Z93. Stnilka. I M&. i Prt*. U. itcnkn 1912 XIV. leto, ^B ^a ^^H ^^^^b ^^^^B ^^^^B ■■ ^^^^m ^^^^1 ^^^B ^& ^^^H ^^^^^k- ■■■■■ ■ ■■■■■■ ^m I ^B H BI BV B^B^H I B^B^B Bi Bi Bi ^B^BS .Slovenski Narod0 velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnistvu prejeman: aelo leto......K 24— celo leto.......K »— poMcU........ 12-- pol leta........U — četrt leta -•••«.. 6'— četrt leta ....... 5*50 na mesec.......2*— na mesec......1*90 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo t Knaflova ulica si. 5 (v pritličju) levo. talefoa it 34. lasera t] veljajo, petarostopas satK vrata M enkrat no 14 Min., za dvakrat po 12 vta* u trikrat alt veđuet aa 10 via f|rte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 via. M večjih iaferciiah no dogovoru. Upravmštvu na; se pošiljajo narafctlrie reklamacije nserati itd. to ie administrativne stvari. ------------------ Ftaaasaaaaa OliTHfca velja 10 vinarjev. ----------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Maromas Mornara«0 talafon st 89. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto pol leta četrt leta na mesec K 25*- . 13-, 6-50 . 2*30 za Nemčijo: celo leto .....K 3fr— za Ameriko in vse druge dežela: celo leto . ... K 35>— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravništvo telefon st. 81 Državni zbor. Dunaj, 19. decembra. V seji, ki je trajala tri dni in dve noči, je rešila zbornica po skoraj triurnem glasovanju predlogo o vojnih služnostih ter jo odobrila v smislu sklepov justičnega odseka. Z ozirom na negotovo razpoloženje pa se predsedništvo ni upalo izvesti še danes tretjega branja, za kar bi bila potrebna dvetretjinska večina, tako da bo zakon šele jutri parlamentarno povsem perfekcijoniran. Glasovanje se je vršilo med splošno pozornostjo in ker je tudi tokrat izročil predsednik Svlvester vodstvo zbornice podpredsedniku Pogačniku, je šlo vse gladko in brez nesporazumljenja. Pozornost je pri imeznih paragrafih narasla do napetosti, ker so pri raznih manjsinj-skih predlogih stranke večine v svojih vrstah komaj vzdrževale disciplino. Neomajna večina, ki je bila gluha za vsako pametno izpremembo, je tokrat sestojala iz nemških nacijo-nalcev, krščanskih socijalistov, Romunov, Italijanov, Poljakov in slovenskih klerikalcev, zbrala je bila vse svoje sile in brezobzirno je pre-ovala vse, kar se je protivilo do-čbam odsekovih sklepov. Manjšina je storila moško in neustrašeno svojo dolžnost, glasovala je za iz-prerninjevalne predloge in se, ko so ti propadli, odločila deloma proti od-ovim sklepom, deloma za nje. Današnje glasovanje le jasno pokazalo, da bi bilo mogoče tudi še v plenumu zakon izbohšati, ako bi imeli vsi poslanci nekoliko več možatosti in smisla za svoje naloge. Pri ^ 9.. ki podreja k vojnim službam vpoklicane vojaški disciplini in jurisdikciji, torej določba, katera je v tej obliki neutemeljeno mnogo preostra, bi bila skoraj zmagala razumnost. V poimenskem glasovanju se je izreke! 201 poslanec za primerno izboljšanje tega paragrafa in le 224 poslancev proti. Ako bi se bili slovenski klerikalci zavedali svojih dolžnosti in se res ravnali tako, kakor trdijo, namreč le v interesu naroda in ljudstva, potem bi bila ta silno važna »zprememba sprejeta. Baš na^i klerikalci pa so jo s svojimi glasovi preprečili, njihovo število je odločilo . . . Y strogo vladinem smislu pa je glasoval le ožji krog hrvaško - slovenskega kluba, slovenski klerikalci, ostali člani so se ravnali po svoje. Pravaši so se pridružili strogo opo-zicijonalnemu stališču ostalih dalma- i tinskih poslancev, istrski trio se je absentiral. Napredni slovenski poslanci so glasovali za manjšinjske predloge. Ta razbitost jugoslovanske delegacije ne dela posebno prijetnega vriska in zdi se, da bi bilo vendarle mogo*e. v važnih trenutkih in za važne prilike doseči nekako formo, ki bi omogočala sporazumno postopanje. Naš medsebojni boj se ne sme pri vsaki priliki tako silno pojavljati na zunaj, kadar leži naša moč le v kooperativi in solidarnosti. To je resnica, ki nam bo stopala čim resnejše in važnejše postanejo politične prilike za nas tem bolj pred oči. Pred par dnevi smo se izjavili za večjo agilnost napredne jugoslovanske politike na Dunaju, članek ^Slovenskega Naroda«, ki poudarja potrebo ožje organizacij enaših naprednih poslancev je našel tudi v parlamentarnih krogih mnogo odmeva. Taka organizacija bi se dala gotovo tudi lažje približati kooperačni ideji cele jugoslovanske delegacije, ako bi bilo na obeh straneh dovolj resne — in poštene ter dobre volje. Zbornica je sedaj »v polnem teku . Bližajo se prazniki, toda nekatere zadeve morajo biti še pred novim letom rešene, predvsem službena pragmatika, budgetni provizorij, poslovniški provizorij. Stranke so se spoprijaznile z mislijo, da bo zbornica zborovala še 23. decembra in se sestala tudi med Božičem in novim letom. Nemci in balkanski Slovani, m. Stališče, ki so ga tekom balkanske vojne zavzeli Nemci in tudi Madžari proti avstrijskim in balkanskim Slovanom, ni novo. Opraviti imamo le z novo fazo velikega boja med germanstvom in slovanstvrm. ki traja že, odkar so si le ti sosedi. Bolj konkretne oblike pa je dobil ta boj v zadnjem četrtstoletju. Do leta 1866. se je čutila Avstrija poklicaro, da igra vodilno vlogo med neniškimi državami. V tem poklicu je že nad sto let ovirala Avstrijo Rusija in jo je končno leta 1866. definitivno izrinila iz Nemčije. Avstrija, ki so jo vodili več ali manj nezmožni drž vniki, se je čutila nekaj časa osamljeno. Toda Bismarck jo je kmalu pridobil za trozvezo in ji pokazal novo polje za delovanje, ki se na i osredotoči na to, da »civilizira - — Balkan. Nemeiia. ki se je po zmagah leta 1866. in 1870. politično in gospodarsko silno okre- pila, je začela veliko ekspanzijsko politiko. Drang nach Osten je postalo novo geslo Nemcev; osvojiti si vse kraje do Črnega in Ege^skega morja. Po Bismarckovem načrtu naj postanejo Avstrijci pijonirji, ki naj pripravljajo Nemcem pot do Egejskega in Črnega morja. Avstrija po letu lo66. v centralni Evropi ni imela nič več pričakovati. V Nemčiji je prevzela hegemonijo Prusija, italijanske province pa so se za vedno priklopile k Italiji. Leta 1867. so se Avstruci pobotali z Madžari in ustvarili tisti nesrečni dualizem, ki od dne do dne bolj jasno dokazuje, da je tvorba, ki nima zasigurane bodočnosti. Toda za prvi hip je sprava obveliala in v novo ustvarjeni avstro-ogrski mo-marhiji so neomejeno zavladali Nemci in Madžari. Avstro-Ogrska je postala kot velevlast v sredini Evrope zaveznic Nemčije in Italije. Nemčija je, kakor smo že omenili, začela politiko, ki meri na to. da podjarmi gospodarsko vse vzhodne dežele, posebno Balkan. Ker na ona ni neposredna soseda Bnlkanu, si je Bismarck kot orodje izvolil Avstro-Ogrsko. Leta 1878., po rusko-turški vojski, se je odločevala usoda Jugoslovanov v Berolinu. kjer je Bismarck imel merodajno besedo. Bisimrck in Andrassv sta določba novi zemljevid na Balkanu. Po munem načrtu je ostal bolgarski in srbski narod prikrajšan. Polovica Bolgarom in Srbov so vreli Ti'rk-nm v ^relo: Bolgari in Srbi so dobili le maihne dele svojega ozemlja, da ostanejo slabi in da ob-dr?e v sebi kali za eventuvalne med-seboine prenire. Bosno in Hercegovi-in in Sandžak ie zasedla Avstrija in s tem zavzela del Balkana. Drang nach Osten je dobil s tem že konkretne obMke. V Bosni in Hercegovini je začela Avstro - Oerska z vnemo pospeševati nerrski in madžarski živeli, začela je polagoma gerrrnnizirati Balkan. Leta 1878. je hotela Rusija Turke popolnoma preenati iz Evrope in osvoboditi vse balkanske Slovane turškega robstva. Ruske čete so bile že pred Carigradom. Toda Avstro-Ogrska, Nemčija in posebno pa Angleška, ki je imela vedno strah pred mocročno Rusiio, so se vprle in začele groziti Rusiji. Ancrlija se ie bojevala že v krimski vojski za Turke in je leta 1878. poslala svoje vojne ladje nred Carigrad v varstvo Turkov. Na berolinskem koneresu je aneleški pooblaščenec stal na strani Bismar-cka in Andrassvja. ki sta hotela na vsak način preprečiti, da se vstvari-jo na Balkanu močne slovanske države, ki bi v zvezi s Rusijo lahko ogrožale Carigrad in neomejeno vladale v Orijentu. Toda Anglija je v zadnjem času sprevidela, da ji je Nemčija veliko bolj nevarna konku-rentinja, in v zvezi z Avstrijo lahko bolj ogroža njene interese, kakor bi to mogle tudi močnejše balkanske države. Toda na kongresu v Berolinu je odločeval železni kancelar in njegova volja je določila usodo balkanskih Slovanov za več let. Na berolinskem kongresu se je podelila Avstriji pravica, da zasede Bosno in Hercegovino. Bismarck je s tem podelil novi zaveznici Nemčije nekako kompenzacijo za izgube iz vojne 1866. leta. S tem je storil en korak k daljnim ciljem. Njegovo mnenje je bilo, da naj Avstrija in kakoršnakoli naj bo tudi v prihodniosti njena usoda, izpolni veliko nalogo, da naj namreč germanizira po svojih močeh balkanskih polotok in pripravlja ob teku Donave — nemške reke — teren za nemško invazijo. Drang nach Osten je postal ideal vseh nemških politikov, posebno avstrijskih Nemcev. Med avstrijskimi Nemci, se odlikuje v prvi vsti znani Dobernig, kot največji boritelj za to misel. Znano ie. da je v Monakovem govoril, da je Trst nemško mesto, znano je tudi. da je on prvi med bo-ritelji proti trijalizmu in da ob vsaki priliki opozarja na jugoslovansko nevarnost in kliče vedno vse nemške duhove na boj proti Jugoslovanom. Toda ne samo Dobernig in consortes temveč ves avstriiski vladni aparat ie v službi gesla Drang nach Osten. To dejstvo občutimo Slovenci v prvi vrsti. S kako brutalno silo ponemču-je vlada koroške in štajerske Slovence, vidimo in občutimo Slovenci vsak dan. Zabranjuje in zavira se z vso krutostjo narodni in gospodarski rnzvoj Slovencev; Nemci gradijo preko Slovencev svoj most do Adri-je. Na Kraniskem in Primorskem imajo že močne postojanke, ob karavanski železnici rasteio nemške naselbine; v Trstu in Pulju imajo nemške manjšine vse oolno šol, ki služijo v prvi vrsti germanizaciji, v Opatiji so začeli pospeševati nemški živeli, s kratka na slovenskem teritoriju Nemci z vso vnemo pospešujejo nemštvo po želji vlade, ki služi geslu Drang nach Osten. Na Ogrskem imajo Nemci istotako že vse polno nemških kolonij. Na Hrvaškem in v Slavoniji nemški otoki vedno bolj rastejo in v Bosni se nahaja istotako že znatno število nemških naselbin. Površen pogled na etnografičen zemljevid nam kaže, da je avstrijski slovanski jug že močno infiltriran s nemškim življem in če pomislimo, kako vlada to koloniziranje slovanskega juga neguje in kako se obenem Slovani izselujejo, kako zapuščajo posebno Hrvati svojo domovino in gredo v Ameriko iskat boljšega kruha in boljše domovine, nas lahko obide upravičena skrb. kaj bo z avstrijskimi Jugoslovani. Vidimo pa iz navedenih dejstev, da nemštvo po geslu »Dranga nach Osten« premišljeno in krepko prodira dalje proti vzhodu. Avstrijska vlada in avstrijski Nemci izpolnjujejo rek Rimljanov > divide et impera« in po tem reku so razdelili Jugoslovane na deset kosov in jih deloma pridelili Nemcem, Madžarom in Italijanom, da jih majorizi-rajo in slabijo. Odločilno besedo imajo Jugoslovani samo v kranjskem, dalmatinskem in bosanskem deželnem zboru. Hrvati sploh ne