281. številka. Ljubljana, v petek 9. decembra 1904 XXXVII. leto sa iohaja vsak dan zvečer, isdmfii n&ooije in praznike, ter vefla po po iti prejeman za avatro-ograke dežele *a vse leto 85 K, za poj leta 13 K, za četrt Četa 6 K 50 h, za eden r.eeec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem es dom za vse leto 24 K, za po- leta IS K. za Setrt leta 8 K, za eden mesec 8 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 29 K, za poJ leta 11 K, za četrt Je ta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dsiala toliko te* kolikor znata poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira — Za oznanila ee pladnje od peteroetopne patit vrste po 12 b, o«* se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 b, če ss srikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* fr&nkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlifvo }e v HLnaiiovib alicab 6t. 6, in sicer aradništvo v I. a&dstropiti, apravni&tvo pa v pritličja. —> Dpravnietvn naj ee blagovo-ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. Domišljavost in hudobnost katoliškega poslanca Demšarja Z dežele, 8. decembra Znano je, da bo domišljavi ljudje n&jtečji bedaki na svetu, ki na račun teh dveh lastnosti pogosto nastopijo p uiobnosti. T*ka poosebljena do-ost in bedarija je famozen Demšar a Češnjice v Selški dolini. Takrat, ko ga je pristna kmetska A idnost instalirala deielnim poslancem, prisegel je v svojem izpri-jenem srcu, pod plaščem pcslaniške imunit te, vsem tistim, ki niso njegovi somišljeniki, ali celo njemu neljubi predstojniki, pravo p a -g a ni 1:0 maščevanje. Vsltd tega je pri prvem zssedanju deželnega i, ko se še niti sedeti ni naučil na stolu v deželnem zboru, s prera-tunjeno hudobnostjo grdo denunciral e. kr. orožnike iz Škofje Loke, okr. glavarja v Kranju ter okrajni cestni odbor škofjeloški. Vse to je storil iz nema enostavnega vzroka, ker mu omenjeni funkcionarji niso ljubi in so bili Že večkrat službeno pri-irorani postopati proti domišljavou Dčinšarju, ki živi v teh mislih, da ranj niso veljavne postave. Koliko je idiJa v dežeinem zboru njegova interpelacija, vaak ve. To je bilo streljanje iz bezgove puške, kakršne imajo pobalinčki, s katerimi se da tega Demšarja prav hvaležno primerjati. Iq v d?eh sobotnih »Slovencih« zopet grozi ta človek t svojo bezgovo »flintieoc Pametni ljudje se mu sme mi mu pa blamažo v deželnem zberu že naprej privoščimo. To bode zopet nekaj za smeh! Tedaj Demšarju bi njegove domišljavosti in »Grosaen-wahnsinna« ne zamerili, ako bi to EJe?ovo početje ne napravljaio mimogrede nekaj sitnosti tistim, katerim loge s svojo »flintico«. Spravil se je nad ljudi, o katerih ve, da jim napravi sitnosti, če tudi ni vzroka zato. Samo da bi naBtale sitnosti dotičnim, to je njegov nam&n. zagovarjali ne bodemo tukaj niti orožnikov, ne okrajnega glavar a, niti koga drugega, to bodo znali že sami. Lahko bi ponovili, koliko so že nabrusili Demšarju v obraz. Povedali so mu toliko gorkih, da bi se človek, ki ima kaj sramu, več ne upal na solnoe. Upal si ni takrat ničesar oporekati! Sedaj morda že, ker so se nekatere stvari že precej pozabile. A m pak bilo je to. Takrat ni upal težiti, čeravno bi kot pošten človek moral to storiti, ker je predobro vedel, da bi podlegel. Sedaj pa, ko je dobil poslaniško nedotakljivost, Bhudobil je razne izmišljene ovadbe in denuncijacije. Tak značaj k m e t-skega poslanca, in to celo gorenjskega, se nam gabi! Kaj si naj mislimo o človeku, ki se svojega domačega, hišnega imena sramuje, kaj si naj mislimo o poslancu, ki potem še celo zato interpelira v javni seji deželnega zbera! Kaj takega zamore le žlindrava duša — Čočov France! Tak človek, ki niti svojega lastnega očeta ne spoštuje tako, kakor speštuje pravi sin očeta, tak človek naj bi bil sedaj zastopnik morale v deželnem zboru. Kdor se hoče prepričat?, naj vpraša Demšarjevega očeta in bode izvedel, kakšen sin je to. Sedaj pa grozi ta človek z interpelacijo, da bi s tem zastopal pravico Ironija!! Demšar je pravi protitip nekdanjih .-rajskih norcev, ki so znali tudi zelo I škoditi s?ojemu bližnjemu. Te vrste smo zapisali, ne za Demšarja, ampak za javnost, da bode vedela upoštevati grožnje, katere so bile v dopisih iz Železnikov 26 novembra in 3. decembra. Demšar naj le intdrpelira, jih bode že ćul! fojna na Daljnem Vztokn. Konec ruske eskadre v Port Arturju? 0 bombardmaju na ruske ladje v portart&rskem pristanišču je došla u Tokija cela vrsta aradnih poročil, k pa si med sabo bistveno nasprotujejo, da ni mogoče spoznati, kaj je prav zaprav resnica. Prvo uradno poročilo se glasi: Poveljnik oblegajoče armade pred Port Arturjem poroča: Naši težki topovi z ladij so obstreljevali v času od 3. do 5. t. m. v pristanišču usidrane ruske vojne ladje, od katerih je bilo navidezno več zadetih, zlasti oklopnici „Pobjeda" in „Retvizan". 