEUE, Otok, Prodam trisobno stanovanje, dobro ohranjeno, velikost 74,65 m', v pritličju, cena 105.000 EUR. Telefon 040 573-399.	5013
TRISOBNO stanovanje, 96 m', v Laškem, prodam. K stanovanju pripadajo garaži, kleti, kurilnica, dvorišče, vrt, letna terasa. Telefon (03) 5731-875, 031 318-315.	L 463
Info: 051/838-511
kost 89 m!, v centru Celja, prodam za 109.000 EUR. Telefon 041727-301.
CEUE, center. Trisobno stanovanje, vsi priključki, vpisano v ZK, primemo za advokate, zobozdravnike itd., prodom za 105,000 EUR. Telefon (03) 5443-475.
V CELIL kupim eno ali dvosobno stanovanje za gotovino - nujno. V stanovanje bi se naselil do 15.12.2007. Telefon 041 866-
uciuviii baa.
vsak dan non-stop
■mrrrHTH
TAKOJ??!
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine in vašega vozila
03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, meta Roimana 16,02/521 30 OO
ta 320 EUR/mesec. Telefon 031 370-
GARS0NJER0, Izola, (soba, kuhinja posebej, kopalnica), obnovljeno 2007, oddam
ŠTEDILNIK, nerjaveč, 1,2-65 cm, rabljen 3 sezone, za centralno ali brez, prodam. Telefon 041267-481. Š688
NA CELJSKI TRŽNICI
MS KOMUNIKACIJA d.0.0., Kosovelova ulica 16.3000 Celje Razpisujemo prosto delovno mesto: PRODAJALKA/-EC
Pogoji: - ustrezna izobrazba trgovske smeri
-	komunikativnost, urejenost in veselje do dela s strankami -smisel za aranžiranje
-	pričakovane delovne izkušnje pri prodaji živil
-	poznavanje osnov računalništva
-	zaželena starost do 35 let -nekaznovanost
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusno dobo 3 mesece. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na gornji naslov.
Na novem bencinskem servisu O IVI V,
Dečkova 39 v Celju,
razpisujemo prosta delovna mesta. Zaželene so izkušnje pri delu v baru in trgovini, komu -nikatlvnost, pripravljenost za delo v dveh izmenah.
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom in stimulativnim plačilom. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev (s svojo telefonsko številko) pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OMV Celje-Aero, Dečkova 39, 3000 Celje. O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. Inf. 041-681-747.
POHIŠTVENI SALON Medlog 18, Celje
tel'03 425 68 70.425 68 75,425 68 76
15 % popust na vsa
•	vratna krila, kljuke, parkete, laminate in izbrano pohištvo
« pri nakupu z montažo plačate le 8.5% DDV
•	popust velja tudi za blago po naročilu (naročila oddana do 30. 10. 2007)
•	akcija velja od 28. 9. do 30. 10. 2007

28
MALI OGLASI s INFORMACIJE
NOV trosed, bordo barve, prodam zo 130 EUR.Telefon (03) 5718-360,051393-_ 448.	5146
ŠTEDILNIK, 4 + 2, zamrzovolno omaro, hladilnik, kuhinjo, jedilni kot, sedežno, okroglo mizo, jogi, pralni stroj, prodam. Telefon 051 424-303. 5173 KAMNI peč Lokaterm Nanos, zelo malo rabljeno, prodam. Telefon (03) 5741-221, do 8. ure ali 031831-301. Š691
METRSKA cepljena drva, večjo količino, prodam. Telefon 051321-925. Š669
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	L 464
LESENE brikete za kurjavo ugodno prodam.
Telefon 051 638-304. 5125 KRATKO žagana drva (Kozje) prodam. Telefon 041 336-705.,	5133 SUHA bukova drva, z dostavo ali brez, prodam. Telefon 041 220-495. 5140 SUHA bukova drva, primerna tudi za kamin, prodam. Telefon 040 524-780.
5150
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041
912-541.	5167
DRVA, hrast ali bukev, ugodno prodam.
Telefon 041 474-846. 518O SUHA drva ugodno prodam. Telefon 051 313-578.	5184
	ft #JL Teharska c. 24, 3000 CEUE,
SHTW	WiÀy Tel.: (03) 425-6100,
	Fax:1031425-6124
SERVIS IN TRGOVINA d.o.o. E-moil: birobit@siol.net	
Išfeme nvYeg« sodelavce;	
• Delovno mesto	RAČUNALNIČAR
■Glavne naloge	- delo na področju računalništva.
	IT tehnologije
	- delo s poslovnimi partnerji doma in v
	tujini
	- sprotno izobraževanje
• Pogoji:	- izobrazba: dipl. inž. računalništva in
	informatike VI. ali VII. stopnje
	- izkušnje: zaželene so delovne izkušnje
	na področju računalništva
	- jezik: tekoče znanje angleškega ali
	nemškega jezika
	- način dela: ria terenu pri poslovnih
	partnerjih in na sedežu podjetja
	- vozniški izpit B-kategorije
	- osebnostne lastnosti: samostojnost,
	komunikativnost, urejenost
	- stimulativno delo
Vse zainteresiran	vabimo, da vključno do 12.10.2007
pošljejo podpisa	ne pisne ponudbe z dokazili na naslov:
BIRO BIT d.o.	>., Teharska cesta 24, 3000 CELJE
	(adrovski oddelek«
SUHA bukova drva, kratko razžagana, razcepljeno, prodam. Telefon 041 969-423.	Š694
DRVA za kamin, breza, češnjo, hruška, kratko sekana, prodam. Telefon 031 826-288.	Š695
MESnSBi
PRODAM
BIKCA, težkega 400 kg in teličko simentalko, težko 110 kg, prodam. Telefon 041 946-759,031 538-627. 4841 ODOJKE krško-poljskega prašiča prodam.