uživajo več dobrot ustavnega življenja. Ogrski Slovenci, Srbi in Hrvatje v Budimpešti sploh ne pridejo v poštev. Slovenci na Štajerskem. Koroškem, v Trstu in Istri pa so majorizirani od tujih narodov in jim je onemogočen vsak narodni politični in gospodarski razvoj. Ta nenaravni položaj Jugoslovanov vzdržuje Avstro-Ogrska z vso silo, kot edino možni način za obstoj države. Jasno je pa, da se na ta način pač najlažje vrši germanizacija Jugoslovanov. Dokler obstoje te nenaravne razmere, nam Jugoslovanom pač ni upati, da bi mogli zbrati svoje moči in zastaviti prodi-rajočo germanizacijo. Dokler smo razkosani na toliko delov, bodo vsa naša prizadevanja, da se osvobodimo in vstvarimo pogoje bolišega razvoja in nanredka. brezusnešna. Cilj, ki ga moramo z vso močjo zasledoval, ie — triializem. Pasti mora nesmiselni dualizem. ki tlači, kakor mora avstriiske Jugoslovane in jim onemogoča, da bi se mocrli politično razviti. V boju za trijalistični pre-ustroi države je pač glavna ovira nemški ^ Drang nach Osten«. Ker bi se nemško prodiranje s trijalizmom bržkone vstavilo, zato se Nemci tako strašno boje trijalizma. Med uoino in mirom. Mirovna pogajanja. Meritorična mirovna pogajanja se še niso pričela in zastopniki bal- LISTEK. Kazen za predrznost. Ivan Ženko, ki je bil drugače profesor na neki srednji šoli na Kranjskem, se je šel letos poletu — kakor se pravi pri nas — v Ljubljani vojake. Bil je na orožni vaji, na -zadnji«, kakor je sam vedno pristavljal z nekakim zadovoljstvom, in potrkal je profesorski poročnik s sab-liico tam po mestnem tlaku. Kadar je pa le mogel, ie delal ekskurzije, to ie;obiskoval je svojo troglavo druži-nico tam v svojem gnezdu. Pa Če je že dobil prosto ali če je to ukradel. Da, tudi ukradel! V tem je bil mož precej predrzen, ker nič se ni zmeni!-------Pa kal bi o tem na dolgo! Naj vam pripovedujem rajše povest, kako se je zgodila. Vzlic temu. da je bil avgust, da se je moral začeti prav pasje poleten dan. se }e izprehajala in vlačila po ljubljanskem polju megla, da, celo v mesto samo si je upala s svojo tančico. V to meglo, ki se je dvigala gostejša in gostejša, kakor bi hotela -vojskovodjem« prekrižati vse načrte s signaliziranjem in drugimi ta- kimi komedijami, so marširali naši fantje, prav nič zaspani vzlic zgodnji uri. Pred svojo kompanijo je kora-čil lajtnant Ženko, zrav n njega pa sama kompanijska mati, narednik Poženel. »Torej, če le pojde, Poženel!« je pravil oficir naredniku. »Brez skrbi! Saj navadno vodim kompanijo sam nazaj domov.« »Prav! Gospod stotnik mi je dovolil.« Dovolil mu pravzaprav gospod stotnik ni čisto nič, ampak Ženko, Ivan Ženko, si je zmislil celo zvijačo takole. Ob pol dvanajstih da vozi vlak na njegovo stran, in s tem se lahko odpelje, naj že trpi potem vaja ravno do enajstih ali pa tudi par minut čez. Če ostanejo v Kosezah, kakor se je reklo, jo popiha on ob desetih od tam — po stezicah seveda, da ga kdo ne izvoha — kompanijo pa prevzame narednik Poženel, ker stotnik je bil v razsodišču in se ni utegnil brigati za take zadevice, kdo je ravno na čelu stotnije. Ker je bilo tudi določeno, da služi za rezervo, je sto proti eni, da bi mogli razviti v teh par uricah manever tako, da bi nastopila tudi rezerva. Sicer pa — bomo že videli! Če pojdt, če ne, pa moram počakati do štirih.« In videlo se je. Kompanija, ki je prišla tam čez Vič, pa okolu Rožnika noter proti Kosezam, je še ob osmih sedela in »počivala« tam za Večno potjo. Sedeli so, ležali, smejali se in šalili, gledali meglo, ki se je poslavljala, pa kleli visoko mokro travo, četudi so imeli vsi proti predpisu puške prav pošteno omaščene. Zdaj pa zdaj je pridirjal hornist ali kak adjutant, vprašal, kaj delajo, nakar je dobil reden odgovor, da »čakajo« — pa je bilo zopet vse mirno. Ivan Ženko je sedel na posekanem hrastu, opiral brado ob sabljo in mislil zadovoljne misli. Svoji ženi je obljubil, da pride že z opoldanskim vlakom za njo, ki se je prav dan s odpeljala iz »mesta« gor v vznožje Triglava, prav na njegovo severno stran, v znano letovišče, kamor se tudi poletu lahko vzame s seboj kožuhe. In on se pelje za njo. da uredita skupaj poletno sta-novanie že kar danes, jutri pa. ko je nedelja in itak prost, pa preživita skupaj prvi dan. Mislil in zamislil se je, kako ... Tedaj je zatrobilo pozor in adjutant je pridirjal s poveljem; »Rezerva naprej! Za Šiško — dir ktiva; Dravlje do te in te meje; tam pa ...« In tako dalje; saj veste, kako se razvija rezerva. Šli so lepo počasi, ker zelo se ni mudilo, in kar po sredi polja tudi ne smejo, ko ni zares vojska, ovinki pa vzamejo časa, a prišli so še ravno prav, da ie izstrelil iz zasede vsak svoj masracin papirnatih nabojev. Vse |e šlo lepo naprej — samo da Ivanu Ženku ura prehitro. Devet je že. če beži kar skozi Šiško pa tam za gorenjskim kolodvorom domov na Dunajsko cesto, potem pa na južni kolodvor, potrebuje ravno poldrugo uro, torej... »Gospod poročnik! Hitro naprej!« »Za menoj!« in šlo je kakor za zaresnim sovražnikom. Spet so obstali. In vse je kazalo, da tu obstoje. Ampak svojo pozicijo so prestavili še najmanj za Četrt ure proti Dravljam, in če hoče Ivan Ženko priti pravočasno, se mora poprej lepo izgubiti. Vsaj četrt ure prej. Oh, pa kako nerodno je bilo tole, da je stal za cesto na odprti točki. Sovražnik mu seveda ni mogel nič, ampak kako jo bo pobrisal lajtnant Ivan Ženko, da ga ne vitfi kako nepotrebno oko. Kaj je dezertiral? AH je bo pamet? Ali —? Ali — ? Vse polno takih-le! »Ali —?« se lahko porodi za tistim nepotrebnim očesom, pa vsi so enako neprijetni! Še četrt ure! »Poženel!« »Gospod poročnik!« »Prevzemite oddelek! Za zdaj recite, da sem na oni strani, kjer tudi bom; na poti domov pa povejte, če kdo vpraša, da sem se poslužil dovoljenja gospoda stotnika, da mi ni treba s stotnijo v vojašnico, ker daleč prvi stanujem.« In izginit je res na drugo stran. Tam je namreč videl, da odide prav lahko za visokim plotom do same cesarske ceste, tam pa je že blizu Šišenska šola in pa razne ulice in uličice, da pride na Dunajsko cesto prav za Činklovo tovarno. — Ej, dobro je, če človek pozna ljubljansko okolico še iz dijaških let! In zgodilo se je vse po volji Ivanu Ženku, da je še ravno v zadnjem trenutku vstopil na južnem kolodvoru (v Šiško na kolodvor ni bilo varno hoditi) v lepi uniformi iz onih časov, ko je junačeval še po poljskem Kra-kovu, ker po zatrdilu njegove soproge mu je pristojala ta za deset domobranskih, v kakršni je bil poprej na vaji. Vlak se je pomaknil in pomikal proti severu. Zadovoljno se je muzal lajtnant Ženko, ko je gledal na levi skozi okno, kako kaj manevrirajo; tupatam je videl domobranca na konju, ki je v diru nesel važno poročilo ali povelje. Drugega ni videl — predaleč je bilo. Stran 2 SLOVENSKI NAkOa zva stev. kanskih drŽav kažejo naravnost neverjetno potrpežljivost, ker se sedaj že sumi, da hočejo turški delegatje mirovna pogajanja samo zavieči. — Včeraj se je konferenca delegatov sestala ob 4. popoldne, ob 4. uri in 50 minut pa so se mirovna pogajanja odgodila do sobote ob 4. popoldne, ker turški delegatje še niso dobili novih inštrukcij od svoje vlade, ki so jih zahtevali po posebnem kurirju. Oficijozni komunike o včeraj-njem posvetovanju, pravi: Danes se je vršila pod predsedstvom Venizelosa tretja seja mirovne konference. Protokol druge seje je bil odobren. Ko je nato sporočil prvi turški delegat Rešid paša, da je odšel specijalni kurir po nove instrukcije v Carigrad, se je konferenca odgodila do sobote ob 4. popoldne. Turški delegatje so nato odšli, delegati Balkanske zveze pa so ostali še dve uri skupaj, da se posvetujejo. Govori se, kakor vsaj poroča »Frankfurter Zeitung«. da je turška vlada instruirala Rešid pašo. da naj ne ugovarja pripustitvi Grške k mirovnim pogajanjem, ker se je situacija v zadnjih dneh za Grke znatno poslabšala. Poslanec mesta Plovdiva, llija Bobčev, se je izrazil, kakor poročajo iz Sofije, o mirovnih pogajanjih in njih vsebini sledeče: Vladajoča narodna stranka upa, da bo Avstro - Ogrska odstranila sedanje težkoče s tem. da bo omejila svoje zahteve napram Srbiji na najnujnejše. Naši interesi so ozko zvezani z interesi Avstrije. Avstro-Ogrska bi storila dobro, če bi gledala na to, da si ohrani svoj dosedanji gospodarski vpliv na Balkanu. Na vsak način bi imela politična na-sprotstva med Avstro - Ogrsko in balkanskimi državami težke gospodarske posledice. Bolgarska je sklenila s Srbijo ofenzivno zvezo, ne vem, če obstoja tudi defenzivna zveza, vendar sem mnenja, da bi morali priti Srbiji na pomoč, ker usode Srbije v našem lastnem interesu ne moremo prezreti. Če ostane Odrin turški, bi ne bil nikdar mogoč trajen mir in če vztraja Turčija pri tej zahtevi, bi morali takoj zopet zaee- | ti z vojno. Solun ne bo ostal Grški. . Tudi ne verjamemo, da bo zahtevala Romunska kakršnekoli teritorijalne kompenzacije, zlasti ker mi nismo dali povoda za take zahteve. Ce pa nam bodo delali turški delegatje težkoče. nas bodo našli kakor začetkom vojne, dobro pripravljene, napraviti balkanskemu vprašanju konec. V Carigradu so nevoljni nad j Francosko ter smatrajo zlasti hladni sprejem turških delegatov od strani | ministrskega predsednika Poincare-ja kot znak. da hoče Francoska podpirati balkanske države do skrajnosti. * * * Skader. Pri Skadru boji niso ponehali. Črnogorci se pa omejujejo na odbijanje sovražnih napadov in n? poskušajo zasesti mesta, da bi na ta način ne izzvali odpora pri velesilah, od katerih zahtevajo, da jim prisodijo Skader. Predvčerajšnjim so Turki poskusili zopet enkrat izpad iz Skadra. Boj je trajal več ur, izpočetka brez uspeha za Črnogorce in Turke, šele okrog poldneva se j^ posrečilo Črnogorcem, potisniti Turke nazaj. — Kljub svoji sijajni zmagi pa Črnogorci Turkov niso zasledovali. Pozneje so Črnogorci začeli obstreljevati utrdbe. Konferenca veleposlanikov. »Reuterjev bureau* poroča iz Londona, da se bo vršila zadnja konferenca veleposlanikov pred Božičem danes ob 3. uri 30 minut popoldne. Kljub tajnosti, v katero so zaviti dosedanji pogovori, se izve, da se je že pričelo razpravljanje o naj-kočljivejši točki za Evropo, ki temelji v vojnih pripravah Avstro - Ogrske in Rusije. Zdi se, da se bo dosegel sporazum. Pa tudi vprašanje Albanije in srbskega pristanišča ob Jadranskem morju je prišlo že na razgovor, ter se je v obeh vprašanjih za enkrat dosegla vsaj jasnost. Zlasti so se pokazali Srbi zelo popustljive. Teh pogajanj sta se udeležila tudi ruski in francoski veleposlanik. Kakor poroča »Corriere della sera« z Dunaja.je zlasti mnogo pripomogel k povoljnemu poteku spora med Avstro - Ogrsko in Srbijo profesor Masaryk. List piše: Ko se je razmerje med- Avstro-Ogrsko in Srbijo poostrilo, se je odpeljal profesor Masaryk, dogovorno z jugoslovanskimi poslanci v Bel-grad. Tam je obiskal, da se izogne vsakemu sumničenju. najprej avstro-ogrskega poslanika Ugrona. kateremu je obrazložil namen svojega potovanja ter tudi izjavil, da morda služi njegovo potovanje ohranitvi miru. Drugi dan se je profesor Masarvk posvetoval s srbskimi politiki in tudi z ministrskim predsednikom Pasičem, ki pa se je držal izpočetka precej rezervirano. Ko je hotel profesor Masarvk že odpotovati, ga je poklical Pasić na nujni razgovor k sebi, ter mu