5. t. m. je naša granata zadela sovražno skladišče smodnika južno od Pezejušana, da je eksplodiralo in več kakor dve uri gorelo. Istega dne so naši topovi povzročili mnogo škode na sovražnih ladjah, zlasti na oklopnici „Poltavaa, 8 katere se je več nego eno uro dvigal gost dim. Drugo uradno poročilo pa se glasi: Poveljnik topničarstva pred Port Arturjem javlja, da se od 2. t. m. naprej uspešno obstreljujejo ruske ladje, ki se usidrane južno od Pesejušana. Zadelo jih je najmanj 134 strelov. Po opazovanjih z 203 metrskega griča se je dognalo, da se je „Poltava" potopila, „Retvizan" pa se je močno nagnil na stran. Sodi se, da sta obe imenovani ladji nesposobni tako za plavanje kakor za boj. Rusi niso mogli vzdržsti našega ognja na griču Akazaka in so se umaknili. Mi smo grič zasedli 6. t. m. Istega dne smo osvojili še dva druga griča v bližini fora IČan. 6. t. m. smo dovolili sovražniku peturno premirje, da je pokopal mrtvece. Križarka „Bajan" je obtičala na skali in se ne more več gibati.] Dasi so ta poročila iz uradnega japonskega vira, vendar jim prav Čisto nic ne verjamemo 1 Spominjamo se namreč prav dobro, kolikokrat je admiral Togo pred 12. avgustom uradno poročal, da je potopil to ali ono rusko ladjo kar se je pa z izpadom ruskega brodovja iz Port Arturja dne 10. avgusta izkazalo kot neresnično. Ane samo z ozirom na nezanesljivost japonskih uradnih poročil sploh ne kaže verjeti najnovejšim vestem, marveč je treba zlasti upoštevati, da nosijo te vesti same že pečat neresnice na čelu. V uradnem poročilu se u. pr. decidirano zatrjuje, da se je „Poltavau potopila in da se je „Retvizan" nagnil na stran. Takoj za tem pa se dostavlja: „Sodi se, da ste obe imenovani ladji nesposobni tako za plavanje, kakor zlasti za boj.-' Če se je „Poltava" res potopila, kakor se v prvem delu poročila zatrjuje, potem pač ne more biti nikakega dvoma, da se s to ladjo ne more več računati. Kdaj pa je še bila kaka potopljena ladja sposobna za boj ? Ako torej „poveljnik oblegajoče armade-* pred Port Arturjem dvomi, da li je ladja, o kateri je z vso resnostjo zatrjeval, da se je potopila, Še sposobna za boj, dokazuje to samo, da on sam svoji trditvi ne verjame. In kako naj njemu verjame kdo drujji? ! — Sploh pa se sumi, da so Japonci te neresnične vesti o pogibelji ruskega brodovja v Port Arturju namenoma spravili v svet misleč, da bo Rusija z ozirom na to odpoklicala svoje na potu na bojišče ic nahajajoče baltiško bro-dovje, katerega se Japonci grozovito boje, zopet domov. No, izključeno bi to ne bilo, saj v izbiranju sredstev Japonci niso prav nič skropulozni, kakor so že opetovano dokazali. Japonska poročila niso resnična. Iz Petrograda se poroča: Iz Port Arturja je doŠlo poročilo, da ruske ladje v Port Arturju ne trpe nobene škode od japonskega obstreljevanja. Ladje so pokrite z vrečami prsti in peska in umetno toliko potopljene v vodo, da jim nobeden strel, ako jih zadene, ne more škodovati. Potopljena japonska oklopna križarka. Vest, da te je pri Miaotavakih otokih potopila japonska oklopna križarka „Azumau, se potrjuje. * Ažurna- je bila ena največjih japonskih vojnih ladij. Na krovu jt imela 46 topov in posadko 482 mož; zgrajena je bila 1. 1899, obsegala je 9456 ton in je vozila 20 morskih milj. Še ni odbila Port Arturju zadnja ura! „Berliner Tagblattu4* se brzo javlja iz Tokija: Japoncem se ni posrečilo osvojiti severnih forov portarturške trdnjave. V tukajšnjih vojaških krogih s e sodi, da trdnjava ne pade pred koncem meseca februvarja. Z mandžurskega bojišča. Po poročilu generala Kuropatkina so Japonci v noči 6. t. m. napadli Lin-šipu in Vučjanin, a so bili povsodi odbiti. Ruska artiljerija obstreljuje neprestano s Putilove gore in iz Linšipa japonske pozicije. Generalu Kuropatkinu se neprestano pošiljajo iz Sebastopola novi topovi in zatrjuje se, da bo imela raand-žurska armada v celem 1860 topov, Čim bo transport končan. Nakupljene ruske vojne ladje. Iz Petrograda se poroča: Ruska vlada je nakupila za 60 milijonov rabljev vojnih ladij v Čile in Argentini j i. Pogajanja so trajala več mesecev, a so se sprva razbila, ker so posredovalci zahtevali prevelike premijo. Te premije baje še sedaj znašajo 6 milijonov rubljev. Nakupljene ladje se pridružijo eskadri admirala Roždestvenskega in plujejo dotlej pod čilensko zastavo. Čuje se, da je Rusija kupila tele oklopne križarke: od Argentinije „Mariano Moreno-, „General Belgranou in „General