Telefon 041 203-156. Š670 PRAŠIČE, od 25 do 150 kg, možne svinjske polovice, očiščeni odojki, dostava na dom, hranjeni z domačo kuhano hrano, ugodno prodamo. Telefon 031 607-419.	Š671
TEUCO in kravo simentalko, obe breji 8 mesecev, prodamo. Telefon 5726-093.
5077
DVE telici simentalki, breji, stari dve leti, prodam. Cena po dogovoru oziroma pri ogledu. Telefon 041 794-170. 5065 MLADIČE nemške ovčarje, stare 6 tednov, prodam. Telefon (03) 5773-013.5064 DVE telici simentalki, prva breja v 5. mesecu, težka 500 kg, druga težka 400 kg, prodam. Telefon 5771-348. Š878 KAKOVOSTNE prašiče, težke od 30 do 150 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	šeso BURSKE rodovniške kozice, ekološka reja, prodam. Telefon 040 304-477 ali (03) 5771-096. Š682 TELIČKO simentalko, 170 kg, prodom. Telefon 5773-674. 5113 DVE telički, iz eko reje, težki 200 do 250 kg, prodam. Telefon 041 901-595. 5129 PRAŠIČKE, težke približno 30 kg, za nadaljnjo rejo ali odojke, prodam. Telefon 5414-963,040326-302. 5136 PLEMENSKO kravo, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 051 386-676. Š690 ZAJCE, domača hrana, za zakol, očiščene ali za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 574-3982. 5153
HITRO NAROČITE
TT
r
MEM
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I il'H'ì > tudi ,etnik 2007 4
^	prilogo TV-OKNO!	j ' '
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
.... Prešernova 19 mm 3000 Gelje
NAROCILNICA
Kraj: Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik
za najmanj B mesecev	podpis: ____ _
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
manjše tovorno vozilo, tudi v okvari ali poškodovano, kupim. Telefon 041407-130.	5066
CIMERMANK0, staro knjigo, fotografijo, razglednico, sliko in kmečko orodje kupim. Telefon 031809-043. 5160
KUPIM
BIKCA ali teličko, simentalca, brez številke, kupim. Telefon (03) 5716-125. 4069
USI
PRODAM
SENO v kockah, letošnje košnje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 612-302, Andrej.	5094
BEL jedilni krompir prodam. Telefon (03) 5419-776.	5102
JABOLKA za ozimnico, aidared in jonagold, zaboj po 5 EUR, prodam. Telefon 031 490-822.	5116
MED, cvetlični, gozdni, hojev, prodam po enotni ceni 4,5 EUR/kg. Grobelno, telefon (03) 5794-158.	5131 VINO, rdeče in belo, po 1 EUR/liter, prodam.
Telefon 041720499. si4i JEDILNI in krmilni krompir prodam. Telefon 041 264-009.	p
KUPIM
700 kg jabolk stare sorte, za prešanje, kupim. Telefon 031 300-218. 5127
Iskreni fantje iščejo preprosta, z\ sta dekleta. Mnogo jih je, zato pi ce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
ZENUNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos ka-
SIMPATIČEN 39-letni podjetnik želi spoznati žensko do svojih let. Lahko te zaposlim. Telefon 041 248-647, agencija Alan, www.superalan.si.	5108
PRIVLAČNO 23-letno dekle, vitko, želi urejenega prijatelja do 36 let. Resno. Telefon 041 248-647, agencija Alan, www.su-peralan.si.	5108
ZA družbo in pomoč iščem prijatelpco do 60 let. Telefon 041267481. Š688
ŽENITNA agencija Majda, Posredništvo Boris Gabrijel, s. p., Zidani Most 27, omogoča poznanstva za resno zvezo izključno s tujkami iz Ukrajine. Na ogled katalog s 150 slikami žensk raznih poklicev. Telefon 041 884-334,040827-630. 5178
mmm
ZAPOSLIMO osebo za strežbo. Okrepčevalnica Verde, Petrovče 94,3301 Petrovče, telefon 0414184175. 4931
AGM Nemec, d. 0.0., Sedraž 3,3270 laško zaposli delavca za gradbena dela. Telefon (03) 5648-841, 041 625-913.
L 466
AGM Nemec, d. 0.0., Sedraž 3,3270 Laško zaposli voznika klper kamiona. Telefon (03) 5648-841,041 625-913. L466
Jakoma d.o.o.. Mariborska c. 44.3000 Celje.
AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3,3270 loško zaposli notakarja za delo v restavraciji in pizzeriji Aqua Roma, Rimske Toplice ter Guliver, Dol pri Hrastniku. Telefon (03) 5648-841,041322-889. L466 AGM NemBc, d. o. o., Sedraž 3,3270 Laško zaposli strojnika gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648841,041 625-913.
L 466
PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, Petrovče, zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Nedelje prosto. Telefon 031714-990.	n
NATAKARICO ali študentko redno zaposlimo za strežbo. Gostilna Jožica Jug, s. p., Ul. skladateljev Ipavrev 18, Šentjur, telefon (03) 749-2310.	Š676
TLAKOVCI PODLESN1K
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/450 38 60, faks: 02/450 38 70 TUOI v LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne www.tlakovec.si, e-mail: lnfo@tlakovec.si
Linija ANTIK Roma
KOZO, smaste pasme, otroško kolo in jabolčni kis, prodam. Telefon 5772448.