sporočil, da mu hoče poveriti zelo delikatno naročilo. Pasić je prosil Masarvka, da naj sporoči avstrijskemu zunanjemu ministru Berchtoldu v njegovem imenu sledeče: Srbija je pripravljena, stopiti v dobre stike s sosednjo monarhijo, mora pa vztrajati na tem, da dobi pristanišče ob Jadranskem morju. Če je Avstro - Ogrska pripravljena, to zahtevo podpirati, bi bila Srbija pripravljena k sledečim priznanjem: Srbija se zaveže, pokriti vse materijalne potrebščine za zgradbo železnic po vojni v Avstro - Ogrski, vzeti svoje veliko posojilo po vojni v Avstro - Ogrski, priznati avstro-ogrskemu kapitalu pri industrijal-nem in komercijalnem razvoju dežele prednost, izpremeniti trgovinsko pogodbo, ki poteče leta 1917. tako, da bo vsebovala posebne prednosti za Avstro - Ogrsko. Pasić je izjavil, da je Srbija pripravlj na. dati tudi moralična priznanja. Srbija bo zavzemala napram Jugoslovanom v avstro - ogrski monarhiji isto stališče, kakor Nemci v rajhu napram avstrijskim Nemcem. Če se zde Berchtoldu ta priznanja sprejemljiva, bo prišel Pasić osebno na Dunaj, da se posvetuje z Rerchtoldom. Dostavil je še. da bo v nasprotnem slučaju delala Srbija s svojimi zavezniki na to, da dobi Srbija souporabo pristanišča v Solunu in po ustanovitvi carinske unije balkanskih držav, bo Srbija gledala na to, da se v prihodnje ne bo uvažalo avstro - ogrsko blago. Profesor Masarvk je nato Krofu Berchtoldu sporočil te Pa si će ve ponudbe ter je Berchtold? tudi opo-zoril na šikane, ki jih dela Ogrska importu srbskega in eksportu av-strijsk ga blaga. Iz Bercbtoldovih odgovorov je posnel Masarvk, da zunanji minister odklanja te ponudbe in je to sporočil tudi Pasiču. List dostavlja, da je Berchtold odklonil te predloge, ker bi sicer pri- šla Avstro - Ogrska v nasprotstva s svojimi zavezniki, ki stoje na stališču, da ne sme imeti nobena država privilegiranega stališča v Srbiji. Pasić je bil zelo presenečen od te odklonitve in je baje sklenil v noti na velesile naglašati dobri namen Srbije napram svoji sosedi. Štajersko. Iz Celja. Za mariborskimi in ptujskimi renegati niso mogli zaostati tudi naši celjski. Bilo bi res čudno, ako bi si ne privoščili tudi naši »nemški« Celjani kake denuncijacije svojih slovenskih očetov in pa kruhoda-jalcev. Saj kdor je tak lump, da zataji svoj rod in materni jezik, je zmožen tudi vsakega drugega zaničevanja vrednega dejanja. Med našimi spodnještajerskimi renegati je vsako čustvo za dostojnost in poštenje, obvladuje jih le blazna grabežljivost, gospodstva — in dobičkaželjnost. In zaradi take sodrge nimamo miru ne v mestih in ne na deželi! Iz tukajšnjega lokalnega nemškega lističa je šla v svet »novica«, da prirejajo Slovenci povsod shode, na katerih govore o — zgodovini balkanskih Slovanov, poteku balkanske vojske in o velikem bodočem političnem in gospodarskem razvoju Balkana. To izobraževalno delo je bojda »državi nevarno«. Nevarno bi utegnilo biti, pa ne državi, temveč tistim nemškim elementom, ki nas gospodarsko izsesavajo in politično ter kulturno MaČijo. Kajti naša predavanja uče slovenske ljudi, da si lahko vsak narod z delom in požrtvovalnostjo za-sigura svoj obstoj. Kako stvarno, trezno in lojalno se govori na naših shodih, kaže dejstvo; da doslej Še niso komisarji, ki so jih poslale na shode politične oblasti, niti v enem slučaju pri govorih ali resolucijah intervenirali. Mi poznamo drugače svoje narodne in državljanske dolžnosti, kakor tisti nemški elementi v Celju, ki so se iz včerajšnjih prusofilov razvili v današnje avstrijske patrijo-te in ki prirejajo za Avstrijo demonstracije proti — večini njenih državljanov! Knjigovodstveni tečaj priredi Zadružna Zveza v Celju in sicer dne 30. in 31. decembra v Celju. Dopoldneva se bodeta porabila za razprave o knjigovodstvu in o sestavi računskih zaključkov, popoldneva pa za aktualna predavanja, kakor o naukih sedanje denarne krize, o zadružnem nakunu in prodaji, o novem zadružnem zakonu in o revizijskih uspehih zadnie dobe. Iz Soštania nam poročajo: Na naši ljubi železnici je vsled neumestnega varčevanja vse polno ne-dostatkov. Kolodvori, osobito skladišča so docela nezadostni; to čutimo mi. Še slabše je pa v Savinski dolini. Zveze so take. da človek velikokrat ne ve ali bi se jezil ali smejal. Koliko smo že govorili in pisali o tem. da bi rabili zvečerno zvezo s Celiem in nazaj — nič ne pomaga. Zadnje so kar na lenem usrasnile luči v enem vozu — in potniki so morali sedeti v temi. O osobiu samem bi tudi imeli govoriti besedo; ^.%. sprevodniki menda misliio, da je potujoče občinstvo v istem razmeriu do niin ko hlanci do eospodariev. Da so moTie nemškntarii — to je skoro samo nb sebi umevno. Ali sta državna poslanca dr. Korošec in Verstov-spv slepa za razmere na tej železnici? !r teta! nri Ptufti nam noročaio* Tukaišnia liudska šola slavi letos ^fol^fnico svojca o^strmka. V ta Naslonil se je v blazine nazaj in se zagledal v ta lepi, jasni dan. In ta pokrajina, kjer se je vozil! Široko Posavje se je zožilo, Šmarna gora se je postavila na koncu za kanton — pa spet naprej, po rodovitnem Sorskem polju in naprej ob Savi, ki je bobnela, delala skalne soteske — in Še naprej v mrzel svet ledenih orjakov prav tja na sever od Triglava, v ozko dolinico, obdano z visokimi gorami in temnimi lesovi... Vse to je videl, ko se je premikal vlak naprej, pa se ustavljal na postajah in postajicah, na večih so izstopali romarji, verno slovensko ljudstvo, ki je šlo na odlične božje poti, da počasti Pomočnico, svojo Mater Marijo ... Pa vse to je videl Ivan /tenko le tako z napol očesom. Veselil se je dneva v krogu svoje družinice, ki mu je bila nad vse — pa veselil se je, da jih je tako nabrisal Tedaj pa je že zdavnaj minilo, da se je zgodilo prav pred gostilno »Pri kameniti mizi,« kjer pravi uzidana plošča, da se je rodil itd. Valentin Vodnik, to-le: Vmes med drugimi je korakala stotnija. ki bi jo imel voditi poročnik Ivan Ženko, veselo so pele trobente premagancev in zmagovalcev in s šaljivo besedo so dražili vojaKi jiilekarice. ki so se vračale iz mesta, s šaljivo besedo so se jih branile in se jim smejale. Tedaj pa prijezdi do 1 stotrnjt čisto brez potrebe njen stotnik Robe pogleda in vpraša; rVarednik, kje pa je gospod iajt-nant ?■ »Javljam pokorno, gospod stotnik, da se je poslužil vašega dovolje-nia, predal meni stotnijo in odšel po bližni:ci domov.« »Hm, tako. tako. Po bližnjici?« »Da tako je rekel, gospod stotnik.« »Že prav! Vodite stotnijo, Požene!.- Počaščenega se je čutil nanovo Poženel pred moštvom, stotnik pa je zaostal, si vihal brke in mrmral nekaj o tem. katera je vendar tista bližnjica iz Šiške pa na Dunajsko cesto. Nasmehnil se je, priljubil se mu je Ženko in ni maral sitnariti. Vendar pa ni ostalo pri tem. Na koncu ceste Marije Terezije si je dal napraviti polkovnik mimohod in tedaj je njegovo oko nekaj zapazilo. Poklical je stotnika Robeta, pomenila sta se nekaj, tudi polkovnik se je nekaj nasmehljal, obrnil konja in odjezdil v Sodnijsko ulico, kjer je stanoval, stotnik Robe pa je jezdil dalje po Dunajski cesti ter delal na konju svoje bravure ... »Ampak zastonj ti ne bo!« Je mrmral polkovnik, ko je stopil s konja ter dajal vajeti hlapcu. — In ni mu bilo zastonj, namreč Ivanu Ženku* Vesel in zadovoljen se je vrnil v nedeljo opolnoči. V ponedeljek mu n rekel stotnik nič, muzal se je sicer malo. pa le samo muzal. In muzal se je večkrat. Mirno in tiho so tekli dnevi v enoličnosti vojaškega življenja, v ljubljanskem mestnem prahu in pod tivolskimi kostanji. Minevali so v hrepeney*n po dopustu. In prišel je torek, ko naj bi oznanilo polkovno povelje, da odrinejo rezervni častniki na dopust že v sredo, 14. avgusta, namesto šele na praznik. Dopoldne je srečal lajtnanta Ženka na stopnicah polkovni adju-tant pa mu le dejal; >Eh, nekaj sem vam mislil še povedati, gospod tovariš, pa sem pozabil. Sluga!« Razšla sta se in pobočnik se je smehljal, ker ni pozabil. Pa zakaj nai bi on oznanjal nesrečo. Saj je zvedel Ivan Ženko, ki je že vse pripravil za iutršnji odhod, popoldne pri povelju sledeče: »Zaradi pomanjkanja aktivnih g. častnikov, odidejo rezervni g. častniki le deloma že 14. t. m. na dopust ...« In njegovo ime ni bilo pri teh, ampak na drugem mestu, da prevzame 14. t. m. opoldne za 24 ur inšpekcijo. Kaj si je hotel? Pavel Flere. namen se priredi dne 29. decembra po pozni maši v šolskih prostorih posebna slavnost z godbo, petjem, mladinsko igrico, deklamacijami, nagovorom itd. Šolsko deco se bo pri tej slavnosti na primeren način obdarilo. V soboto zvečer bo šola razsvetljena in po vasi se priredi svečana bakljada z godbo. Na to izredno kulturno slavnost vabimo prav prisrčno vse bivše učence naše šole, vse bivše učitelje in vse prijatelje naše šolske mladine. Koroško. Župnik Stingl pri Guštainu vojni poročevalec za Reichspost. Znano je, kako je nemško krščansko socijalno časopisje hujskalo v zadnjem času proti Srbiji in Bolgariji in hotelo na vsak način zaplesti Avstrijo v vojno s Srbijo. Ves svet je strmel nad to predrznostjo, kajti ti listi njim na čelu »Reichspost« so pisali take svinjarije in grozodejstva o Srbih in Bolgarih, kakoršne bi pripisovali komaj le še Turkom. Toda dosegli so ti listi s svojim lažnjivim pisanjem in nesramnim ravno nasprotno, kar so hoteii. Strmel je svet, ko je dognal vojni poročevalec angleškega lista »Dailv Chronicle«, da so poročila »Reichspošte« izmišljena, fingirana in da morajo biti napravljena doma. To je ta mož tudi nepobitno dokazal in dognal to dejstvo tudi s pomočjo drugih poročevalcev. — Začeli so iskati te famozne vojne poročevalce »Reichspošte«, ki so več videli in vedeli kot oni, ki so bili na bojišču. In čujte, kje so dobili enega teh možakarjev, krščanskih hujskačev. Na Koroškem, tam pri Guštanju in sicer v osebi župnika Stingla. Dognano je, da ie »Reichspošta« naročila za tega moža veliko srbskih, bolgarskih in ruskih listov. In ta apostel miru je koval iz teh listov dopise, brzojavke, intervive. Članke, seveda vse originalno, odkoder bi imelo res priti. Seveda je mož pri tem tako lagal, da je bilo kar strah. Njegova tendenca je bila očrniti Jueoslovane. zanetiti sovraštvo proti njim. Zatemniti in prikriti uspehe Balkanske zveze in silno blamažo Nemcev zaveznikov Turkov. — Tako je žunnik Stingl v svojem žuonišču v družbi s svojo kuharico Kati, katero je lahko inter-vival. igral famozneea vojnega poročevalca vojne na Balkanu za nemško krščansko socijalno »Reichspo-što«, za katero so capljali dnicri taki listi in pridno črpali iz neusn^liiveea vira vojnega poročevalca župnika Stingla. Ponesrečen voznik. Voznik Ivan Mikala v Rožni dolini je vozil les iz eozda. Med potio se mu je konj vstavil in ni hotel sneliati. Mikula ea ie udaril z bičem, konl pa je skočil in zadel Mikulo s kopitom v trebuh, tako silno, da je obležal. Druei voznik ea ie naložil na voz in oelial domov. Mikulo so našli drugo jutro mrtvega v postelii. iMestna občina celovška prevzame s 1. ianuariem 1013 nocrebno ood'etie Peichel in ea bo vodila v lastni režiji. Deželna vlada ie že dn-la občini tozadevno koncesijo in tudi tarifi so z mah'mi izjemami že potrjeni. Primorko. Na Prošeku ori Trstu je umrl tr-7oški deželni poslanec in mestni občinski svetnik g. Aloizii O o r i u p. Pokoinik