Puejrr-redon", od Čile pa „Esmeralda*, „Ča-kabuko" in „Capitan Prat*. Vse te ladje so novejšega tipa in vozijo 19 do 22 morskih milj na uro. LISTEK. Beseda o kritiki. (Dalje.) Spiosao je razširjen praznover->ki naior, da je tam, kjer je upe-Ijaua splošna in enaka volilna pravica, vedno odločilna večina ljudstva. Ta nazor sloni na raznih zmotah. Prva zmota je matematična. Do-zlet se bo volilo po okrajih, je na-■avnoet nezmiselno, da bi po splošni & enaki volilni pravici izvoljeni po-liauci reprezentirali večino naroda. Uhko se celo primeri, da pošlje neznatna manjšina volilcev veliku več poslancev v parlament, kakor ve-fini. Vzemimo n. pr. da bi imela kaka težela milijon voliloev, dežela pa k je razdeljena na sto okrajev, tako pride na vsakih 10000 voliloev e« poslanec. To je seveda le primera ln zato računamo z okroglimi Štefkami. Denimo zdaj, da so v 60 krajih i večino po 100 glasov, zma-Mi klerikalci, v 40 ostalih okrajih pa so zmagali liberalci in so dobili klerikalci v vsakem okraju le sto glasov. Kaj kaže ta račun? Da so klerikalci v vseh okrajih dobil, samo 307.000 glasov, liberalci pa 693 000 glasov, vzlic temu pa imajo klerikalci 60 poslancev, liberalci pa samo 40 poslancev. Kakor rečeno, je ta zgled konstmiran, ali mop-oč je in matematično pravilen ter dokaz, da je bedasto govoriti, da splošna in enaka volilna pravioa izraža vedno voljo večine naroda. Estetičua kritika se tiče proizvodov umetnosti in književnosti. Njen namen je dognati, Če se kak proizvod strinja z zakoni estetike. Vse estetične sodbe slone v razločevanju med tem, kar je prijetno, in med tem, kar je neprijetno. Rabijo se se veda navadno drugi izrazi, ali elementarni razloček je vendar ta, da je nekaj prijetno ali neprijetno. Pojmov »prijetno« in »neprijetno« ni mogoče analizirati; ta pojma izražata subjektivno naziranje. Ce je meni kaka stvar neprijetna, mi ne more ves svet dopovedati, da je prijetna. Lepo je vedno le to, kar gotova skupina ljudi tako imenuje, ker te ji dotična stvar zdi prijetna. Splošnega zakona, ki bi za vse ljudi določal kaj je lepo in kaj ne, takega ni bile, ga ni in ga nikdar ne bo. Iz tega pa izhaja, d& ima vsak človek pravico, izreči o kakem literarnem ali umetniškem delu svojo sodbo, d* p« nima nihče pravice izdajati svoje sodbe kot kaj druzega, nego kot svoje subjektivno mnonje. Tudi nima nihče pravice reči, to je lepo, to ni lepo, marveč vsakdo sme samo soditi, tu mi ugaja, to mi ne ugaja. Istotako ima vsakdo pravico, preiskati matematično in logično stran kakega de!* in sme izreči objektivno sodbo: to je prav in to ni prav, ali to samo tedaj, če svojo sodbo z matematičnimi dokazi podpre. Vzemimo n. pr. kako sliko. Če si jo ogledam, imam pravico splošno reči: to mi ugaja ali mi ne ugaja. Ta sodba je subjektivna. Če je lepa ali če ni lepa, tega pa nihče ne more reči, kajti to kar eni skupini ljudi ugaja, še ne ugaja drugim skupinam. Kritik, ki izreka s v o j e s u b jektivno mnenje v objektivni obliki, postopa nepr a- v i i n o. Pač pa sme objektivno pre-iskat', če so n. pr. matematične velikosti primerne, če jo kaka barva pravilno ali nepravilno uporabljena i. t. d O idejah se ne more govoriti, kajti kaka slika pač lahko potom asocijacije vzbudi v gledalcu kako idejo ali direktna lastnost slike ni ideja in S6 terej objektivno no m„re presojati. Karakteristična je za našo dobo zloraba z besedo tehnika. Vsakdo govori o tehniki, pa časih niti pojma nima o pomenu to besede. Tehnika vendar ni druzege, aakor način, na kateri ustvari umetnik kako delo Govoreč o tehniki, bi se smelo torej le preiskovati, če je težka ali lahka, za vtiek, ki ga napravi del j samo, je pa to brezpomembno. In vendar se danes tehnika v umetnosti potiska v prvo vrsto. Občuduje se ne !e v obrasilnih umetnostih, tudi če kaka pevka ie za pol tona višje pride, se ji ploska kar se da, dasi morda ni imel nihče pri tem umetniškega užitka. Da je kaka stvar le težka, pa je vse v redu, kje se dandanes sliši še kaka preprosta Četudi še tako prijetna pesem? Naša pevska dru- Sprememba državnozbor skega poslovnika. Dunaj, 8. decembra. Knez Schonburg {e utemeljeval v včerajšnji atji gosposke zbornice svoj nujni predlog o spremembi poslovnika za državni ibor: Bili bi sokrivi, ako bi ne protestovali. da naša očet-njava pada od stopnje do stopnje nizdol. Naš osrednji parlament štva vprašujejo pri sestavljanju svojih programov samo eno: kaj je težko. Če se hoče ca polju slikarstva videti, kaj pomeni tehnika, si je treba le t gledati kako razstavo secesijo-nistov. Secesijonisti se ozirajo samo na razmerja svetlobe in na barve, vse drugo jim je postranska stvar; vsaka