BUKOVA in hrastova drva, možnost dostave, v okolici Vojnika in Frankolovega, prodam. Po ugodni ceni prodam tudi dva ovna. Telefon 041 932-160. srn GARAŽO v Vrunčevi ulici prodam ali dam v najem. Telefon 5716-387,5471-669.
6121
TRAKTOR Štore 404, letnik 1981 in telice simentalke, breje, po izbiri, prodam, možna menjava. Telefon 5775-126, 031 467-862.	5132
ZIBELKO, otroško posteljo, 140«70, voziček Hauck city shopper, previjalno mizico s štirimi predalniki, stolček za hranjenje in nosečniška oblačila, številka 36-38, vse lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 759-316. 5135 BUKOVA drva, nov hrastov sod, pomivalni stroj in gume, 185-65-15, prodam. Telefon 051344-245.	5139 SUHA smrekova drva poceni prodam. Resnim kupcem prodam tudi teleta in telice, lepa, zdrava, za nadaljnjo rejo. Telefon 031 575-514. 5155 TRDO vezane revije Ribič, 1972-1989 in 4 letnike revije Zdravje prodam za 60 EUR. Telefon (03) 5443475. 5159 NOV okrasni vodnjak prodam. Telefon 5708025. 5169 SUHA bukova drva, ovce, jagnjetino in mer-cedes 190, prodam. Telefon 051 251-123. 5177
MINERVA ŽALEC, d.d.
pridelava plastike in kovin • Pongrac 101 « 3302 Griže tel.: +386 (0)3 71 36 200 • fax; »386 (0)3 71 36 288 E-mail: uprava@minerva.si • ht!p://www,minerva.si/
sa
SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI
iz naše.lastne proizvodnje v naši industrijski prodajalni
na Ložnici pri Žalcu
Informacije na tel.: 03/ 7*1 36 280
Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro
(03)5821-863.	sisi
BIKCA simentalca, 155 kg, prodam. Telefon 588-8502, Studence 4, Žalec. 5158 PURANE, za zakol, lahko očiščene, prodam.
Telefon 031351-666.	5170
TELETA, čb in Is pasme, stare 14 dni, prodam. Telefon 031862-293. 5166 TEUCO, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Telefon 5793-314.	5168
DVE telički, belgijski, beli, 8 tednov, prodam. Telefon 05993-2365. 5172
NOVI TEDNIK	-1 OGLASI - INFORMACIJE
29
Pred nami je vedno tvoj obraz,
odšel si tiho, brez slovesa, zdaj mimo spiš in čakaš nas. Zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
7. oktobra bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dobri mož, ata in stari ata
IVAN HORVAT
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu v slovo prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
SIMER, d. o. o., zaposli! Zaradi povwanega obsega delzaposlimo več delavcev(m/ ž) za določen čas s poskusno dobo 15 dni,
čenčaš-delo v proizvodnji, in siter: ključavničar, 3 delavce, pomožni delavec, 3 delavce, stavbeni klepar, 2 delavca, za priučitev za ključavničarska deb, 3 delavce. Od kandidata pričakujemo III., IV.
id, fizična moč. Pisne prijavo pošljite na naslov: Simer, d. o.o.Jpovčeva 22, 3000 Celje s pripisom: ALU obral ali pokličite (03) 4255-800.	n
MATH ES Caffé Celje zaposli dve natakarici (redno ali honorarno). Telefon 040 671-927. Dušan Popovič, s. p., Partizanska 5, Celje.	5138
SUSSUMO več čistilk Kratek življenjepis zaželen. Telefon 041 746-575. Jožica Roškarič, s. p., Stanetova 19,3000 Celje.
5152
ZAPOSLIMO voznika B-kategorijeza prevoz blaga. Telefon 5414-586, od 18. ure naprej. Mep, d. o. o., Bernekerjeva ul. 6, Celje.	5179
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
NAREDI si sam! S profesionalnimi stroji in napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinja, Celje, telefon (041 (629-644, (03)5414-311.
ADAPTACIJE, barvanje stanovanj, hiš, dragih prostorov, oken, vrat, fasad, napuš-čev, zidarska popravila, v Celju in širši okolici. Telefon 041 578-917, Bee Pleste-njak, s. p., Planina 144, Planina, n RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in obrtnike opravljamo cenovno ugodno in ažurno. Dokumentacijo lahko prevzamemo pri vas in jo vrnemo v najkrajšem času. Prvi mesec vodenja je zastonj. Neva, s. p., ljubljanska c. 20, Celje, telefon 031 210408. „ 4269 SUKOPliSKARSKA dela opravljamo hitro, kakovostno in po ugodni ceni. Slikople-skarstvo Andrej Terglav, s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041216-214.
TESARJA za manjšo predelavo ostrešja iščem. Telefon 041289-228. 5085 VZDRŽEVANJE in prenova ogrevalnih in vodovodnih instalacij. Maestral, d. o. o., Migojnice 120, Griže, telefon 031611-745.	ž 186
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	5176
IŠČEMO varstvo za 3-letnego otroka v Šentjurju. Pokličite po 16. uri, telefon 040 650-111.	Š693
DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA
105 televizijskih in 65 radijskih programov
AKCIJA JESEN 2007!
PRIKLJUČITEV NA KRS
m,.
PROMOCIJSKA PONUDBA!