ie bil navdušen Slovenec, ki si ie pridobil velike za sluge za slovensko stvar v Trstu. Čist znača? noŠteniak vseskozi je vžival uele^ in spoštovanie tako med Slovenci, kakor med Ttaliiani. Ooriup zapušča ženo z 8 otroki. Poereb bo iutri. v soboto ob 3. nonoldne na Prošeku. Vrlemu narodnjaku bodi ohranjen traien snomin! Prepir med sosedi. Posestnik Josip Orilanc iz Sežane živi že deli časa v sovraštvu s posestnikom Josipom Kocmanom. Predvčeraišnem sta se nasprotnika zopet snorekla. Med prepirom je potegnil Orilanc samokres in dvakrat ustrelil na svojega nasprotnika. Ena kroglja je zadela Kocmana v ledja, druga pa mu ie razbila brado. Odneliali so ga v bolnišnico v Trstu, Grilanca pa so aretirali. Ustrelil se je v gostilni »Pri dobrem Furlanu« v Gorici 351etni kotlar Lantieri iz Trsta. Umrl je čez nekaj ur v bolnišnici. Skooefiski nadškof Miedia se je nrioelial včeraj v Trst in se nastanil v škofovi palači. Miedia odpotuje iz Trsta na Dunaj. Avtomobilska nesreča pri Sv. Ivanu. Včeraj je trčil pri Iv. Ivanu avtomobil, ki se je prepeljal iz Bazovice v enovprežni voz. V avtomobilu Je bilo 6 oseb. Sunek je bil tako silen, da se je avtomobil prekucnil. Vsi notniki so več ali manj poškodovani. Posebno težko sta poškodovana 191etni šofer Josip Mazotti in neki Franc Pinquentini, katera so morali odpeljati v bolnišnico. Vlom v cerkev — okradena Marija. Na cesti di Rena v Trstu stoji mala cerkvica, ki je bila nekdaj zasebna last rodbine de Conti in je občinstvu odprta šele od 1830. leta. V ti cerkvi je kip Marije, ki je precej bogato okrašen z raznimi darili. V to cerkvico so vlomili tatovi, pretrgali mrežo pred kipom in ga oropali. Odnesli so tatovi za več nego 6000 kron raznih vrednosti. O vlomilcih nimajo še nobene sledi. Tri smrtne nesreče v tržaški lu-kL Včeraj so se pripetile v tržaški prosti luki kar tri smrtne nesreče skoro ena za drugo. Mornar in čuvaj Franc Svitanovič je padel s parnika »Filippo Artelli« in se je poškodoval v levem boku in dobil notranje smrtne poškodbe. Zavirač 231etni Andrej Risnik je padel med premikanjem raz lokomotivo, ki ga je raztrgala. 551et-ni Ivan Dornik pa je padel s krova parnika »Linz« v notranje prostore, pri čemer si je razbil lobanjo in obležal mrtev. Dva nevarna vlomilca je prijela včeraj tržaška policija in sicer ravno, ko sta razstrelila vrata v manufakturno trgovino Sbuelz - Bertoli na cesti Šalice. Vlomilca sta imela pri sebi izborno vlomilno orodje. Vlomilca sta znana nevarna tatova Rudolf Kovač iz Postojne in Mihael B u foni č iz Pregarja v Istri. Bubniča išče že delj časa tudi ljubljansko deželno sodišče in garnizijsko sodišče. Slovensko izobraževalno in podporno društvo v Opatiji priredi v nedeljo 22. decembra t. 1. v dvorani Narodnega doma v Voloski F. S. Finžgarjev igrokaz v 4 dejanjih -Naša kri«. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic v trgovini M. Vahtar v Skrbičih. „Radogoj". Snoči ob 6. se je vršil v čitalni-ških prostorih občni zbor dijaškega podpornega društva »Radogoj«. — Predsednik g. ravnatelj Ivan Hribar konstatira, da je narasla nedotakljiva glavnica društva »Radogoj -na 51.740 K, kar je v glavnem uspeh cvetljičnega dneva, katerega prispevek znaša 2500 K. Ustanovna glavnica se je letos zvišala v celem za 4020 K. Žalostno je povračanje podpor. Mnogo nekdanjih podpirancev, ki so danes v dobrih službah,se »Ra-dogoja«, ki jim je omogočil, ali vsaj olajšal študije, ne spominja, dasi-ravno so podpore le posojila, ki se vračajo, ko doseže podpiranec primerno službo. Nekateri izmed podpirancev pa danes niti člani društva niso. dasiravno znaša članarina samo 5 K. Treba bo proti tako malomarnim plačnikom nastopiti z večjo strogostjo, ker le na ta način je mogoče število podpirancev obdržati na isti stopnji.Da je bil uspeh cvetličnega dne tako lep in da je društvo iz te prireditve imelo tako lep dohodek, je v veliki meri zasluga g. Milka Naglica, kateremu se izreče zahvala društva. »Radogoj« je izgubil svojega ustanovitelja in inicijatorja gospoda Josipa Gorupa pl. Slavinskega, ki je položil s prispevkom 10.000 K, temelj društvu, ker je videl v podpiranju vi-sokošolcev najbolj smotreno narodno delo. Pokojnikova rodbina se je spomnila ob njegovi smrti »Radogo-ja« z vsoto 1000 K. V znak hvaležnega spomina se Člani dvignejo s sedežev. Nato poda tajnik gosp. dr. Pavlin poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Letos je poteklo 20 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Dočim je moglo društvo podpirati prvo leto samo 10 dijakov, jih je podpiralo lani 46. Izmed mest je dobilo društvo podpore od mesta Ljubljane in Kranja, za kar jima izreka občni zbor zahvalo. Posebno zahvalno je omeniti trudapolno delo gg. Frana Hauptmanna, šolskega svetnika v p. v Gradcu; Jana pl. Hraskega, dvornega svetnika in profesorja na češki tehniki v Pragi; prof. dr. Frana Vidica za Dunaj in prof. Antona Lovšeta v Novem mestu. Tudi v preteklem letu se je društvo držalo načela, da naj redne podpore ne bodo manjše kakor 200 K, izredne podpore pa so se gibale med zneski 30 K do 200 K. Izmed 46 podpirancev pa je dobilo podpore 25 prosilcev s Kranjskega, 14 prosilcev s Štajerskega, 4 prosilci s Primorskega in 3 prosilci s Koroškega. Načeloma se pravnikov, ki niso bili ravno pred izpitom, ni podpiralo iz znanih razlogov. Društvo je podpiralo tudi eno dijakinjo, ki pa se je med letom odpovedala podpori. Iz blagajniškega poročila g. dr. J. Žirovnika posnamemo sledeče: Društvo je imelo leta 1911/12 13.814 kron 98 vin. dohodkov, in sicer med njimi na ustanovnini 1520 K, na dohodkih cvetličnega dne 5500 K in na vrnjenih podporah 1540 K, tedaj za •293 štev. SLOVENSKI NAROD. btran d. 178 K 89 vin. več kakor lansko leto. ^ Izdatki so znašali 10.745 K 43 vin. pr so se zvišale podpore v primeri lanskimi za 3728 K 39 vin. Letošnji rebitek znaša tedaj 3069 K 55 vin. - Društveno premoženje je znašalo oncem leta 1910/11 48.869 K 57 v, oncem letošnjega leta pa znaša 51 ;?oč 939 K 12 vin., zvišalo se je te-aj za 3069 K 55 vin. — Ustanovna lavnica je znašala lani 47.720 K, le* os pa znaša 51.740 K. se je tedaj višala za 4020 K. Blagajniku po-eli občni zbor absolutorij. Pri nato vršečih se volitvah je ! izvoljen za predsednika »Rado-ravnateij gosp. Ivan Hribar, a podpredsednika pa odvetnik gosp. [r. Fr. Novak. Odbor je bil izvo-en prejšnji, samo namesto prof. g. eršinovica je bil izvoljen gosp. dr. :ettich - Frankheim. Tudi reglednika ostaneta ista. Dnevne vesti. — Združitev vseh Jugoslovanih poslancev. Za jugoslovanske arode v Avstriji so nastopili teški iisi in bati se je. da se bodo razmere ie poslabšale. Povsem naravno je, se vzpričo teh odnošajev ventili-nrašanje, dali bi ne bilo nujno »otrebno, da bi se vsi jugoslovanski >lanci v dunajskem parlamentu •j-užili v eno enotno bojno falango. f koliko je to vprašanje že dozorelo, *em ne bomo razpravljali, samo to -udarjamo, da bi bila takšna zdru-tcv vzpričo dogodkov, ki se imajo c doigrati. v eminentnem interesu seh jugoslovanskih narodov, sloneti -a bi morala na solidni podlagi, to je nemogočiti bi se moralo že v na-jrci vsako samovoljno majoriziranje posameznimi strankami. Ne veno, kakšno razpoloženje vlada v tmentarnih krogih, zato tudi ne moremo vedeti, v koliko je izvedlji-a ona ideja, eno pa se nam zdi po-rebno naglašati: koncentracijo ju-vanskih sil je želeti in toplo -avljati, toda le tako. ki bo imela sebi vse predpogoje za uspeh. -f Volitve v delavsko zavaro-alnico zoper nezgode v Trstu bodo danes zaključene in se nato prične b 4. popoldne v Trstu skrutinij. Teh volitev važnost je dvojna, sociialno-I -odarska pa tudi narodna, ker je -ično. kakor ravno te dni priob-^rimeri. ki so se dogodili slo-lensktm zavarovancem od strani kega uradništva pri tem zavo--važeio, da se proti neitalijanskim ^varovancem in interesentom po-; z hrezprimerno trdostjo. Proti iki. ki se je zajedla pri tem koritu. : pač zadnji čas. da se na poklicanem mestu povzdigne resna beseda jasno osvetli krivično samovolj-Navzlic važnosti teh volitev, je endar še jako mnogo brezbrižnih esentov v naših vrstah, ki z čno indolenco puste ob stran te ve ter si ne vzemo niti toliko i, da bi poslali glasovnice na pravo mesto. Volitev se vrši to pot v ?eh kategorijah, v L, TI. in VT. ter je aki kategoriji voliti po enega za-ika gospodarjev' in po enega pnika zavarovanih uslužben-Interesentje so pa z zvijačno —nostjo nam na škodo razdeljeni itegorijah tako, da je v T. in T!, moriji težko priti do veljave. Za tegorijo se je na Kraniskem Jiralo 4S glasovnic. TT. kategoriio 17 glasovi ter za VI. kategoriio 275 vnic z 319 glasovi. Za delav-^kupino se je zbralo za te kate-:, zlasti za VI. precej lepo šte-clasovnic. dasi je tu agitatorično težavneise. ?tevila veliavnih lasov ni moč navesti, ker se Število yv določa po mezdni vsoti, ki jo " čujeio posamezna prizadeta pod-O izidu volitve upamo, da bo oče v' soboto poročati. -r Klerikalno človekoljubje. Vsi emo, da ni pri nas bednejšega stani, kakor je učiteljski. Vsak hlanec v Ljubljani boljšo plačo, kakor Pa uboga učiteljska para. In pri takš-": siromaški plači in pri tej silni dra-nai živi učitelj še stanu primer-zlasti v mestu! Uvaževaje vse to ibljanski občinski svet po svoji edni večini sklenil dati županu a razpolago 6000 K. naj jih po svo-em preudarku razdeli kot draginjsko do med najpotrebnejše mestne !je in učiteljice. Človek bi mislil. -a bo ta sklep pozdravil z zadoščenem vsakdo, ki še ni izgubil zadnje rkrice poštenosti in pravičnosti. To-la zgodilo se je, kar ni nihče priča-oval: Kregar in Štefe. ta zloglasna •eteljica, ki sta učinila že toliko zle-:a v Ljubljani, da bi bila vredna, da e ju z mokro cunjo spodi iz mesta, ^e zopet pojavila ter vložila pro-''■ zori navedenemu sklepu občinske-veta pritožbo na deželni odbor. S *em svojim iz gole politične strasti izvirajočim dejanjem sta odjedla 'Jbljanskemu učiteljstvu ono božič-"o in novoletno darilo, katero mu je tel, uvažujoč njegovo bedno sta-fije, nakloniti občinski svet. To je ta-*a čustvena surovost, da slovenski jezik nima izraza, s katerim bi se lahko ta infamija primerno označila! In ljudje takšne moralne kakovosti, kakor Štefe in Kregar si upajo še v občinskem svetu igrati vlogo človekoljubov in prijateljev trpečih slojev! Naj si učiteljstvo te okrutnike le dobro zapomni, saj še ni vseh dni večer in dan plačila bo prišel tudi za Stefeta in Kregarja! -r Klerikalna pravičnost napram učiteljstvu. Domalega vsak dan imamo beležiti o kakšnih lumparijah klerikalcev, in to gre poglavje za poglavjem. Mi se zgražamo nad turško in arnavtsko grozovitostjo, a tik pred nosom imam ljudi, ki so v svojih dejanjih in nehanjih popolnoma enaki Turkom in Arnavtom. Ne režejo sicer nosov in ušes, (ker jih ne morejo!) pač pa trpinčijo duševno in telesno vse tiste, ki so odvisni od njih in nočejo plesati po njihovi turški godbi. Tako so ti kranjski Arnavti dobili zopet priliko delati vnebovpi-jočo krivico pri podeljevanju dra-ginjvSke doklade učiteljstvu. Znano je, da je deželni zbor sklenil, naj se da 25% doklade tistemu učiteljstvu, ki jo ni še imelo. Klerikalni Arnavti so pristavili v besedilo »po previdnosti«. Kruljavi Lampe - beg je že v duhu videl, kako bode po turško delil te doklade. Nas