poteza priča, da upoštevajo samo psihični element, na fizične elemente pa nimajo nobenih oiirov. Žalostno je da dandanes že izobraženci nimajo več poguma, odkrito pripoznavati svoj ukus, svoje osebno mnenje fraze jim tako imponirajo, da zatajujejo svoje subjektivno prepričanje in ponavljajo brei pomisleka, ksr se jim dopoveduje, posebno če jim to dopoveduje kaka avtoriteta in če rabi pri tem dopovedovanju mnogo težkih besed, zlasti taoih katerih praveg?. pomena si ljudje ne znajo raztolmačiti. Nasprotno pa je tudi slabo znamenje, da se dajo umetniki diktirati ukus in da se dostikrat uklanjajo modi, dasi ta nasprotuje njihovemu prepričanju. (Dalje prih.) že skoraj sedem let več ne deluje, in le nadčloveškim naporom naše vlade se je posrečilo ga za kratko dobo zopet zbuditi k življenju. De-lelni zbori, ki bo poklicani razpravljati le bolj o lokalnih interesih, stoje tudi po večini v znamenju obstruk oije« Nadalje je govoril o velikih gospodarskih vprašanjih, ki se bodo morala rešiti v najkrajšem času ter je izjavi), da je po njegovem mnenju narodnostno vprašanje, ki igra v Avstriji toliko vlogo, popolnoma nemoderno (?) vprašanje, ki ga bo gotovo izpodrinilo drugo vprašanje. Končno je predlaga), naj se izvoli odsek 15 članov, ki izdela zakonski načrt za spremembo poslovnika. Kaj sa zgodi z načrtom v poslanski zbornici, to Članov gosposke zbornice naj ne briga, da so le storili svojo dolžnost. Njegov predlog je bil seveda sprejet. Proti predlogu so bili člani desnice, ki so Čehom naklonjeni, kakor grof T h u n , oba princa Lobkovica i. dr. Poudarjali so, da bi se predlog v sedanjem trenotku smatralo za demonstracijo proti Čehom. Zato niso ho teli predloga podpisati ter so tudi glaeov&ii proti nujnosti. — Komisija, ki se je sestavila takoj po seji, si je izvolila za predsednika kneza S c h o n-h u r g a. Ako se državni zbor ne « .rodi, začne komisija delovati na i airtu že takoj s prihodnjim tednom. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 8. decembra. Iz liberalne stranke je izstopil posl. grcf Had i k ter to naznanil svojim volilnem v utemeljenem odprtem pismu. V liberalno stranko pa je prestopil iz ljudske stranke poslanec Abaffv, a ta njim pride še več klerikalnih tovarišev reševat vlado. Budimpešta, 8. decembra. Grof A 1 m a s y je pripeljal iz solno-Škega komitata s pcsebnim vlakom nad 500 odličnejših volilcev v Bada-pešto, da izrazijo grofu T i s z i zaupanje. V par sto vozovih so se pripeljali pred palačo ministrskega pred-■ednika. Avstrija in Turčija. Carigrad, 7. decembra. Ker so v Skadru turški carinski uradniki s silo ustavili avstro ogrsko pošto, je poslanik baron Galice zahteval pri turški vladi, da v treh dneh odstavi carinsko ravnateljstvo in načelnika orožnikov v Skadru. Ker se turška vlada za tako zahtevo ni zmenila, poslal se ji je ultimatum, ki pa ni nikjer provzročil tistega vznemirjenja, kakor ga provzroče ultimati navadno. Saj so je vedelo, da bo konec miroljuben. In res je turška vlada dala izjavo, s katero se je avstrijska vlada popolnoma zadovoljila. Ministrska kriza na Srbskem. B e 1 g r a J . 8. decembra. Kralj je konferiral s skrajnimi radikalci, ki pa se ne dado pridobiti ne za državno posojilo ne za ministrstvo. Ker so zmerni v manjšini, je sestava ministrstva nemogoča. Ako se v nocojšnji konferenci obeh klubov ne posreči sestaviti koalicijsko ministrstvo, se jmtri skupščina razpusti. Ustavno gibanje na Ruskem. Petrogrsd, 8. decembra. Raznaša se vest, da je minister knez Mirskrj izdelal reformni načrt 42 točk. Ta načrt so baje vodilni krogi odobrili. Gibanje za ustavo je v liberalnih arogih tako splošno, da se mu vlada ne bo mogla dolgo več upirati. Gospodarski položaj v Italiji. Rim, 8. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister L u z a 11 i razlagal proračun za leto 1905. ter naznanil veselo vest, da izkazuje proračun 5 8 ,/a milijona prebitka; od tega prebitka se porabi 13 milijonov za amortizovanje dolgov, 12 milijonov pa se porabi za gradnjo železnic. ' Nadalje je povedal, da država lahko takoj izplača pol milijarde železniškim družbam za prevzete Železnica; na ta način si država prihrani 5 milijo nov na rentah in obrestih. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Drugi dan. Prva priča Alojzij Mosetich pravi, da je dobro poznal Žužka iz gledališkega odra, kjer ga je videl nastopati v „Teatru Fenice" n. pr. ki je zelo veliko in mora človek imeti močan glas, da ga potem razumejo poslušalci. Žužek je imel jako močan glas. Istotako izpove naslednja priča Albin Ziehrer, asistent na državni železnici v Trstu, da je Žužka poznal že od leta 1893. in da sta krokala vedno skupaj, ponočevala iu pila. Državno pravdnistvo pravi v obtožnici, da je Grebene špekuliral ua Žužkovo življenje; nasprotno on ga je zmeraj podil domov spat. Tudi je bil Žužek do zadnjega v Trstu na hrani pri Grebencu Priča nadalje izpove, da mu je enkrat Avgust Erzin, posredovalec, pravil, da je Hočevar v Vel. Laščah rekel, da žrtvuje tudi 2000 K, samo če spravi Grebenca pod kriminal. Po vseh teh pričah je bil sedaj zaslišan glavna priča, namreč dr. Mar-tinolich, generalui agent »The Mutual14 v Trstu. Se predno ga je predsednik zaprisegel, vstane dr. Krisper in po izrecnem ualogu Grel»enca in Ceriea protestira proti temu, da bi se dr. Martinolieh zaslišal pod prisego, Češ, ker ima proti obema obtožencema veliko sovraštvo in mu torej v smislu § 170 št. 6. k.pr. r. ni dati prisege. Dr. Rybar se pridružuje temu predlogu Državni pravdnik in dr. TekavČič ugovarjata temu predlogu in sodni dvor proglasi po kratkem posvetovanju sklep, da se dr. Martinolieh v smislu § 247 kpr. zapriseže. To se zgodi in na to smo poslušali več kot eno uro izvajanja drja. Martinolicha. Obširno se je pečal ta z vsemi slučaji, ki se polagajo obtožencem v krivdo, natančno je razmotrival vsak posamezni slučaj, jedro vsega njegovega je pa isto, kakor ovadbe njegove. Po tej je pa posneta obtožnica in za to ne smatramo za potrebno, da bi Še enkrat ponovili vse to, kar smo poročali uvodom svojega poročila Po končanem njegovem govoru poprime za besedo dr. Krisper ter prosi, da se protokolira, da si on pridržuje pravo do ničnostne pritožbe, ker vse to, kar je govoril Martinolieh, so bila le njegova mnenja, medtem ko je bilo prav malo takega, kar on ve sam. Govornik na to aašteje par slučajev in pravi končno: S tem mislim, da je ničnost dovolj utemeljena. Razprava se je na to ob polnoči sklenila in se nadaljuje III. dan. Prebere se k faktu Žužek zapisnik z Uršo Somrak, materjo M. Žužka, katera je izpovedala, da je I. 1902 jeseni šel njen sin v Trst, odkoder seje vrnil poleti 1903. Ko je prišel iz Tr3ta, je precej dobro izgledal, kar sc mu je vlila črez kake 4 tedne pozneje v go stilni gosp. Grebenca kri in je bil na mestu mrtev. Jaz še danes ne verujem, — tako nadaljuje —, da je moj sin umrl za jetiko, pač pa mislim, da ga je pokopalo popevanje, pijača in pono-čevanje. Občeval je veliko pri Grebencu in tudi pri Hočevarju proti koncu izključno le pri prvem. Da bi dobil od Alojzija Grebenca kako darilo, tega ne vem. Predsednik prečita poročilo žandarmerije iz Velikih Lašč, kjer se pravi, da so bili vsi trije Žužek, Peček in Vdovič tuberkulozni. Istotako dr. Mandić poroča, da je Žužka preiskal v Trstu in konstatira! bronhijalni katar in votline v pljučih. Državui pravdnik: G. Cerič povejte, kako ste prišli takrat k „Lipi." Cene: Ne vem več, mogoče slučajno ali pa mi je sporočil Grebene, da naj pridem. Predsednik : Povejte nam, kako je bilo z Vdovičem. Cerić: V hotelu pri „Slonuu sem prejel poročilo od Grebenca, da naj ga počakam, da bo prišel v Ljubljano in bomo naredili kako zavarovanje. 31. avgusta 1902 je prišel z vlakom sem in pripeljal seboj Vdoviča in PeČka. Prvega je dr. Illner natančno preiskal in ga vzprejel. Peček pa je rekel, da se mu mudi i u je šel, jaz pa ž njim. Opoldne se je peljal v Novo mesto in tam sem ga pregovoril, da se je dal preiskati po drju. Vavpotiču, ki ga je v istini vzprejel. Državni pravdnik: Zakaj ste pa Šli Ž njim v Novo mesto. Cerić: Jaz rad kaj zaslužim in sem ga pač toliko časa pregovarjal, da je šel z mano k zdravniku. PeČek si je pa za zdravnika potem sam izbral dr. Vavpotiča. Zasliši se potem priča g. dr. Illner, ki pravi, da je VdoviČa zelo natanko preiskal. Z ozirom na to, ker mu je rekel, da še ni bil nikdar bolan in da ni v njegovi rodbini še nihče umrl za jetiko, ter z ozirom na to, da je kot kmet vedno v prosti naravi, ga je sprejel. Predsednik: Vendar so mu že umrli trije bratje za jetiko. Dr. Illner: Tega nisem vedel. Državni pravdnik: Kako zavarovalno vsoto Vam je napovedal Cerič. Dr. Illner : Mislim, da 5000 K, ne vem pa natanko, ker takrat zdravnik še ni bil dolžan pogledati, kolika svota je zapisana na oferti. Dr. Tekavčič: In če bi bila zaznamovana večja vsota, ali bi ga bili bolj natančno preiskali. Dr. Illner: Naravno. Dr. Krisper: Vi že poznate Cerica dalje časa? Dr. Illner: Da, in sem ga vedno cenil kot pridnega, poštenega in izvrstnega akviziterja. Dr. Krisper: Alisteimeli katerikrat kaj opraviti z Grebencera. Dr. Illner: Ne. Dr. Krisper: Prosim, da se to protokolira. Kot nadaljna priča nastopi župnik Pešec z Roba, ki pove : Po mojih mislih sta bila Peček in Vdovič bolna. Za prvega je enkrat vpričo