PRIKLJUČEK KRS + INTERNET
U.
Dodatne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119
e-mail: internet@cekabel.net
i letto
^TURNŠEK
wwmr.radiocelje.com
V SPOMIN
7. oktobra bo minilo 25 let, kar nas je zapustil dragi mož in oče
—t» ANTON OJSTERŠEK
i, ki postojite ob njegovem grobu ir prižigate sveče.
		Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina.
		
	r 'L	V SPOMIN
	F t,.**' * ■	Minilo je eno leto, kar nas je zapustila draga žena.
		
HERMINA POUANEC		
(14.		Rimskih Toplic .1923-4.10.2006)
Žalujoči: mož Vinko, hčerki Metka in Sonja z družinama, vnuki ter ostalo sorodstvo 5115		
ZAHVALA
V 99. letu je končal svojo življenjsko pot ata, stari ata in pradedek
IVAN KRAGL
iz Celja, Nušičeva ulica 11
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi govorniku g. Banku, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Morana.
Žalujoči vsi njegovi
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
24.	9.: Darja GOLTNIK iz Mozirja - dečka, Elvisa ĆE-RANIĆ iz Celja - dečka.
25.	9.: Alenka BOLHA iz Celja - dečka, Andreja PLUT iz Žalca - deklico, Rozalija NATEK z Gomilskega - deklico.
26.	9.: Mateja ŠKRINJAR iz Celja - dečka, Katarina KANTUŠER iz
Celja - dečka, Hermina PALČNIK iz Jurkloštra - dečka, Ermina LEŠNIK iz Velenja - deklico, Sabina DOBR-NIK iz Velenja - dečka.
27.	9.: Alenka ZAPUŠEK s Frankolovega - deklico, Agata BRIC iz Šmartnega ob Dreti
-	dečka, Katarina FLIAVŽ iz Grobelnega - deklico, Stanislava ŠKORJANC iz Laškega
-	deklico, Ksenija MARČIČ iz Dramelj - deklico, Vanja GOVEK iz Velenja - dečka, Polona MAZI BLAZNIK iz Celja - deklico. Sanja STOJN-ŠEK iz Podplata - deklico, - Št. 79-5.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica
ALBINA LESKOVSKA
z Blatnega Vrha 3 pri Jurkloštru
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih
trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala družinam Lavrič, Beve, Gračner in Zorko.
Zahvaljujemo se tudi Komunali Laško, patru Karlu Gržanu, pevcem, glasbeniku za odigrano Tišino in rudarjem za njihovo zadnje slovo.
Žalujoči: mama Jožefa, brat Tone z družino in brat Janko ter sestri Anica in Štefka z družinama
_L 476
Stanka CRETNIK iz Šentjurja - deklico.
28.9.: Judita BANFIČ iz Žalca - dečka, Tanja PETEK iz Dramelj - dečka. Maja LAPORNIK iz Laškega - deklico, Saša BRATINA iz Celja - deklico, Martina DEČMAN iz Dobrne - dečka, Polonca ŠORN z Rečice ob Savinji - deklico, Klavdija MELANŠEK iz Nove Cerkve - deklico.
29.9.: Slavica BOŽIČ iz Celja - deklico.
30.. 9.: Tanja ŠKOBERNE iz Štor - dečka, Nataša PERŠE iz Velenja - dečka.
1.10.: Zlatka HOSTNIK iz Buč - dečka, Anja ČEPIN iz Lesičnega - deklico.
2. IO.: Diana MUHOVEC iz Griž - dečka, Nina KOREN SERŠEN iz Ljubljane - deklico, Darija ARH CENTRIH iz Šmartnega ob Paki - dečka, Vesna MOMČILOVIČ iz Mozirja - dečka, Lidija LONČAR iz Podplata - deklico, Andreja KRUMPAK iz Rogaške Slatine - dečka, Valerija POLAJ-ŽER iz Podplata - dečka, Iva BOŽIČEVIČ iz Loč pri Polj-čanah - deklico, Jožica SVE-ČAK iz Šmartnega v Rožni oktober 2007 -
Dnevi brez sonca so tihi, temačni, pusto, turobno je tudi pri nas. Kar si odšel Ti, naš ljubljeni ati, vsem nam za Tabo zelo je
ZAHVALA
V	tihi in neizmerni žalosti se je od nas nepričakovano
poslovil naš ljubljeni ati, stari ata, brat in stric
JOŽEF DIMEC
iz Polž 11 pri Novi Cerkvi
Z vso ljubeznijo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, sočutje in za tiho tolažbo ter vsem za prelepo podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za častitljivo opravljen pogrebni obred s sv. mašo, za besede tolažbe, moškemu zboru za ubrano petje na pogrebni svečanosti in v cerkvi in Gasilskemu društvu Nova Cerkev, ki so se od našega dragega pokojnika poslovili s praporom. Hvala prav vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospe Katici PeŠak za beseda slovesa ob grobu.
V	tihi bolečini: sin Bogdan z ženo Katjo, vnučka Jernej in Andraž, brat Franci ter sestri Štefka in Danica
V Novi Cerkvi, 1. oktobra 2007
dolini - dečka, Darja KOTNIK iz Zreč - deklico, Brigi-ta FAJDIGA iz Laškega - dečka, Mojca BEZGOVŠEK iz Laškega - dečka.
Celje
Poročili so se: Uroš MAJCEN iz Škofje vasi in Irena MERELA iz Celja.