je sram, da smo sodeželani tistih, ki v kranjskem vilajetu tako neusmiljeno zatirajo učiteljstvo, a pomagati ne moremo drugače, da v javnosti pribijemo naibolj kričeče slučaje. Naš list in »Dan« sta jih priobčila že več. tukaj le še nekaj novih: V M. so štiri učiteljice. S. je dobila 25T. ima najboljšo plačo okrog 160 K mesečno in prosto stanovanje in je največja petoliznica duhovnikov. Ostale tri niso dobile ničesar, med njimi imata dve plače 66 K na mesec. V J. je učiteljica J. Pri sebi ima bolno mater, za katero vzgteftto skrbi. Dobila je •%. V K. ie učiteljica O., sama, ima dopust, ker poučuie posebej, zato dobi letno 600 K. Dobila je 25% doklade. V Z. ie učiteljica P. službuje že 27 let, ima ori sebi 83 let staro mater, v Ljubljani ima v šoli sina. ki obiskuje gimnazijo. Dobila je O^r. V K. ie učiteljica G. Dobila je 20^ doklade. Služ-buie pet let in ima sama premoženje. Poleg te službuje v K. učiteljica P.. ki ima več sl^st"?nih let. podpira brata visokošol Jrr#in je dobila samo 10^. Ravn#£rV sta bili še dve učiteljici popn^£— na prezrti, ki imata mesečne ola^p po 66 K. Je še cela vrsta takih kričečih slučajev, a naj bodo za danes dovolj samo ti. Mi privoščimo vsemu učiteljstvu brez izjeme, da se mu že enkrat pomaga iz te škandalozne revščine, ne moremo na se dovoli načuditi samopas-nosti tistih Slom^kariev. ki bi bili nairaiše vse doklade sami zase oh-držaji, svoje napredne koleginje in kolege pa pustili, da pogineio v pomanjkanju. Med delavstvom bi težko doživelo kai takega, žalibog. da smo sedaj prepričani, da imamo med klerikalnim učitelistvom elemente, ki stoje pod nivojem delavcem analfa-betov. In taki elementi naj vzgoiuie-io našo mladino pošteno, krepostno in značajno f Ironija! Delavci imnio ob Času štrajkov. takoimenovane krumirje-, ali štrajkolomce. Kranjski učitelji imajo tudi take krumirie, ki pa bolj razumejo na ime koritnrii. Ti so bili vsi deležni 2S% ifrafriftfske doklade. Pravico do koritarstva ima-io pa cele rodbine. Tako n. nr. znane (sestre) učiteliice Jaklič, ki so vse dobile 25% doklade in Odlazki (2 učiteljice in 1 učitelj), ki so ravno-tako pobasali vsi 25%. To smrdi nad oblake! Baron Schwarz ima čisto prav. da je ustanovil »Društvo v varstvo učiteHev«! ... 4- Sociialnodemokratsko - slovenska zmaga pred vratmi Maribora. V sredo so se vršile v Studencih pri Mariboru ohcinske volitve. Socijalni demokrati in Slovenci so sklenili za te volitve komnromis proti nemškim naciionalcem. Dasi so nemški naciionalci napeli vse svoje sile ter izrabili vsa dovoljena in nedovoljena sredstva proti združenim socijalnim demokratom in Slovencem, vendar so se volitve v ITI. razredu končale z občutnim porazom nem-škonacijonalne klike. Kandidatje združenih Slovencev in socijalnih demokratov so dobili 227 do 253 glasov, nemško - nacijonalni kandidatje pa 182 do 199 glasov. Slovenci so dobili za volilno agitacijo gmotno pomoč tudi iz Ljubljane, kar je le pozdravljati. Nemško časopisje je radi poraza v Studencih vse iz sebe in napada vehementno socijalne demokrate, češ, da so se proti »svobodomiselnim^ nemškim naciionalcem zvezali s slovenskimi — klerikalci. To očitanje pa je neutemeljeno, ker so socijalni demokratje sklenili kompromis samo s studenskimi Slovenci ne glede na to, ali so ti klerikalci ali naprednjaki. Sicer pa je čisto umlji-vo, da so Nemci radi socijalistično-slovenske zmage v Studencih razburjeni. Studenci so predmestje Maribora. Ce so že tu zmagali združeni socijalni demokrati in Slovenci, ni izključeno, da bi složen nastop soci-jalniji demokratov in Slovencev ne mogel spraviti v nevarnost tudi nemško - nacijonalno gospodstvo v mariborski mestni občini. In ta strah je, ki govori iz nemško - nacijonalnih listov! Da, Hanibal je že tudi pred vratmi Maribora! + Kazenska preiskava proti obč. svetniku Jegliču. Kakor čujemo, je državno pravdništvo že uvedlo kazensko preiskavo proti vodji deške ljudske šole na Cojzovi cesti in klerikalnemu obč. svetniku Janezu Nepomuku Jegliču in sicer radi hudodelstva goljufije. Menda je Janez Nepomuk zato te dni toliko stopical okoli neke prodajalne na Sv. Petra cesti ker je že po njem jela stezati prste roka pravice. Radovedni smo, če si bo ta častivredni »mestni oče« še upal priti k prihodnji občinski seji. 4- Promocija. Gosp. Božidar Kiissel bo v soboto, drie 21. decembra 1912 ob 1. uri popoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! — Občni zbor »Akademije«, ki se bi moral vršiti nocoj, se je odgodil in se vrši meseca januarja prihodnjega leta. — Božičnica na I. mestni slov otroškem vrtcu vršila se je 19. t. m. v šolskih prostorih na Zaloški cesti. Obdarovanih je bilo 80 otrok z obleko, čevlji, igračami in pecivom. V ta namen daruie mestna občina za vsak vrtec vsakoletno po 400 K. — Umrla je v Ljubljani po kratki a mučni bolezni gospica Anica Re-mic, zasebna uradnica pisarne dr. Oblaka, hčerka znane narodne rodbine Remičevih. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — Brivnice in Božični prazniki. V sredo 25. t. m. Božični dan bodo brivnice dopoldne odprte, na sv. Štefana dan pa ves dan zanrte. Slavno občinstvo se prosi, nai po tem obvestilu uravna svoje potrebe. Zverinski sin. Iz Novega mesta j se nam poroča: V bližnji vasi Brod živi posestnik Božič, ki si je z velikim trudom in varčnostjo pridobil nekaj premoženja. Ima več otrok, najstarejši med niimi je Martin, zdaj 22 let star. Oče ga je dal učiti čevljarstva. Bil je dober pomočnik, ampak za svoi poklic ni kazal posebnega veselia. Rad je ponival, zahajal v slabe družbe, naposled pa pustil svojo obrt in sel raje kot navaden železniški delavec k zgradbi belo-kraniske železnice. Tu je seveda še boli podivjal, svojemu že oslabelemu očetu ie večkrat grozil, da ga zako-He in da vso hišo zažge. Tudi ie strahovito preklinjal bo^a in - Židinji«. Ker sta nanovo angažirana člana šele nekaj dni v Ljubljani, pojeta v prvi operi v svojem mater-nem jeziku; dramatični vlogi Frede-rica in Frangoise v »Naskoku na mlin« se učita že v slovenskem jeziku. Književnost. — Pod svobodnim solncem. Te* ga velikega romana F. S. Finžgarja je sedaj izšel II. del, o katerem bomo še izpregovorili. — Uputa u kemiju za svakoga. Napisao dr. \Vilhelm O s t vv a 1 d, po dopuštenju piščevu preveo Gustav F 1 e i s c h e r, ravnatelj kr. realne gimnazije bjelovarske. Sa 74 slika. Ta knjiga je znamenita. Spisana je v obliki vprašanj in odgovorov, popularno delo ie, a obsega vso znanost o kemiji, zanimivo in lahko umljivo je tako, da jo bo vsakdo z veseljem či-tal, komur ie za predmet. — Pravljice. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Ljubljani. — Devet mičnih pravljic, ki bodo brez dvoma ugajale vsakemu izmed naših malčkov, krasi 14 umetniških, otročji domišljiji primernih slik znanega hrvaškega slikarja Ljubomira pl. Babica. Pravljico o Zlatolaski je napisal češki pisatelj Karel Jaromir Er-ben in tudi slike k tej pravljici so dela češkega umetnika H. Schreinerja. Prva slika nam predstavlja Zlatolasko v vsej svoji milini in lepoti z zlatimi, do tal segajočimi lasmi, druga čarobnega kralja, tretja razumnega Jurčka in dvanajst kraljevih hčera in četrta Zlatolasko kot nevesto na belem konjiču. Pa tudi ostale pravljice so okrašene prav tako okusno, tekstu kar najprikladneje, kakor da sta umetnika vedela, kateri dogodek bo najbolj vplival na otročja srca. Te pravljice so biseri med našimi mladostnimi spisi, založnik Dragotin Hribar pa je knjigi preskr-bel tudi krasno opremo, tako, da je knjiga pač lepo božično in novoletno darilce, ki se priporoča. Dobi se knjigo v Narodni knjigarni v Prešernovi ulici v Ljubljani. — Cena knjigi je 5 K, s poštnino 30 vin. več. Razne stvori. * Velik požar. Iz Prage poročajo: Vas Šepekov pri Milevskem je pogorela. Več nego sto družin je brez strehe. * Nesreča na morju. Iz Petro-grada poročajo: Blizu Ferosije ob Črnem morju je orkan prevrnil ribiški čoln. v katerem je bilo 12 oseb. Od teh jih je 11 utonilo. * Rudniška nesreča v Dortmundu. Iz Berolina poročajo: Pri rudniški nesreči v rovu Achenbach so zdaj izvlekli 48 mrtvecev. Požar-ja v jami do včeraj še niso mogli pogasiti. * Velika povodenj na Saškem. Iz Draždan poročajo:Vsej Saški grozi velika povodenj. Reka Spreja je poplavila mnogo ozemlja. Reka Šem-nica je poplavila mnogo tovarn, ki so morale prenehati z delom. * Deset parnikov pogrešajo. V Londonu vlada med lastniki parnikov in zavarovalnimi družbami velikansko razburjenje, ker pogrešajo deset parnikov. Na morju divjajo viharji in boje se, da so se pogrešani parniki potopili. * Grški pesnik — žrtev vojne. V bojih pri Janini je padel znani grški pesnik prof. L. Mabilli. Leta 1897. se je že bojeval z Garibaldijem proti Turkom ter bil pri Dornobi težko ranjen. Zdaj se je tudi bojeval pod zastavo Grške. * Iz strahu pred vojno. Iz Novega Jičina poročajo: Te dni je umrl vsled srčne kapi nadučitelj Karel Felkel v Strahovicah pri Novem Ji-činu. Felkelja je zadela kap, ker se je bal za svoje sinove, ki so vsi vojaki. Eden izmed njih je častnik na avstro-ruski meji. * Stran inseratov — dota. Pred kratkim umrli ruski zalagatelj in publicist Sovorin, lastnik in izdajatelj časopisa »Novoje Vremja«, je daroval svoji hčeri na dan nje svatbe eno stran inseratov v svojem časopisu, ki donaša mladi ženi dvanajst-sto rubljev tedenskih dohodkov. Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 293 štev. * Grozen čin dezertiranega vojaka. Od 14. honvendskega pešpolka je dezertiral infanterist Oeza Dara-nyi. Orožništvo ga je zasledovalo in je moralo streljati. Dezertirani vojak je streljal na orožnike ter težko ranil enega orožnika, ustrelil enega. Končno se je Daranvi, ki je bil ranjen, vrgel pod vlak. Težko poškodovanega so ga odpeljali v bolnico. * Grozen čin zblaznelega. Iz Zurgene na Južnem Španskem poročajo: Trgovec Francesco Sanchez je bil znan kot miren norec. Ker je bil popolnoma miren, so ga pustili na svobodi, kar pa se je grozno maščevalo. V hipu ljubosumnosti je ustrelil najprvo svojo izvoljenko J ose Sil-vovo. Nato je težko ranil župnika, nakar je vdrl v sosedno prodajalno, kjer je ustrelil lastnika in dva trgovska pomočnika. Poslali so nanj 8 policistov, od katerih je 3 ranil, še le ko mu je pošlo streljivo, so ga prijeli. * Posledice požara. Iz Petro-grada poročajo: V vojašnici gardne artilerije je izbruhnil včeraj zjutraj ob 4. požar. Dognali so, da je bilo zažgano. Upravitelj skladišča je dal vse vojake preiskati. Podčastnik Čer-novskv, ki je bil pred kratkim obtožen zaradi nekega prestopka, se ni dal preiskati, vsled česar mu je dal upravitelj zaušnico, ki jo je pa podčastnik vrnil. Upravitelj je potegnil sabljo, da pobije podčastnika. Ta pa je potegnil revolver ter ustrelil upravitelja. Nato je začel streljati Še na druge, ki so bili v bližini. Nato je zbežal v drugo nadstropje ter začel streljati na častnike, ki so bili na dvorišču. Ranil pa je le nekega vojaka. Ko je skoro vse patrone izstrelil, si je pognal kroglo v glavo. * Po odtisku prstov se Je priznal za očeta. Pred pariškim sodiščem se je obravnaval proces, ki je sicer sam obsebi zelo običajen, ki je bil pa v tem slučaju zelo interesanten. Sig-nor Enrico A. ni hotel priznati očetovstva dveletnemu otroku svoje lepe svakinje, kateri je predbacival še druge galantne avanture. Ko je bil signor Enrico že popolnoma prepričan, da zmaga v procesu, je zagovornik mlade matere vporabil zadnji — toda največji triumf. Zahteval je odtiske prstov signora Enrica, njegove žene — sestre tožiteljice — petih zakonskih otrok obtoženca in končno nezakonskega otroka. Papi-larne črte — ki se podedujejo do najmanjših podrobnosti], so bile na od-tiskih vseh otrok in signora Enrica tako podobni, da so izvedenci izjavili, da se ne more dvomiti o tem. da je signor Enrico oče malega Henrika. Ta se ni mogel več izogibati in je resignirano priznal očetovstvo. Te moderne znanosti! * Šolstvo na Ruskem. Ni dolgo od tega, ko je bilo na Ruskem 60 odstotkov analfabetov. To število pa se je v najkrajšem času zmanjšalo. Ljudsko šolstvo je v zadnjih 15 letih zelo napredovalo. Še le v drugi polovici preteklega stoletja so začeli Rusi ustanovljati ljudske šole, in sicer od tistega časa, ko je izšel carski manifest o odpravi robote. Do L 1860. je bilo na Ruskem samo ^077 ljudskih šol. Ko so bila 1. 