Do ustreznih OD le z boljšim gospodarjenjem
Predsedstvo občlnskega sveta Zveze sindlkatov naše občlne je prlpravllo vse potrebno za spremljanje razprav o rezultatlh poslovanja delovnlh organizacij v našl občlnl v mlnulem letu. Zaradl pomembnostl apremljanja In ocenjevanja rezultatov gospodarjenja In druglh perečlh dejavnostl organlzaclj In organov Zveze slndlkatov v letu 1985 pa so imeli do konca Januarja posvetovanja s predsednlkl izvršilnlh odbo-rov, konferenc In druglh teles Zveze slndikatov.
Glede na dobro pripravo razprav o zaključnih računih ugotavlja predsedstvo, da je vse to veliko vplivalo na to, da so bile razprave v glavnem dobro pripravljene. Seveda pa v vseh delovnih organiza-cijah ni bilo tako. Se marsikje so bili delavci z rezultati po-slovanja v minulem letu sez-naryeni šele zadnji dan pred oddajo zaključnega računa Službi družbenega knjigo-vodstva.
Sindikalna organizacija za-to meni, da v nekaterih oko-Jjih še premalo razumejo in upoštevajo mnenje sindikata, da je treba delavce v združe-nem delu na razumljiv način
seznaniti z gospodarjenjem, problematiko v obravnava-nem obdobju, ne pa jih obre-meiyevati zgolj s številkami.
Sindikat pa je v razpravah posvetil posebno pozornost osebnim dohodkom in živ-ljenjski ravni zaposlenih. Kljub temu, da so se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v občini povečala za 56 odstotkov, v primeijavi z letom 1983, ter da je lanski poprečni obračunani osebni dohodek na delavca znašal 30.425 dinarjev, oziroma 54 odstotkov več kot leto prej, pa je bil realni osebni dohodek v gospodarstvu občine v popre-čju višji le za 0,19 odstotka.
Vzrok za to je precejšnje po-večarye cen življenjskih po-trebščin, ki so se podražile za 53,7 odstotka.
Realni osebni dohodki so se najbojj znižali v gradbeništvu, kmetijstvu in ribištvu (7 od-stotkov), najmanj pa na pod-ročju trgovine na drobno (2%). Najbolj pa so se povečali na področju gostinstva in tu-rizma, in sicer za 6,7 odstotka, številčno pa najbolj v zunanji trgovini, in sicer za 12.083 di-naijev, najbolj pa so se do-hodki zmaiyšali v stanovanj-sko-komunalni dejavnosti (4.517 dinarjev).
Naraščajoči življenjski stroški pa najbojj prizadevajo prav delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. Poprečno število zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki se sicer iz obdobja v obdobje zmanjšuje, povečuje pa se število tistih, ki prejemajo med 20 in 35 ti-soč dinaijev mesečnega oseb-nega dohodka. To pa je posle-dica večjega povečeva^ja osebnih dohodkov delavcev z
najnižjimi prejemki. Vse to pa vodi k čedalje večji uravnilov-ki. V občini je bilo po poda-tkih Zavoda za družbeno načrtovanje v prvih 9 jnesecih leta 1984 33 delovnih organi-zacij, y katerih so delavci pre-jemali nižji osebni dohodek kot 16 tisoč dinarjev. Do kon-ca leta se je število teh delav-cev znižalo na 357, delovnih organizacij pa na 13. Najbolj pereč. je položaj v Historu, kjer dobiva 235 snažilk precej nizke osebne dohodke. V občini pa 1104 delavci preje-majo osebni dohodek med 16.001 in 22.000 dinaiji.
V prvih mesecih tega leta se jfe število delavcev, ki dobijo vsak mesec maiy kot 22.000 dinaijev, še nekoliko znižalo, zaradi zagotavljanja socialne varnosti pa se bolj povečujejo osebni dohodki delavcem z
najnižjimi osebnimi dohodki, kot pa drugim zaposlenim. To je torej dokaz več o vse večji uravnilovki.
Občinski sindikalni sV6t meni, da je edini način za re-snično ohranitev življenjsk^ ravni in boj proti uravnilovki v prizadevanjih za boljše re-zultate gospodarjenja, večjo in kakovostnejšo proizvodnjo ter dosledno nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Zato bo zlasti v delovnih organiza-cijah, kjer delaVfci prejemajo nizke osebne dbhodke, treba preveriti tehnično, tehnološ-ko in poslovno uspešnost pro-gramov, oceniti njihovo druž-beno potrebnost, preveriti oblike nagrajevanja ter jih po-spešeno dograjevati oziroma nadomeščati z boljšimi in učinkovitejšimi.
Jurij Popov