mene odštel njegovi ženi 2000 K. Obljubil mi je tudi, da mi pošlje iz Trsta vina, in me prosil, da naj od tega vina dam nekaj Pecku. Vkljub temu, da sem rekel: „Jaz sem abstinent", mi je poslal vse eno, a jaz sem vse dal Pecku. Ko je umrl, je prišel neki gospod od zavarovalnice k meni vprašat, na čem je umrl, in jaz sem mu povedal resnico. Grebene mi je pa pisal, da naj mu pošljem mrtva ški list Pečkov, ki je, tako piše, kakor Čujemo, umrl za srčno vodenico. Jaz sem mu pa odgovoril, da za jetiko. Državni pravdnik: Koliko jih je pri Pečkovih in Vdovičevih že pomrlo. Priča: Kar sem župnik, sem pokopal samo Antona Pečka, drugi so že prej pomrli; od Vdovičevih bratov sem pa pokopal vse tri. Vsi pa so umrli za jetiko. Državni pravdnik: Za Vas je torej to merodajno, kar stoji v mrtvaškem listu. Ali ni bil Grebene že prej enkrat pri Tas in se zanimal za to, kdo je mrtvogleda in če pravilno zapiše bolezni? Priča: Mrtvogleda je pri nas Mi-lavec, občinski sluga in cerkovnik, bivši črevljar. Dr. Krisper: Tako kot zdravnik ni zanesljiv. Državni pravdnik : Napravil je izpit za mrtvogleda. Dr. Vavpotič, ki se zasliši na to, pripoveduje, kako da je Cerić kouec avgusta L 1902 prišel k njemu z nekim možem ter ga naprosil, da naj ga preišče, ker bi ga rad zavaroval. Res ga je natanko preiskal in konštatiral, da je popolnoma zdrav, ter mu v tem smislu napravil spričevalo. Državni pravdnik: Ali Vam ni dal Cerić enkrat prepisati neko pismo na direkcijo, ki ste jo potem s svo jim podpisom podpisano poslali tja? Dr. Vavpotič: D?, toda ne vem se več spominjati vsebine. Državni pravdnik: Kakšen honorar ste dobivali. Dr. Varpotič: Večinoma po 20 kron. Državni pravdnik: Kaj ps, Če se kdo hoče za kako večjo svoto zavarovati, ah ga potem preisdete na tanČceje ? Dr. Vavpotič: D*. Priča Juri Peternel, ki je bi že drugi zaslišan, popolnuje že oddano izjavo takole: Tistega dne, ko je Pečdk — o kaierera je bilo obče znano, daje jetičen — podpisal pri notarju odstopnino za polico, sem ga spraševal, kako je pravzaprav z njegovim t&varovanjem, in sem mu rekel, da si mi ne zdi verojetno, da bi ga kdo spoznal za sposobnega. Povedal mi j« na to, dft so ga v Ljubljani zvrgii. v Novem rr.ejtu pa sprejeli Na moie vprcŠanje, čakaj Be je podal, mi odgovori, da so prego ■■■••■ni , in me vpraša za svet, kaj mu jo storiti. Veste kaj, mu odvrnem, unič t" vso fetvar in dajte denar na-aa|. Nato je šel. Dolgo časa se ni sem nič brigal za to zadevo, kar dobim od njega ponudbo, če hočem kupiti njegovo posestvo. Takrat je bil že na smrtni postelji. Res se podam k njemu a prišedŠemu tja, mi reče, da bo rajši vse zapustil svoji ženi. Svetoval semu še enkrat naj vzame od Grebenca nazaj vse in naj eventuvalno, če ne bo š*o zlepa, pokliče žandarje. Tudi Vdovič je bil bolan in je on bil tisti, ki je pregovoril Peč^a, da se je ta zaveroval. Franca Gult mu je pravila, daje slišala od Javornika, da se g ide neke goljufije in da bodo vsi noter potegnjeni. Franca Gult, nato zaslišana, pravi, da je bila isti dan v Ljubljani kakor Peček in Vdovič. Nazaj grede je sel prvi v Novo mesto, drugi ka kar ona domov. Pet?rne!u nasproti ni priča nikdar nič govorila. Državni pravdni.*: Ali Franceta Jivornika tisti dan res ni bilo v Ljub'ji.ni ? Priča: Ne. Dr. Krisper: Martinolieh je pa včeraj povedal, da je to tisti človek, ki so ga zamenjal' s Pečkem. Naslednja priča, Franca Javornik, ne ve mnogo povedat', pač pa vpra- šana od dr. Krieperja, potrdi, da njen mož ni bil nikdar v Novem mestu. Franca Jaklič Peček, žena Peč-kova, izpove, da ji mož ni nikdar kaj natančnejega povedal. Al. Grebene ji je dal 2000 K. 01 zavarovanja toliko vem, da je bil naoj mož v Novem mestu potrjen. Dr. Krisper: Kdo pa je Vašemu možu začel praviti, da je to greb, če je zavarovan. Prida: Peternel je bil dotični. Dr. Krisper: Ta je pa izvedel pri Hočevarju. Nadalje se zasliši Jože Žužek, posestnik iz Velikih Lašč, in ta pravi. Peček je bil bolan. Celega dogodka pri zavarovanju mi ni povedal; samo to, da v Ljubljani ni bil sprejet, temveč v Novem mestu. Peternel ga je nagovarjal, da naj polico strga ali naj pa zahteva odškodnino. Z denarjem je bil zadovoljen. Dr. Krisper: Ali je to rekel sam Peček ali Peternel PeČku. Priča: Peternel ga je nagovarjal, če ga kaj vest peče, na kar mu je Peček pritrdi). Na to mu pravi dalje: Veš polico strgaj, ali naj ti pa kaj da. Dr. Kr'sper: Torej ali naj ga peče vest ali pa naj denar zahteva. Sicer pa prosim, da naj se konstatira, kaj je dr. Illner povedal, da namreč Peček ni bil nič preiskan v Ljubljani. Priča Ivan Jaklič: Peček je povedal, da je zavarovan in da je bil potrjen, ne v