1864. ustanovljena zemstva, se je do konca šestdesetih let zvišalo število ljudskih šol na 22.7000. Za vladanja Aleksandra III. so ustanovili zopet mnogo novih ljudskih šol. Koncem njegovega vladanja je bilo 43.385 šol. Najbolj se je pa razširilo ljudsko šolstvo za vladanja sedanjega carja, posebno po japonski vojni. Danes je na Ruskem že 100.295 ljudskih šol z 154.177 učitelji in učiteljicami in z 6,180.510 učenci. Od teh šol so jih za časa sedanjega carja ustanovili 56.910. Obrtnih šol je 2748. Učitelji so slabo plačani, vendar pa moramo vpoštevati, da življenje na deželi na Ruskem ni tako drago kot pri nas. Učiteljska plača znaša začetkoma 860 kron, po definitivnem na-meščenju 1000 kron, pozneje najvišje 1270 kron. Izpred sodišča. Kočevarji med seboi. Črmošnjice nad Toplicam je mala kočevska naselbina, ki pa novomeškemu sodišču da več opraviti kot vsi ostali Kočevarji, kar jih pripada novomeški okrajni sodniji. Posebno iz Klemenove hiše se vedno kaj novega sliši. Oni dan je bil eden iz Ašelic ovaden, da je na Klemenovem lovu ustrelil jazbeca. Izkazalo pa se je, da mu je dal Klemenov lovec sam za to dovoljenje in da je ovadeni ustreljenega jazbeca dal lastniku lova na razpolago. Ovadeni je bil vsled tega od obtožbe oproščen. — Potem je zopet neka pobožna Kočevarca Klemenu ovadila svojega soseda, da je na Klemenovem vrtu jabolka tresel. Reveža so z otroci vred tirali kot tata pred sodišče, kjer pa se je izkazalo, da je bil le žrtev osebnega maščevanja. Se skoraj ne izplača o takih stvareh poročati. Storimo pa to, da tisti nemški čifuti. ki na svojih potovanjih po Dolenjskem vi-jijo samo slovenske greš- nike, spoznajo, kako miroljubni so Kočevarji, ki zaradi takih malenkosti iz samega osebnega sovraštva po 4 ure daleč capljajo v mesto, samo, da svojemu bližnjemu delajo nepotrebna pota in stroške. Našteli bi iz tega kraja še lahko celo vrsto sličnih slučajev, ampak omejimo se le še na enega, ki se je te dni razpravljal pred kazenskim sodnikom. Zopet je bilo to v Klemenovi gostilni. Tam je pilo več Kočevarjev, domačih in iz okolice. Starejši J. K r i ž e iz Stare žage napade mlajšega Franceta R 6 11 a z besedami: Du bist ein Rauber! Nato mu vrže kozarec v obraz. Rotel ne bodi len, prime za litersko steklenico na mizi, in lop, po glavi svojega nasprotnika. Ta je zadobil več poškodb na glavi. Rotel se zagovarja, da ga je jezilo, ker ga je oni ozmerjal z roparjem in ga je še le udaril, ko nasprotnik le ni dal miru. Rotel je dobil za svojo »obrambo« 1 teden dni zapora, s čemur pa ni zadovoljen. • t * Po nedolžnem ovaden in tožen. Anton Erjavec, posestnik iz Gor. Podboršta, je nekemu novomeškemu odvetniku ostal nekaj dolžan. Da poplača dolg, je prodal del gozda, oziroma drevja iz gozda. Iz izkupička je poravnal del dolga pn odvetniku, ostalo pa je potrošil za davke. Zdaj pa je bil ovaden, da je gozd prodal z namenom svoje upnike oškoditi. K sreči pa je revež imel vse podatke o potrošenem denarju, nakar ga je sodnik dr. L e v i č n i k oprostil vsake krivde. Telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 20. decembra. Zbornica je sprejela danes dopoldne v tretjem branju zakon o vojnih služnostih z nad dvetretjinsko večino. Razmerje glasov je 250:116. Zbornica je nato začela z razpravo o poslovniškem provizoriju. Popoldne se sestane proračunski odsek, v katerem bodo nadaljevali slovenski klerikalci z obstruk-cijo. Najbrže se jim pridružijo tudi Rusini. Stranke večine imajo namen, odsekovo sejo podaljšati tako dolgo, da obstrukcija omaga. Vsled tega se jutri najbrže ne bo vršila plenarna seja zbornice, pač pa v ponedeljek. Ni pa upati, da bo tedaj predlog o proračunskem provizoriju že pripravljen. Zato bo skušala vlada spraviti predlog v sejo, ki se bo vršila 27. decembra. Vlada pa je pripravljena trpeti, če se tudi to ne posreči, za nekaj časa tudi ex \ex. Zbornica bi se potem sestala takoj po novem letu. Dunaj, 20. decembra. V razpravi o podaljšanem poslovniškem provizoriju je prišlo do hrupnih prizorov. Predsednistvo je obljubilo češkim radlkalcem, da dobe pri tej razpravi besedo. Večina pa je takoj po prvem govorniku poslancu Seidlu predlagala konec debate ter je bil ta predlog sprejet in sta bila izvoljena iz večine generalna govornika Saitz in Miklas. Beseda, dana češkin radi-kalcem. je bila tedaj ilojalno prelomljena. Češki radikalci so proti temu hrupno protestirali, in je prišlo do velikanskih kravalov. Češkim radi-kalcem so se pridružili tudi večni kravalisti, slovenski klerikalci, in dolgo se je razlegalo po zbornici žvižganje, kričanje in razbijanje. Naenkrat je počilo pri poslancu Jur-cu. Zlomil je svoj pult. Kmalo nato je začelo pokati tudi pri poslancih Lisi in Eternerju. Predali obeh poslancev so bili demolirani. Dolgo je trajalo predno so se hrupni prizori polegli. Češki radikalci so se pozneje maščevali s tem, da so se priglašali po vrsti k besedi pri dejanskih popravkih, in je vsak govornik govoril tako dolgo, da mu je predsednik vzel besedo. Med popravkarji je bil tudi poslanec Jarc, ki je napadal nemške poslance in bičal zlasti politiko nemških naci-jonalcev v slovenskih deželah. Nem-ško-nacijonalni poslanci, med njimi poslanec Markhl, so hrupno ugovarjali. Tudi Jarcu je bila odvzeta beseda ter je prišlo vsled tega do novih hrupnih prizorov. Ostro je napadal vlado in večino tudi poslanec Kalina, ki je demaskiral ilojaliteto predsedstva in nemških nacijonal-cev, ki skrbe v državnem zboru »za red« v češkem in moravskem deželnem zboru pa isti ljudje že dolge mesece preprečujejo vsako redno delovanje. Hrupni prizori so sledili tudi njegovim izvajanjem, ko mu je predsednik vzel besedo. Poslanec Stran-sky, ki je očital predsedstvu, da daje slab vzgled, je bil dvakrat poklican k redu. Nato je začel govoriti poslanec Choc. Dunaj, 30. decembra. Zbornica Je sprejela podaljšani poslovniški provizorij skoraj soglasno. Le Češki radikalci so bili contra. Slovenski klerikalci so se absentirali. Nato je zbornica po kratki pavzi začela z razpravo o službeni pragmatiki. Dunaj, 20» decembra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje v prvih popoldanskih urah, da so imela pogajanja s slovensko klerikalno stranko uspeh in da bodo klerikalci ustavili obstrukcijo v proračunskem odseku. Hrvaško-slovenski klub je sklican na 3. uro popoldne k seji in v političnih krogih pričakujejo, da se bo umaknil na celi črti. V tem slučaju bo mogoče zbornici morda že jutri rešiti proračunski provizorij in tako uspešno končati predbožično zasedanje. Ce pa bi proti pričakovanju klerikalci nadalje še zavlačevali rešitev, se bo vršila prihodnja seja v petek 27. decembra. Finančni odsek se sestane 7. januarja, da reši takozvani mali finančni načrt, nakar prične plenum s svojim zasedanjem 16. januarja, tako, da bi mogla službena pragmatika — med katero in finančnim načrtom obstoja junetium — stopiti v veljavo s 1. februariem prihodnjega leta. Dunaj* 20. decembra. Med današnjimi popravki je prišlo do silno ostrih nasprotstev med slovenskimi klerikalci in grofom Barbom. Poslanec Markhl je napravil medklic: »Ljudska posojilnica ljubljanska je dobila dva milijona deželnega denarja!« Ta medklic je izzval ostre proteste med slovenskimi klerikalci, češ, da je to laž in nesramno zavijanje. Nato se je priglasil poslanec Markhl k besedi ter na podlagi protokolov konstatirah da so faktično dobili 1.300,000 kron. Ljudska posojilnica. Vzajemno podporno društvo pol milijona in Zadružna zveza več drugih vk>g deželnega denarja. Ker je stal za Markhlom grof Barbo, so klerikalci spoznali, da je grof Barbo dal Markhlu te podatke na razpolago. Začeli so na grofa Barbota kričati in ga dolžiti zahrbtnosti. Poslanec PovŠe je v dejanskem popravku naglašal. da je Ljudska posojilnica res dobila nekaj deželnega denarja, ker se deželi obrestovanje izvrstno izplača. Sicer ima Ljudska posojilnica tega denarja samo še 300,000 kron. Med Povšetovimi izvajanji padajo proti grofu Barbotu klici: »Laž-njivee! Zahrbtnež! Skrivate se za nemškimi poslanci, ker se sami ne upate nastopiti.« Nato se oglasi grof Barbo k besedi ter zavrača in pobija Jarčeva očitanja. Vidimo se še v deželnem zboru. Barbo: Tudi ljudem vaše kakovosti bom vedel dati pravi odgovor! Med osebnimi spori med grofom Barbotom in Jarcem se je zaključila ta debata, ki je vzbudila posebno pozornost v zbornici. Avstrijski reservistl. Dunaj. 20. decembra. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da bodo av-striiski reservisti, ki so bili v zadnjih dneh poklicani pod zastave, najbrže še pred Božičem odpuščeni. Špijon. Olomuc, 20. decembra. Tu so včeraj aretirali elegantnega tujca Jules pod sumom, da je špijon, ter ga oddali okrožnemu sodišču. Čuvaj. Dunaj, 20. decembra. Ogrski min. predsednik Lukacs je bil danes na Dunaju ter se v političnih krogih trdi. da je padla danes odločitev zaradi Cuvajevega komisarijata. Čuvaj odstopi z ozirom na izpremenje-no razmerje med strankami na Hrvaškem in v ogrskem državnem zboru že v najkrajšem času, najbrže še pred novim letom. Severna Amerika nroti analfabetom in za ruske Žide. Washington, 20. decembra. Re-prezentacijski zbor je sklenil izdati zakon, glasom katerega je zabranjen analfabetom pristop v Zediniene države, izvzeti pa so samo ruski 2idje, ki so bili pregnani iz Rusije. * MED VOJNO IN MIROM. Mirovna pogajanja. London, 20. decembra. V političnih krogih vzbuja dejstvo, da se včerajšna mirovna konferenca ni mogla vršiti, nezaupanje v bodočnost mirovnih pogajanj. Govori se, da so morali vedeti turški delegati, kako stališče zavzema Turčija napram Orški. Če so tedaj včeraj izjavili, da nimajo instrukcij, potem je vzrok temu namen Turčije pogajanja zavleči. Delegati Balkanske zveze so se sestali še snoči k posvetovanju ter so solidarično še enkrat poudarili, da ne bodo trpeli nikakršnega zavlačevanja več. Odločitev pade najbrže v jutršni konferenci. Bukarešta, 20. decembra. Novi romunski polanik v Londonu Misu je Etian kot izboren poznavalec balkanskih razmer. Misu }e tudi oseben prijatelj z dr. Danevom in bo nadaljeval z njim pogajanja glede romunskih zahtev. Konferenca veleposlanikov. London, 20. decembra. Danes se je vršila zadnja seja