Laško
Poročili so se: Janko GO-RIČAN iz Griž in Mojca HORVATIĆ iz Pongraca j)ri Žalcu, Borut STROJIN iz Žalca in Katja LEDNIK iz Pe-trovč.
Velenje
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Jožefa in Ernest KODRUN iz Velenja.
Celje
Umrli so: Jakob BERGLEZ iz Celja, 56 let, Antonija KIS-
LINGER iz Celja, 95 let, Miha KLINAR iz Pečovnika, 65 let, Irma JAKŠE iz Štor, 84 let, Anton DEŠMAN iz Ra-duhe, 82 let, Stanislav LONČAR iz Sp. Rečice, 75 let, Štefan LAVBIČ iz Dramelj, 77 let, Zofija PREZELJ iz Žalca, 79 let, Marija SVET s Polzele, 78 let, Rudolf ŠARONJA iz Velenja, 73 let, Frančišek ZAJC iz Ojstriške vasi, 67 let.
Laško
Umrli so: Albin LESKOV-ŠEK iz Blatnega Vrha pri Jurkloštru, 52 let, Janez ŠMID iz Poiane pri Jurkloštru, 54 let, Darko MATELIČ iz Malih Brez nad Laškim, 53 let.
Šentjur
Umrli so: Marija ROBIČ iz Šentjurja, 83 let, Jelka KITAK iz Šentjurja, 81 let.
Velenje
Umrli so: Ivan OVČJAK iz Topolšice, 73 let, Olga TANDARA iz Velenja, 55 let, Karmen VERBOTEN iz Velenja, 39 let.
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico de
11.00 Krekov trg, nasproti železniške
postaje_ ' - - ' . ■
Odprta vrata učilnic z imenom TRAP (točka za raziskovanje preteklosti)
,7.10.
EBE
PETEK 17.30 Za odrom 20.00 Johan SOBOTA 21.00 Tony Balloco
NEDEUA 17.30 Za odrom 20:00 Johan SREDA 20.00 Ofsajd
PRIREDITVE
PETEK, 5.10.
10.00 MNZC - Hermanovo gledališče
_Otroškega muzeja__
Muca Copatarica pravljica v živo ob tedrmotroka 10.00 do 13.00 Kolosej Celje
17.00 Mercator center Celje Nazaj k naravi
20.00 Local Celje
četrtek: 17.00 Ratatouille 12.30.16.00.18.20. 20.40 Vsemogočni Evan ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota, nedelja: 15.40,18.00 13.30.20.10,22.20 Boumov ultimat 14.00. 16.20.18.40.21.00/23.20 Ljubezenski recept 1MB. 16.10.18.30.2050,23.10 Fui gas 3
11.1Q. 1110.15.20.17.20,19.20.2120,2330 Galilea pred oltarjem 12.00. 15.55.18.10.203Q.22.5tj Zvezdni prah
12.40.15.50,18.35,21.15,23.50 Neustrašna
13.50.18.30,19.00,21.30,23.55 LEGENDA:
predstave so vsak dan
predstave so v petek in sàbato nredstaveso v soboto in nedeljo
15.00 Pristava pri Mestinju, večnamen-
____ska dvorana _________
7. srečanje ljudskih pevcev in godcev
Mladi Petrovčani mladim Petrovčanom
koncert
18.00 Kulturni center Laško i Wolfgang A. Mozart: Čarobna piščal
zaključna uprizoritev
17.3 0 Mercator center Celje_'
Šmarski tamburaški orkester
18.00 Galerija Mozaik	__
XV Mozaikova slikarsko-kipar-ska kolonija odprtje razstave Ì9.00 Knjižnica Laško___
19.00 Galerija Velenje :
Politično (razstava Slovenskega društva likovnih kritikov)
odprtje razstave
Condor travel karaoke -3. tretjina 21.00 Cocktail bar LePlac Šempeter Jan Plestenjak s skupino končen
SOBOTA, 6.10. Od 8.00 V šotoru na igrišču y Vojniku
I. slovesna vinska trgatev 9.Ò0 Muzej novejše zgodovine Celje Jesenski otroški bolšji sejem
9.00 RiBnik Velenje __
Opazovanje ptic in organiziran ogled ekološke učne poti ob evropskem dnevu Opazovanja ptic
Kajetan Kovič: Maček Muri
premiera
20.00 Zdravilišče laško, Zlata dvorana'? Zdravstveno predavanje s Simono Šket
20.00 Kristalni salon Hotela Evropa
Besede miru 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Gledališče KopermSNG Nova Gorica: Duohtar pod mus, burka s petjem in streljanjem gledališki abonma ponedeljek
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava Ratimir Pušelja Sfera čakajočih, do 20.10.
Galerija železarskega muzeja Teharje pri Celju: likovna razstava Otroci otrokom tega sveta, do 17.10.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: fotografska razstava Celjsko mestno obzidje avtorja Bojana Re-bemika, prof. zgodovine in geografije,
do 6. 10.
MNZC - Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (1885-1977) kronist, do 30. 6. 2008.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Bogdana Cabala, do 30. oktobra.
Likovni salon Celje: razstava fotografij društva fotografov Svit: Približaj-mo fotografijo slepim, do 21.10.
Hotel Štorman Celje - razstavni prostor, razstava likovnih del slike (akril na platno - krajine in tihožitja) Vlada Geršaka, do 31.10.
Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejenavke-ramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija Mozaik: razstava XV. Mo-zaikove slikarsko-kiparske kolonije 2007, do 27. 10.