Ljubljani, ampak v Novem mestu. Prej je bil vesel in dober, potem je pa kar naenkrat začel popivati. Dne 30. novembra 1902 se je prehladil pri nas, ko je tehtal preŠiče. Umrl je 9. januvarja 1903 Tožil je večkrat čez Gult. Dr. Krisper: Prosim, da se konstatira, da je bil PeČek prej zdrav. Potem je pa imel zvezo z Gult in nezakonskega otroka, doma v hiši vedno kreg in zato je začel popivati. Potem se je razprava ob * 41 uro pretrgala in nadaljevala popoldne ob 4. uri. Najprvo dr. Krisper na kratko omenja, da Grebene ni špekuliral na to, da bi od njega zavarovani ljudje hitro pomrli, temuč na to, ker je mislil, da bo kapital pri »Mutual« boljše naložen kakor v kaki hranilnici. To je razvidno iz programa družbe, kjer se pravi, da družba ves dobiček, ki ga naredi, razdeli med tiste, ki imajo police v ro&ah in daje ne samo skozi 20 let polnega zava rovanja, temuč po 20 letih tudi povrne vse dotedaj vplačane premije. To je Grebene tudi mislil; če danes še misli, da je to resnici, kar atoji v njem ne vem. Ta program, nadaljuje, sem dal prestaviti v slovenski jezik, prestavo po notarju potrditi in natisniti. Predlagam, da se ti izvodi rasdele med gospode porotnike, kakor tudi lokalni ogledi, ker ea mislim jaz v svojem zagovoru opirati na ta program. Državni pravdnik: Protestujem proti temu, da bi se razdelil ta program med gospode porotnike, ker to ni kak lokalni ogled ali kaj drugega, kar se sme razdeliti med nje. Vrhu taga je sam g. dr. Kriap*r rekel, d* ni imel Grebene nobene podlagi mislili, da je ta progr&m resničen. Dr. Krisper: Tega nisem rekel. Jaz sem rekel, daje Grebene takrat misli), da je resničen program, če pa danes še to misli, tega ne vem. Državni pravdnik: Ostajam pri tem, da ste rekli, da je program sle parija. Po kratkem posvetovanju naznani predsednik sklep soinega dvori*, da se predlogu gosp. zagovornika ugodi, ker ee je že včeraj prečital ta program sporazumno e strankami, in je gosp. zagovornik predložil slovensko prestave, poverjeno od notarja. Državni pravdnik: Prijavljam ničnostno pritožbo. Nato se zasliši zopet dr. Martinolieh. Predsednik: Gorup je svoje izpoved pred sodiščem popolnoma izpremenil in pravi, da je to, kar je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, govoril vse pod vplivom dr. Barzala, v prvi vrsti pa pod Vašim. Kaj ie na celi stvari? Priča: Gorup je to vse prostovoljno povedal meni, preiskovalnemu sodniku ter tudi drugim, ter je vse opetovano ponovil. Predsednik: Dalje se Vam očita, da ste vplivali na dr. Barzala in da je vsled tega tako strogo postopal proti današnjim obtožencem. Ravno-tako pravi Cerić, da ste prišli k njemu v ječo in mu obljubovali. da, če umakne svojo tožbo proti Ran dolfu in Schadeju, mu takoj pre-skrbita, da ga izpuste. Dr. Martinolieh: Dr. Barzal pač ne potrebuje, da bi ga jaz zagovarjal. On uživa veliko zaupanje pri svojem predstojniku Urbanoiču, ki je Slovenec. To je laž, da bi bil sovražnik Slovencev, in čudim se, kako more posebno g. Ry;af kaj takeg* reči. Dr. Krisper: Pustite nas v miru. Priča: Dr. Barzal ima vae večje procese v rokah in jaz nisem nikdar nanj vplival in tudi ne bom. Kar s« pa tiče trditve Cerića, sem iel jaz k njemu na lastno njegovo prošnjo. Prosil me je, naj mu pomagam iz zapora. Gorupa nisem ovadil, ker sem ga imel za Žrtev Grebenca. Ko sem slišal, da je zaprt, mi je bilo žal zanj in sva celo z g. dr Ry. barem skupno dosegla to, da so g« izpustili. Predsednik: Končno še neka) Naznanila se je neka zadeva z Edvardom Porrom in trdi se, da je družbi vse eno, če zavaruje zdrave ali bolne ljudi. Ali je to Vaš podpis, g doktor (mu pokaže pismo)? Priča: Da. Predsednik bere tista štiri pisma, ki emo jih omenili Že pri zaslišanju Cerića in končno vpraša pričo, kako razlaga vse to. pr. Martinolieh: Ta stvar je taka. Cerić je zavaroval Porra. Mi smo polico izdali in pisali, da naj ta polico inkasira. Porr nam je pisal, da ne more nič plačati. To smo naznanili na centralo, Cariću pa pisali, da sami ne moremo odločiti. Centrala je odklonila Porrovo zavarovanje. Predsednik: Kaj pomeni potem to, da ste naročili Cariću polico »pla-oirati« ? Dr. Martinolieh: To se je zgodilo, predno je bila stvar gotov*. Pisma sem pisal jaz razen dveh. Dr. Rybaf: G. > riča, dokt pravite, da tega s*u&alja centrala ni sprejela. Iz pisem je pa razvidno, da je družba polico že izdala in Cariću poslala za inkasiranje. Dr. Msrtinolich: Na podlagi prvega certifikata je družba izdala polico. Dr. Rybaf: Iz police je dalje razvidno, da sa je polica stornirala radi tega, ker ni bilo plačila, ne vsled Vaših poročil. Sicer pa moram predložiti Še to pismo, v katerem stoji, da morajo v