konference veleposlanikov. Nemški veleposlanik Lichnovskv se Je izrazil o poteku pogajanj zelo zadovoljivo. Olede Al- banije se Je doseglo popolno spora-zumljenje. Vprašanje srbskega pristanišča ob Jadranskem morju pa še ni rešena. Tripelententa se zavzema za teritorijalno srbsko pristanišče. Trozveza pa zagovarja nevtralno srbsko pristanišče. Upati je, da bo tudi v tem vprašanju mogoče najti kompromis. Sobranje. Sofija, 20. decembra. Več govornikov v sobranju je zahtevalo od bolgarske vlade pojasnila o bistvu Balkanske zveze in o razmerju Bolgarske napram svojim zaveznicam. Finančni minister je odgovoril, da se več o podobnih vprašanjih sedaj ne more razpravljati, ker se vrše mirovna pogajanja. Avstrija in Srbija. Dunaj, 20. decembra. Novi srbski poslanik na Dunaju Jovo Jova-nović je imel danes posvetovanje z avstrijskim zunanjim ministrom Berchtoldom, ter je izjavil, da je Srbija za prijateljsko zbližanje s sosedno monarhijo. Srbija bo posvečala največjo pozornost novim zavojeva-nim deželam, ter odpade vsled tega za Avstrijo fcojazen pred iridentistir nimi stremljenji v avstrijskih jugoslovanskih deželah. Vprašanje albanske avtonomije se bo rešilo na londonski konferenci. Vprašanje dohoda Srbije k Jadranskemu morju pa obstoja še naprej. Ali se dovoli Srbiji nevtralno pristanišče ali pa teritorijalno in lastno pristanišče, o tem sedaj niti ni mogoče govoriti. Čim bolj se bo Avstrija prilagodila upravičenim srbskim zahtevam, tem boljši bodo medsebojni stiki. Londonske mirovne konference bodo res morale premagati vehke težave, toda dogovor je o vseh teh vprašanjih končan in smatrati je, da se bodo končale z ugodnim uspehom, ker velesile ne bodo nikakor dopustile, da bi se vojna s Turčijo zopet začela. Srbija ostane v vojni permanenci. Belgrad, 20. decembra. Srbski vojni minister Buiovič je imel včeraj s kraljem dolgo konferenco, katere resultat je bil, da so dobili vsi poveljniki srbskih vojev ukaz, da naj bodo čete vedno pripravljene na novo vojno i Turčijo, ker so ^"očila londonskih delegatov o mir^ m pogajanji1 zelo neugodna. „ ; Car Ferdinand vi* Solunu. Solun, 20. decembra. Danes dopoldne je vrnil grški kralj Juri v Solunu poset bolgarskemu carju Ferdinandu. Kralj Juri se je dal skupaj s carjem Ferdinandom fotografirati. Zvečer se je vršil dine. Car Ferdinand je izjavil, da ima njegov noset značaj navadnega izleta. Car Ferdinand je odpotoval iz Soluna v Demir Hisar, ter se pozneje sestaneta tudi s srbskim kraljem. Pomorska bitka. Carigrad. 20. decembra. Poveljnik turškega brodovja se je pripeljal z eno torpedovko v Carigrad, da poroča o ponedeljkovi pomorski bitki med turškim in grškim brodovjem. Med drucrimi je poročal, da je turška oklopnica »Heireddin-Barbarossa« precej poškodovana. Razbiti so dimniki in jadra in ima dve luknji V trebuhu, vendar še nad vodno gladino. Lahko poškodovana je tudi torpe-dovka »Averof«. Ministrski svet se je posvetoval včeraj o nadaljni taktiki brodovja. Poveljnik se je vrnil k brodovju z zapečatinimi ukazi. Turški poraz pred Dardanelami. Carigrad, 20. decembra. Turški oficijozni krogi priznavajo sedaj že, da je bila turška oklopnica »Heirre-din Barbarossa«, sedaj najboljša turška ladja v boju pred Dardanelami teško poškodovana. Grške granate so zanetile požar na oklopnici in ubitih je več častnikov in mornarjev, med njimi tudi contreadmiral. Tudi tri druge turške križarke so nerabne za nadaljni boj. Turška vojna ladja »AbduU je baje razbila 2 grški tor-pedovki. Carigrad, 20. decembra. Tu I navzlic zadnjemu neuspehu turškega vojnega brodovja širijo vesti, da je izplulo turško vojno brodovje k novi bitki iz Dardanel. V Črni gori, Dunaj, 20. decembra. Slabozna-na »Sudslavische Correspondenz« prinaša s Cetinja vest, da je položaj kralja Nikole črnogorskega zelo pre-karen. V Črni gori se pojavlja gibanje proti kralju in dinastiji, ker vojna Črnogorcem ni prinesla zaželjenih vspehov. Zarotniki proti dinastiji delujejo za združenje s Srbijo pod dinastijo Karagjorgjeviča. Bolgarske finance. Sofija, 20. decembra. Bolgarska vlada je vsprejela zakonski načrt, glasom katerega se podaljša moratorij do tridesetega dneva po demobilizaciji. Dovolil se je tudi 50 milijonski izredni kredit za armado. Finančni minister je izlavil, da so vse vesti, k vedo o slabih bolgarskih financah neresnične. Bolgarska lahko nadalju je če bi bilo treba vojno še najman 6 mesecev brez tuje pomoči. Dve in pol milijonsko darilo. Atene, 20. decembra. Gršks svetovna firma Rhallis je izročila ministrskemu predsedniku Veniselo. su dva in pol milijona na prosto raz. polago, ker so Grki osvojili otok Chios iz 4001etnega robstva. Sej tvrdke Rhiallis je namreč doma u Chiosa. Rusija demobilizira. Petrograd, 20. decembra. Za-nesljive vesti vedo, da Rusija že povsod demobilizira. * * Pomota, ki se da sama ob sebi razumeti se je pripetila v včerajšni brzojavki o gosposki zbornici. Gre namreč kakor je razvidno iz cele vsebine, za civilni zakon. Konfekcijska trgovina A. Luk;;. Pred Škofijo 19, bode v nedeljo ves dan odprta. Gospodarstvo. — Tarifarični nakladni rok. Vsled brzojavne odredbe c. kr. železniškega ministrstva se razveljavi z veljavnostjo od 20. decembra t. 1. v »Verordnungsblatt fiir Eisenbahnen und Schiffahrt« št. 109 z dne 21. septembra 1912, tek. št. 2290, objavljeni skrajšani tarifarični nakladni rok. — Žrebanje državne loterije. Z Dunaja poročajo: Pri žrebanju državne loterije je zadela prvi dobitek št. 408.082, 50.000 K št. 116.300, 30.000 K št. 240.518, 20.000 kron št. 61.695, 10.000 K pa št. 469.937. — Stavka borz v Zgornji Italiji. Iz Milana poročajo: Vse borze v Zg, Italiji so 18. t. m. ustavile svoje delovanje, da protestirajo s tem proti izjavi Giolittija, ki je označil italijanske efektne trge kot infekcijska središča gospodarskega življenja. Borze so sklenile, da toliko časa ne bodo delovale, dokler ne dobe zadoščenja, v 8^5^ ^4 B ? v»»! Podpornemu društvu za slov, vlsokošolce na Dunaju se v času od 1. do 13. decembra 1912 darovali: 100 K: Dr. Ivan Regen, c. kr. profesor na Dunaju; po 20 K: Ivan Nabernik, c. kr. sodn. svetnik v Ljubljani ii\Qt. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec v Gorici; po 15 K: Dr. Jos. Tičar, zdravnik v Kranjski gori in Jan. baron Roscher-Rath, c. in kr. podpolkovnik v m. v Celovcu; po 10 K: Dr. Franc Jankovič, dež. glav. nam. v Kozjem, Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Vida Lapajne, oba na Dunaju, ing. V. Remec v Ljubljani, Dr. Otokar Rybaf, drž. in dež. poslanec v Trstu, Ivan lic, c. kr. pol. svetnik na Dunaju, Dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, Dk Jos. Wilfan, odv. v Trstu, Rajko Arce v Ljubljani, Jos. Pauer v Bra-slovčah, Dr. Franjo Rosina, odvetnik in Dr. P. Turner, oba v Mariboru, primarij Dr. Ivan Jenko v Ljubljani, Karel Šavnik, ces. svetnik i. t. d. v Kranju, Eks. Fml. Ivan pl. Lavrič na Dunaju, Dr. Franc Kos, prof. v p. v Gorici, in lekarnar Piccoli, c. in kr. dv. zal. in pap. dv. zal. v Ljubljani; 6 K: Dr. F. Kac, zdravnik v Mariboru; po 5 K: Ivan Mejač v Ljubljani, Dr. Matija Lavrenčič v Komnu, pr. Fr. Perne, prof. verouka v Kranju, Rado Lah, prist. dež. kult. nadz.-. v Trstu, A Sarabon, L. Mikusch in irig. Matko Prelovšek m. viš. stavb, kom., vsi v Ljubljani, Dr. Konrad Janežič, odvetnik v Voloskem, Dr. Jakob Toplak, sod. svetnik v Ljubljani. Štefan Podboj, prof. v Celovcu, Minka Hra-šovec-Homan v Radovljici, Dr. Josip Barle, notar v Kozjem, P. Majdič v Jaršah Mengšu, Dr. Alojz Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor., ing. chem. F. Turk, ravnatelj v Ljubljani, Anton Svetina, notar^vPliberku, Ivan Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani, Otmar Skale, c. kr. okr. viš. živ. zdravnik v Novem mestu, in Ivan Šorli, c. kr. nam. svet. v Pazinu; po 4 K: Štefan Klun v Ljubljani, Josip Rudež na gradu Tolstivrh p. St. Jerneju, knjigarna L. Schwentner v Lju; bijani, in Čili Mejač v Modlingu pri Dunaju; po 3 K: Franc Martelanc, c. kr. okr. v. živ. zdr. v Tolminu, in Viktor Engelman v Šmartnem vTuh.; po 2 K: Matilda Sebenikar na Uncu, Invan Engelsberger v Tržiču p. Kr. in Rudolf Pevec v Mozirju; vsega skupaj 469 K Društveni odbor potrjuje! z iskreno zahvalo prejem vseh teh dafcv in prosi v imenu bednega dijaška novih, na razposlane položnice ali naslov prvega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, d v. in sod. odv. na Dunaju I. Braunerstrasse 10* Današnji list obsega 6 stripi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. * Lastnina in tisk »Naroiaa tttnrne« 293 štev. SLOVENSKI NAROJ. Stran 5. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. decembra: Marija Tro-ar, tobačne tovarne delavka v pok., 4 let. Cerkvena ulica 21. Žitne cene v Budimpeftti« Dne 20 decembra 1912. Termin. PSenica za april 1913 . • za 50 kg 11*71 Rž za april 1913 .... za 50 kg 10 21 Oves za april 1913 . . . za 50 ke 10 83 \oruza za maj 1913 . . . za 60 kg 7 44 Cffaktlt Mlačno. Že trpežna j i hrani tok ^^ S Meteorologijo poročilo, •šib a nad aorjen 3d«** Sredn" zrata! tlak 7SC mm Čas "■£ |« o opazo- metfa g.; Vetrovi Nebo J v mm h- ~ 19. 2. pop. 739-3 i 6*4 si. jjvzh. ! oblačn r. „ 9. zv. 743 0 3 5 brezvetr. del obiaČ. 20. 7. zj. 743-9 —0-8 . megla Srednja včerajšnja temperatura 4*5, "orm. —2 0* Padavina v 24 urah 0*0 m*n. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nepo- na hčerka, sesira in teta, gd:. Anica Remic zasebna uradnica danes ob 8 zjutraj po kratki, mučni bolezni v starosti 21. let, previđena s tolažili sv. vere, udano in mirno rreminila 4676 Pogreb predrage raj niče se vrš v nedeijo, dne 22 t. m. ob 3 pop iz deželne bolnice k Sv Križu. Zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Bodi ji prijazen spomin. V Ljubljani. 20. decembra 1912 Fran in Marija Remic, starši I*jnacIJ, Lfndevit in Franc, bratje. Ivanka Reitter roj Remic, Polo-nica in Mirt, sestre. Oskar Reitter, zet. s Vsi nečaki in nećakinje, s Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk. Zahvala. Za obilne presrčne dokaze sočutja povodom smrti mojega predragega brata ozir. svaka, gospoda Alojzija jfiihdiča kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Josip Mihelič. J/leblovana soba v bližini justične palače s popolnoma prostim vhodom 4418 se odda takoj s hrano aH brez nje. Cena ugodna Zglasiti se je P^ftaha« va ulica it 10., III. nadstr. desao. Pa« 10 H sav- se išče proti 10 „ obrostim. Ponudbe pod 463 „1000 K11 upravniŠtvu »Slov Naroda«. Proda se lep 4M0 hntanliPiir 1 leto star. — Več se poi^v« v Sodni ulici štev. 0 L, desno. Ako iščete dober, zanesljiv nakupni vir za žepne, stenske ure in budi1 ke, zlatnino in sre-brnino, glasbila, usniato. manufakturno in jekleno bla^o, gospodinjske predmete, optično blasr.0, kadilne priprave, toaletne priprave, igrače, orožie itd., — zahtevajte ro dopisnici od razpošiljalnice m K0R.4D, l in Str. frmi dcbivatei) v Mosta SIct. 2392 (Čefkc) bogato i 1 ust rovan i glavni katatog s 4000 slikami zastonj in poštnine prosto. Razpasli'a m oren1 povzetfu aH predpis (Uit. Brez rizika. — Zamenjav« dovo jena ali denar nazaj. Pop W'" ns trakove -J H. I"eč tvornic za čevlje, ki so zašle v plačilne težkoče, sem p< -kupil vse čevlje in morem prodati par čevljev na trakove, popolnoma iz usnja v vsaki velikosti za 4 K, boljša kakovost za 5 K. e ali damske čevlje dobavljam po povzetju W EIS Z - eksport čevljev Nagvsallo, komita t Bars Ogrsko. Božični ktstHoi mm kiniTBira , UluUlO mlJillllLu posije na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto založna knjigarna: [3. p!. Mism l M. Bemberg ? Llobljanl. prosimo zahtevati! prosimo zahtevati! Prva goriška I Hip J: - *• * 'V na Starem trgu oriporoč.a za božične praznike svoja priznano dobra vina s Sladka rebula. . . ' lh l 40 vin. Stara rebula ... „ 44 ff Nova rebula ... R 44 „ Refoško.....