Fakulteta za logistiko Celje: razstava umetniške fotografije Jureta Krava-nje, do 30.10.
Avla splošne bolnišnice Celje: razstava Alma Karlin - pisateljica ih popotnica, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole, do 14.10.
Pokrajinski muzej Celje - lapidarij: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Badovi-nac, do konca septembra 2007.
Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schützovih glazur, avtorica razstave Rolando Fugger Germadnik, do konca septembra 2007.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi, prikazuje bogato tradicijo prirejanja gos-
podarskih in obrtnih razstav v Celju od - druge polovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. 2008
Papirnica Leonardo: razstava del likovne šole Umbra, do 15.11.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del skupine Prijatelji iz Celja, do 30.10.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etno-"Ioška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schützovih glazur.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Knjižica Gimnazije Celje-Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut TVemer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Petek. 5. 10.. ob 20.00. P2
Po Peruju s Sajzom. Potopisno predavanje Sebastjana Jazbinška o njegovih dogodivščinah v Južni Amerik. Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure.
Svetovanje otrokom in mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. - in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. Napovedujemo
V oktobru začnemo rekreacijo. Termini: sobote 14.30 -16.00. Kombinirali bomo košarko in odbojko. Brezplačna delavnica Vabimo vas na brezplačno delavnico Z debatnimi tehnikami do enakih možnosti za ženske in moške, kjer se boste seznanili z osnovami javnega nastopanja, kritičnega mišljenja, argumentiranja in debatiranja. Delavnica bo od 5. do 7. oktobra v Šentjurju.
■v
ocelje
" 95.1 95.9 100.3 90.
"tF
Petek. 5.10. ob 20.00
Predstavitev starodavnih samoozdra-vilnih tehnik Sreda. 10.10. ob 13.00 Forum za mlade: Pa saj to vsakega doleti! Forum bo v dvorani, povezoval pa ga bo pevec Anžej Dežan. Namenjen je izključno mladim, ki bodo na forumu prejeli tudi potrdilo prisotnosti. Srednješolcem bomo predstavili poslanstvo in prisotnost Hospica na Celjskem. Jezikovne delavnice Začeli smo sprejemati prijave za jezikovne delavnice za: nemščino (začetno in nadaljevalno), španščino in francoščino. Prijave do 5.10. na info@mc-celje.si ali 490-87-40. Risarsko-slikarski tečaj Organiziramo tečaj risanja in slikanja. Vabljeni vsi, ki bi radi poglobili svoje znanje v kreativnem svetu. MLADINSKA IZMENJAVA Smo partner v mednarodni izmenjavi na Češkem BAND TOGETHER. Iščemo šest udeležencev, ki bi se udeležili te izmenjave.
Tema: Glasba in multimedija, čas trajanja izmenjave: 31.10. - 7.11.2007, kraj izmenjave: Dečin, Češka, povprečna starost udeležencev: 21 let. Opis projekta: Teme izmenjave so različne aktivnosti povezane z glasbo. Delavnice bodo vsebovale: glasbene vaje, snemanje v studiu, multimedijo, koncerte in druženje. Ciljna skupina so mladi glasbeniki, ki jih zanima glasba na kakršenkoli način. Več informacij na international@mc-celje.si, 040/756-009,03/490-87-40. Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
icelje
e ^ "www.radiocelje.ct
šmoti i
Izobraževanje:
ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za Osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interneta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733 87 44, 051 425 953 in na info@smocl.com (s pripisom "za UP"). Po novem lahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENT1M, kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani: www.eventim.si V okviru Mladinskega centra ŠMOCL iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo na dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski nasveti), ki ju nameravamo izvesti v šolskem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala na osnov-' nih šolah, znotraj Celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno usposabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 6. oktobra, na osrčje divje krajine Chiarescons (2168 m). Izpred parkirne hiše na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5. uri. Prijave za izlet sprejemamo v društveni pisarni v Stanetovi 20.
Planinsko društvo Vojnik vabi: v nedeljo, 7. oktobra, na tradicionalen pohod s kostanjevim piknikom. Zbrali se bomo ob 8. uri pred zdravstvenim domom v Vojniku in že po znani poti krenili proti domačiji v Kladnartu, k Preložnikovim. Pot nas bo vodila nazaj k Tomažu, kjer bomo pri planinskem domu zaključili pohod s kostanjevim piknikom.
I0801063I
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892
DRUŠTVO OZARA CELJE
. pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
. Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/418 446
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešemoval9,3000 Celje, telefon (03)4225190, fax: (03) 544103-2, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
we
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si;
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt. Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič.. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agenrija@nt-rc.si
NOVI TEDS
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 30 evrov za nakup v optiki Salobir
2.	nagrada: bon v vrednosti 10 evrov za nakup v trgovini Modetex Laško in karta za kopanje na Rogaški rivieri
3.	- 5. nagrada: karta za kopanje na "i rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. oktobra 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 28. septembra 2007.
Rešitev nagradne križanke iz št. 77
Vodoravno: YEATS, AKTER, LOIRE, EN, OČ, OKRA, EMMA, WOO, LSD, IS, KARANTANIJA, MTK, EMAT, ALOR, STEAK, OPIS, LESK, IGLU, LENOBA, TEAM, DNO, IRENA, TOKATA, NER, SAL, EVA, OZ, DANIEL, LANA, RADCLIFFE, RAE, JOANNA, IM, HAL, OAK, NASA, DENIS, ENKA, EN ARE, NIAS, RI, AL
Geslo: Harry Potter in Feniksov red
Izid žrebanja
1.	nagrado - bon v vrednosti 30 evrov za nakup v trgovini Modefex Laško, prejme: Mija Lamper, Griže 117,3302 Griže.