„ 44 „ Istrijan črn ... n 44 „ Cviček ..... „ 48 „ Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem Dragotina Gorjan. Alojzij Goriup mestni svetovalec je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Soproga rtlictta roj. torlanc, sinovi Alojzij, Ivo, tarfU Dora, Ida ror. ban, Mara, U« m ldvmka, zet Rado Lah, brat Ivan in vnuK Zdenko naznanjajo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko in nendomestljtvo izgubo. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 21. t m. ob 3. uri popoldne iz lastne hiše v Prošeku. Ifa Prošek« pri Trat«, 19. decembra 1912. Prvo pe4)etl« Tlaaali Cereo 4*. I Zarvčrt vrstni a 14. karat ilatoam. I Št- 6a?2 Graviran a pravim I dijamantom K lfi -, 16—, I 18—. a**— S* 6283 Z pravim briliaatom K 24 - , 23-—, 90.— in vil j«, št. 6384. Z pravim opatom in dijamantom TE 40*—, 45'—, 50—. Največja ubira nakita vseh vrst najdete v mojem glavnem katalogu x 4000 slikami, ki ga dobi vsakdo gratis in franko C. ta Iv. dvomi iobaviteli JAM KONBAB, raspa- «««*«■ Most »t 2SM ičaiko) Qo$tilna z iitei, oospaMi poslepjem, kegiiitfei, se da v n&fdisi. Poizve se pol A. Kosmaču v Radovljici. 4655 i gušite z z*o*iiškim zvcneniem ! St. 44 34- la kvaliteta, s 3.1 urnim udarjanjem pol in celih ur in hudUno pnpra«o s preuiicjivim kazalom, z glasno donečim zoncom, z p.ladkopolira-nun robom, HO cm v premeru, kasahiikom s steklom, kompletna s "A ilato-hronsrranimi utežmi S triletno pismrno uarancijo Mino! K 7'80 samo! 91 • i ■< 4l, j S j rmoči sve-tlikajočim se kazalnikom K 8 40 Najcenejša kuhinjska okrogla uri brez hudilne priprave, lOurnim n.'ivit'tam na pero, 1« cm premera K 3 30. lir« riziki! Zamen*1 dovoljena ali denaa nizaj ■ Razpošilja po povzetju ali če se vposlje denar n*pre prva tvornica or 3art KoaraS, c. in kr. dvorni dobavitelj, Most, št. 2373(Češko). Glavni katalog s *0U0 slikami se posije na zahtevo vsakomur praiis in tranko Največjo izbero i ti t * %$ ''i §31 za praznike že od 2 v naprej ■§»at»4-5p*»"3m**€*»eiaa Marija Tiear Uctjiiana. Sv. ?"?!* m\i nadeti „Zlate Wi?. im^MW$HMMWM"\ Zm t« w i » ti • 'I i* ■• 1*1 v f I h Smili le izšel ulit piiliilljtii koledar za kmetovalca za leto 1913, sestevil R. Legvart z izvrstno in koristno vsebino, vezan — v iisnipnn nlatno. - -= Cena koledarju je 1 K 60 v, s poŠto 1 K 80 ▼ in se naj blagovoli denar naprej poslati. Pri 19 IfttMfc M «« •■•g« %m aiaaVvvVaT. Naroča naj se kot navadno pri 4530 Iv. Bonaftu v LJubljani ■ nasproti glavne pošte. „ ■ ■■ PimKi si pridi nk. Kdor se pe^a 2 mojimi novostmi, si igraje iasl«att to «0 30 krca na dao. Potrebnega je kapitala i K. Zahtevajte prospekt in vzorce od firme novosti 4654 W€ISZ, ]fagysallo,$arsmegye. Samo 5 kron stase moja pristna švicarska rerror-toirfca patentirana ura oa siiro, sistema Rosskopf Štev. 4€6#. z ausivnia sidren, natanko regulirana s trUetno pismtno :aratwiio. Št. 4u6^. Ista s ickundnira .t/akeis K §'50. Brez rizika. Zameša dovoljena ali denar nazaj. Pošilja proti povzetju tU će se roilje denar naprej prva tvornica sr JAN li O N K AD c. jn k", dvorni dobavitelj, Most štev. 2369 (Češko). Olavg) t&t&icg s 4C00 sliVami na zahteve gratis is iraško 500—700 litrov/ Jiiiiilia BtekenaM v Wi Loki. £e? okras vsaki sobi je moja imi-tiraia, smirenska stenska preproga. i &• Z 97, j prve kakovosti , i po obeh straneh enaka, različni ■\zorci, kakor sme, labod, gnom, lev, lovski pes, 2 papigi, lisica, tiger, Ramsi, srna, ie'.en, isvrseno v lepih barvah, 1 SO cm Sir., 20 > cm dolgosti, komad sa:no K f- G'> St 909S isti x vsorci kakor srna, ielen. lev, pes, okoli 90 cm lir., 1&0 cm dolg. samo K **fc0- Največja izbira namiznih in posteljnih garnitur, flanelastih posteljnih odej,, U-ovtrov itd. v mojem glavnem Vatalogu Bres rizika. Zamena dovoljena ali denar nazai. Po povzetju ali %a denar naprej razoošilia c. in kr. dvorni dobavitelj M JaVaV a«€ *r» WM ^= ML MM razpeiU}eln!ca v Mceto, it 2384 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. iii is Mi nto Ivan Bizovičar Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16 1542 lzMw*&uliG š»pke« vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. piramidna in kroglasta lavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice ¥ veliki množini po zmernih cenah. — Naročila na deielo hitro in veatno. POZDr! M iBin Mg se prodaja TlBlIDl galanterijsko blago in pletenine L jjjjHi iz konkurzne mase Ludovika Doienca v ^mmmm '&!&& Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami. ^*m Dobre harmonike 5 kron. Več ko 700000 komadov prodanih. Brez rizika! Zamena dovoljena! Št. 3C03 4 io tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24 X 12 cm K 5—. St 6543,4 S tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28X 14 cm K 540 Št. 3053/4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 26X 14 cm K 640. Št 663V4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 X15 cm K 8*—. Št. 685/2 tO tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 28X16 cm K 9*50. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj. Pošilja po ------------------------------------ povzetju------------------------------------- L io kr. M dobavite!! Jan Konrad eksportna hiša glasbil v Mostu, št. 2378 (Češko). n k Glavni hataloa s 4000 slikami »e rošilia na zahtevo vsakomur zastonl m nottnme orosio, s ■ l Blagajna Wertheimer, manjša oblika se kupi Ponudbe poštni predal štev. 92* Zelo priporočljivo |e si pred nakupom porabnostnih predmetov in daril vseh vrst pregledati moj glavni katalog z 4000 slikami, ki se ga pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni dobivatelj JAN KONRAD raa-aoaUfalnžca. Most št. 2401 (Češko). Niklaste ure K 420, črne jeklene remonto-irske ure K 6-80, prave srebrne ure K 8'40, niklaste budilke K 290, budilke z zvoniškim zvonenjem K 780, dobre vijoline K 5*80, harmonike K 5 —, samokresi K 6*—. Razpošilja se proti povzetja ali predplačilu. Bres rizika — Zamenjava dovoljena aU denar nazaj. Pristen dober i i ■ se dobi pri 95 L JEBEHIKU V Spol Sliki. V hiši pri „Anžekn" v Spod. Šiški Vodnikova cesta št 9 se cdBajo s 1, februarjem v najem tri lepe kleti, lil in podstrešje za seno. Natančnejša pojasnila v gostilni ravnotsm. 4550 Št. 40 242 ^m—-^ _____ ^ 4588 Pobiranje pasjega davka za 1913 leto se bo pričelo z 2. dnem januarja 1913. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje - do 20. dne februarja 1913 ===== pri mestni blagajnici proti plačilu osmih kron. Z ozjrom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1913 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 8. decembra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. Stran 6« SLOVENSKI NAROD. 293 Štev. i^jgl—||-Aa|9 Bu| |U|sa|M ceuef|qnfi '?!|B| -uj ,*£ = "OAejszej on?i?oq ouse.ni ———= •rueyi» ieki.i nov*ne. na roko brusen", "irfiin , omc.a. pripravljene za takojšnjo '• ' r*v :« pošlje ▼ toku- Štev. 8701. crno poliran ročaj, Vt otlo bružena 4* široka .... .... K 1-7" Štev. 8702. črno poliran ročaj, V; otlo brušena, s/i široka .......... K >• Ste*. 8701. črao poliran ročaj. •/< otlo brušemn, 6 s široko ............ K 2*' ■ »tev. H7ii. črno poliran ročaj. Vi ctlo brušena. 3 zpn- ,; e. In kr. dvorni doba vitel! .lan Konrad, razpošiljal- I nlca v Mostu it 2382 (Češko). — ^Kvm k*tj»lo-r z I okol. 4«0t> elik.mi z .t o:n m poštnine prosto. Senitna = == ponudba. Mesar, gz^iuničar m m sestmk na defeti bi je radi pomanjkanja -manja v svrha fenitve ^e^nami 3 gospico od 20 do 24 let staro, ki bi bila varčna ter imela vesel-e do gostilne m imela nekoliko vremo^enra. 4592 Le resne ponudbe če mogoče s s^ko- ie poslati pod nSre~nou do 1. jaguarja 1913 na upravmštvo „Slcv Jfar.* ^troga tajnost zajamčena. Samokres skrbno za- streMen in opremljen z državnim pečatom o tem Samo dobra kakovost in lično izdelano blago, jamstvo za brezhibno tunkcijoniranje. Št. 100 Samokres lefaucheux, kaliber 9 mm. svetlo poliran, s poliranim orehovim držajem, petelin se lahko zapre, K 8 Št. 101. kaliber 9 mm najfineje ponikljan K 9* — Št. 104. Samokres na centralni ogenj, kaliber 9 mm, šesterostrelen K 10- . Št. 105. Isti fino ponikljan kaliber 9 mm K 1150. Največja izbira samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vinogradnike, floberti Tesching, lovske puške. Lovske potrebščine streljivo itd. dobite v mojem glavnem katalogu s 4000 slikami, ki se vsakemu pošlje gratis in franko C. kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica Most, št. 2390 (Češko). Razpošiljanje po povzetju, Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Mit zabola tau jaslice (lepi papirnate kasete. Velika izbir 4638 novoletnih, Dotičnih, modernih in umetniških razglednic Papir, tinte, srintaiki, fuiice, M?« Itd. na|eene|e pri tvrdki 1 floial t iMui. Ni bralni krožek. Časopisi ostanejo Vaša 3ast. Dobavljam dunajske dnevnike in najbolj čitane tukajšne in inozemske ilustrovane časopise v subabonnement franko na dom po polovičnih cenah n. pr. Neue Freie Presse K 7*40 Neues Wr. Tagblatt »6-10 Neu*s Wr. Journal „ 5*40 Jugend „ 2*80 Simplicissimus „ 2*50 !!!ustration n 8*— Osterr. Ilinstrierter Ztg. K 2-50 Muškete „ 2*— Interessantes Biatt „ 1*75 Woche w 2-30 Meggendorfer „ 2-20 London News „ 7*20 CssopiSSi DlPO HERMANN GOLDSCDMI£BT Dunai I. Wolizeile 11- «17 Velika božična priložnostna prodaja damskih pale tojev, ratflanov, kostumov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fasonah. — JSadalje ogromna zaloga raglanot% oblek in klobukov za gospode in dečke. Cene priznano nizke/ JPostrežba solidnaf ,,^lngleš7zo skladišče oblek," O. BerrhCLtovtč, JHestru. trg št. S. Redka prilika! Vsled predstojeće inventure izključim nekatere spodaj omenjene predmete ^ s 25°|0 popusta :g| o9 stalne cene in sicer 00 oanes naprej 4537 Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in volne. Spodnja krila iz Hstra, klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine. Modna trgovina P.Magdić Ljubljana, nasproti glavne pošte- prednosti parf u ma iluzija v suetilniltu. Ip .. i Presenetljiva prirodna resničnost najvišje popolnosti, rr^ic: j ne Xačuti se pozneje paculijev ali mošekov duh I n "*.l p°P°'ni dolgo trajajoč vonj, ker iluzija ne obsega alko- lfr»tif|ic ;, no|a9 nego je to čisto visoko koncentrir. vonjava snov. t—. 4--x.1 Največja izdatnost, ker je že ena kapljica preveč« HjiCj u u Zadosti je da pomažemo s stekleno konico, u 11 |x .- I Visoka koncentracija ontogočuje ličen ovoj. — Stekle« Četrtič;} 8I u nica se pripravno lahko nosi povsod okoli« is ci Dralleieva iliziji v svetilniku. Cvetlične hapljice brez alkohola. Smarnica, vrtnica, španski bezeg, solnćn. 4 K Vijolica...........5 K Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivnicah. ::