2.	nagrado - bon v vrednosti 16 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega, prejme: Luci-
jan Bobek, Dobrina 7, 3223 Loka pri Žusmu.
3. - 5. nagrado - bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Marjan Pinter, Rimska cesta 87, 3311 Šempeter, Heda Peterkovič, Zidani Most 29 b, 1432 Zidani Most in Stanka Cerovšek, Škapinova 12,3000 Celje.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeh po pošti.
18 19 20 21
14 15 16 17
TEHTNICA
m
Ona: Uspeti se boste sporazumeti glede poslovnih nesporazumov, ki so vam zadnje čase povzročali kar precej neprijetnosti. Tako boste končno dobili povsem proste roke pri uresničevanju svojih poslovnih zamisli.
Oru Treba bo razčistiti določene zadeve na poslovnem področju, saj imate že počasi dovolj tega zavlačevanja s strani sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tej zahtevi tudi trmasto vztrajali.
Ona: Spoznali boste prijetnega neznanca, ki vam bo povsem spremenil načrte za prihodnje dni, vendar vam to ne bo niti najmanj odveč. Prepustili se boste trenutku in pozabili na pretekle skrbi.
On: Na čustvenem področju se vam obeta precejšnje presenečenje, ki pa vam bo naredilo veliko veselja. Kljub temu, da ste se še pred časom počutili nekako odveč, boste tokrat povsem v središču dogajanja.
DVOJČKA flft
Ona: Pazite, da vas ne prevara oseba, za katero ste vedno mislili, da je poštena. Izkazalo se bo, da ni tako. Na nekem drugem področju pa se boste uspeti dokončno afirmirati kot zaupanja vredna oseba.
On: Zaradi nerodnosti boste izgubili priložnost, ki se vam zlepa ne bo ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če sé za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči. Opozorilo bo prišlo malenkost prepozno.
Ona: Že res, da je samota včasih prav prijetna stvar, vendar vam s tem ni treba pretiravati. Pojdite raje malo v družbo! Vesela družba koristi splošnemu počutju, pa še na razne probleme boste pozabili.
On: Srčna izvoljenka se bo počutila zapostavljeno, zato je najbolje, da se ji izdatno posvetite in jo morda povabite u kino ali na sprehod. V ljubezni tU sicer nič narobe, a poskusita preživeti več časa skupaj.
Ona: Ali ni že skrajni čas, da se tudi vi posvetite zlasti sebi in svojim interesom? Drugače boste na koncu presneto razočarani. Tega si v tem trenutku enostavno ne morete privoščiti, saj bi to preseglo vsako
On: Še vedno boste imeli priložnost, da se vpletete u boj za naklonjenost nekoga, ki si ga že dolgo želite. Verjemite: splača se potruditi, saj je »dobitek« veliko boljši, kot ste mislili.
ŠKORPIJON
Ona: Zaradi višje sile boste morali prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boste predal delu, kar vam bo nekako celo škodovalo. Pazite, da se ne oddaljite od partnerja!
On: Presenetljiva novica vas bo spravila i> izredno dobro voljo, saj se bo končno uresničila vaša velika ljubezenska želja. Nikar ne čakajte na pobudo nasprotne strani, ampak čimprej stopite v odkrito akcijo.
Ona: Lahko si obetate pomoč partnerja, saj so njegovi interesi v veliki meri vezani na vaš uspeh. Delo bo sicer potekalo precej počasi, vendar pa se vam konec koncev niti preveč ne mudi.
On: Res nimate sreče! Končno boste spoznati, da ne smete zaupati vsakomur. Premislite o tem, preden se spustite v kakšne skupne posle, saj bo kasneje prepozno. Nekdo vas opazuje, a nima dovolj poguma.
DEVICA
Ona: Srčnega izvoljenca boste razvajali dobesedno na vsakem koraku, kar vam bo znal pošteno vračati. Pred vami je obdobje, ko boste večino energije posvetili predvsem ljubezenskim načrtom, ki niso majhni.
On: Zakaj venomer silite z glavo skozi zid, namesto da bi si izbrali malce daljšo, a zato precej udobnejšo pot? Saj vidite, da tako ne gre več, ker si ustvarjate nepotrebne težave. Uberite drugo pot, lažje bo!
Ona: Težko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v avanturo s prijateljem, ki se vam že nekaj časa nagajivo nasmiha. Edino, na kar ne smete pozabiti, je to, da pazite na nepovabljene oči in ušesa v okoli-
On: Ne bodite tako zaskrbljeni. Res seje nakopičilo ogromno težav, vendar se bodo vse stvari sčasoma zadovoljivo uredile. Seveda se boste morali tudi sami precej potruditi. Za dežjem vedno pride sonce!
KOZOROG
Ona: Pred vami je velika odločitev, zato se nikar ne prenaglite. Če boste pravilno reagirali, boste uresničili osvajalski pohod, ki ga že dolgo načrtujete, sicer pa se boste kot že tolikokrat obrisali pod nosom.
On: Pokažite partnerki, da cenite njeno pomoč in bogato vas bo poplačala. S tem boste utrdili vajin odnos, ki se je zadnje čase začel že pošteno majati. Obeta se vam nepozaben konec tedna.
Ona: Prišel je čas, da se resneje posvetite poslovnemu življenju. Preveč ste zanemarjali dnevne obveznosti, zato ste zapadli v finančne težave, iz katerih se boste težko izkopati. Ne obupajte, poprimite za delo!
On: Otresli se boste spon, ki so vas vezale, in naredili nekaj, kar vas že dolgo mika. A tudi svoboda ima svojo ceno, kar se bo najbolj odrazilo na odnosu s partnerko. Vse ima pač svoje dobre in slabe strani.
Ona: Ljubezen bo prišla kar sama od sebe, četudi si boste dopovedovali, da vam nekdo nič ne pomeni. Na koncu boste vendarle spoznali, da tudi vaše srce ni tako trdo, kot se vam dozdeva.
On: Z ljubosumnostjo ne boste dosegli ničesar, četudi vas bo nekdo prepričeval nasprotno. Raje se prepustite trenutnemu utripu in si privoščite tudi tisto, čemur ste se ponavadi izmikali. Uspelo vam bo!
Imaš bend? Poješ ? Odlično štrikaš? Si nekaj posebnega? Potem je to TVOJA PRILOŽNOST!
Prijavi se na avdicijo za neuveljavljene talente in se UVIUAVII
Avcilcijq bo v Celju v MladinskerryäBntru,	26'TO,2fìO? ob ! 9Vuri. .
^TGS
PRIJAVNICA lÉkiÉbL ä- mwOtednik
' io In priii
Lgsftlsl Naslov.
Izbranci nodo iireiell VSO podpora pri uspešnem uveljavljanju v slovenskem medijskem prostoru!
Kategorija, kjer želim nastopiti glasba pokaži kaj znaš POdpiS................................................................................................ ,
v, vy i
Prijavnico po&jinaTina Team, Adamičeva 14, 1290 Grosuplje. Informacije na 031 302 933. Prijave sprejemamo do 23.10.2007. Vsi prijavljeni bodo nadaljna navodila prejeli po elektronski pošti. S podpisom se strinjam s pravili sodelovanja, ki so objavljena na www.tinafeam.si - Št. 79 - 5. oktober 2007 -
Trgači
Med letošnjimi nagrajenci Mestne občine Velenje je tudi glasbena skupina Ave, ki je za svoje delo prejela plaketo MO Velenje.
Skupina Ave, ki jo danes sestavljajo Rajko Djordjevič (kitare, vokal), Mišo Melanšek (bas, vokal), Leon Ferme (bobni), Sergej Škofljanec (kitare, klaviature, vokal) in Matej Kovše (klaviature, vokal), je v svojem dolgoletnem delovanju nanizala številne dosežke na področju ustvarjanja in razvoja popularne glasbe v Šaleški dolini. Skupina spada med najstarejše pop-rock zasedbe. Maja letos so izdali nov singl s skladbama Ti si usojena mi in Drugačen svet, minuli teden pa je izšel singl z naslovom Moje mesto. Ave s tem resno napoveduje izdajo novega albuma, ki naj bi izšel v začetku novega leta.
US
SLG Celje je zaplulo v novo umetniško sezono z novo upravnico, mag. Tino Kosi, ki še naprej ostaja tudi umetniška voditeljica gledališča. Za svojega pomočnika si je med 21 vlogami, ki so prispele na razpis za to delovno mesto, izbrala Boruta Smrekarja iz Ljubljane. Pred tem ga morata potrditi še strokovni svet in svet SLG Celje. Oba bosta zasedala v petek, njuno mnenje pa ni obvezujoče za odločitev Kosijeve. Borut Smrekar naj bi novo funkcijo, vezano na petletni mandat Kosijeve, zasedel 8. oktobra. Pred tem je bil Smrekar sedem let direktor ljubljanske Opere in baleta. Ali bo v celjskem gledališču zavladal z visokim C in se spustil s prstov na pete, sta ga morda v družabnem večeru po Evrofiliji zaslišala celjski igralec Bojan Umek (levo) in režiser Boris Kobal (desno).
MP, foto: GK
Viharna noč
S prstov na pete
Skupina Ave na odru velenjskega doma kulture
Nagrada skupini Ave
: Nagrajenka za najboljšo igralko minule sezone v ansamblu SLG Celje po mnenju strokovne komisije, simpatična Barbara Medvešček, je po podelitvi tega laskavega naslova kar cvetela. Z njo pa tudi njen soprog, igralec Rok Vihar, ki se ga bo občinstvo spomnilo izpred nekaj let tudi s celjskega odra. Potem je veseli Štajerec odviharil v Ljubljano na svobodo, pa v kranjsko gledališče, med filmarje in TV-reklame, saj ga ima kamera zelo rada. Z novo sezono pa je Rok postal član ljubljanske Drame. Z Barbaro imata sinka Nathana, v prevodu »božji dar«. Družinica živi v Ljubljani. Barbaro, viharno ljubezen iz študentskih letna igralski akademiji, iz razreda Borisa Cavazze, je Rok pustil v Celju, kjer pa je zelo rada, pravi. Preostanek slavnostnega večera, ki je plamtel v zgodnje jutro, je Barbara
preplesaJa. Bila je to viharna noč.	........
MP Foto: GK
Telefon.
Pa naj kdo reče, da direktorsko delo ni težaško. Ampak direktor Zlatega griča Janko Lešnik se brente ne ustraši.
FASADERSTVO
MUGLER
Predsednik uprave zreškega Unior-ja Gorazd Korošec se je pri trgatvi v Slovenskih Konjicah dobro odrezal. Brez pripombe pa le ni šlo: »Zakaj pa nimate Unioijevih trsnih ška-rij?«