takem slučaju, da sa premija ne da inkasirati ali pa se poliea stornira, plačati dotični akvi-ziterji troške zdravniškega spričevala. Cerić: Porrova polica se je stornirala, ker je nisem hotel jaz prodati. Priča: Oi vsega tega jaz nič ne vem. Dr. Krisper: G. priča, dovolite, da Vas vprašam tudi jaz nekaj. Kako nalogo ima sgentura v Trstu? Priča: Posredovati. Dr. Krisper: Ali ima potem agentura pravico, polico, ki je slabi in izdana na človeka, ki je Že par krat poskusii samomor, in o kateri agentura sama to pripozna, dalje* speČati, »plac»ratl«, kakor stoji to v enem pismu. Priča: »Plasirati* se pravi, od zavarovanca inkasirati premije in mu polico potem izročiti. Preduga pa, da se v tem oziru zaslišijo izvedenci Dr. Tekavčič: Gospoda zagovornika polagata jako veliko važnosti na ta slučaj. Predložila sta pa stvar šele sedaj, tako da priča fakti6no ni v položaju dati kako pojasnilo, ker nima cele tozadevne korespodence na razpolago. Z ozirom na to pred lagam: Današnja razprava naj ss prelož«, in sicer zato: 1) da se pred loži vsa korespondencija dnzbe v zadevi Porr; 2) da se zaslišijo glede-tega, kaj pomeni »polico plac rati«, izvedenci. Združujem pa b tem predlogom še sledeče nove predloge. Z ozirom ca to, da se je take) v teku prvih dni postopalo agresivna proti preiskovalnemu sodniku, S*, d-Barzalu, osobito z ozirom na to, d t je eden obtožencev skliceval ee i to, da on ni pravilno postopal, daljo ker se zgovarja Gorup na to, da je bil v preiskavi tako zmeden, da tti vedel, kaj je govoril, predlagam, da se zasliši g dr Barzala osebno. Dalje pa predlagam še, da se glede slučaja Peček tasliši v Ameriki tistega Ja vornika, o katerem se govori, da se je podatavil mesto Pečka pri g. dr Vavpotiču. Naslov nam je danea nt razpolago. Končno predlagam, da Si zasliši priča Štampah, ki je, kakor smo slišali, v svoji izpovedi prišel v nasprotje s pričevanjem Mozetiča. Državni pravdnik se v polnem ob segu pridružuje predlogu g. dr. To kavčiča, pristavlja pa še sledeče Predlagam, da naj ae glede izraz* »polico plac rati« zaslišijo dunajski ali tržaški izvedenoi. Za preložitev razprave navajam pa še nadalje ta razlog, da se je takrat, ko je g. dr Martinolieh razlagal svoje mnenje glede izraza »polico plaoirati«, za slišal klic: To ni resn'ca Dr. Krisper: Mi se pa zanašam v tem cziru na pravičnost visokega sodnega dvora. Preiskava, poudarjam samo to, je trajala 22 meseoev in sedaj naj se oeU stvar zopet zavleče Sicer pa noben stavljeni predlog ni tak, da bi bistveno vplival na celo zadevo. Kar se pa tiče tegs, da bi se zaslišalo še ono pričo ii Amerike, mislim vendar, da to sploh ni nobena priča, ampak obtoženec. Izj.ivliam torej, da mi ne izgub-IjaiEi; nobenih besedi, temveč se za-nasamo na razsodnost in pravičnost visokega sodnega dvora. Predsednik objavi nato sledeči sklep: Sodni dvor je ta predlog gg. državnega pravdnika in zastopnika zasebnega udeleženca sklenil, da se giede izraza »polico placirati« zaslt-šita dva tukajšnja izvedenca. Nadalje se je te>grafično poklical gosp. dr. Birzal iz Trata. Vsi drugi stavljeni predi gi se odklanjajo. Naslednja priča Matija Hočevar izjavi, da sta Peček in Vdovič bila nba bolna. Drugega glede teh dveh ne ve povedati. Blaž Hudovernik, kanolist v Velikih Laščah, pravi, da se mu je Peček zdel vedno zdrav, kar ga on pozna, in to je že njegove mladost'. Državni pravdnik: Kolikokrat sta pa biia skupaj. Priča: Parkrat na leto. Državni pravdnik: Prosim, da se to protokolira. Ivan Hočevar, mesar in gostilničar \i Lašč, izpove, da je tudi njega hotei Grebene zavarovati, a slučajno ee je to pogajanje raibilo. ker tisti dan nisem imel čsBa iti v Ljubljano, ko sta šie Peček in Vdovič Dr. Krisper: Vas je tudi hjtel zavarovati. Ali sta Vi jetični? Priča: Jaz mislim, da ne. Dr. Krisper: Vi bi morali tudi takrat iti v Ljubljano, kakor Peček in Vdovič. Priča: Da. Dr. Krisper: Prosim, da bo to protokolira. G. Grebene, ali ste na njegovo jetiko špekulirali. Grebene: Jaz sem reke), da vsakemu d.-»rn, kdor pride. Za pot mu pa x5»to nisem nič dal, ker ima sam denar. Nato je bil zaslišan priča Edvard Tm*, pisarniški uradnik »The Mu tual« v Trstu. Ta pravi, da se je na podlagi anonimnega telegrama z dne 16. januvarja 1903 takoj odpravil v Ljubljano in potem v Velike Lašče celo stvar raziskava«, kaj je resnico na tem, da pravi telegram, da ee hoče družbo z zavarovanjem Žužka, Pečka in Vdoviča goljufati, ker so ti tuberkulozni. Po povpraševanjih pri zdrav nikih v L ubrani in LasSah, po povpraševanju med ljudstvom v Laščah, je priča prišel do prepričanja, da je to res, kar se jo telegraOralo generalni agenturi »The Mutual« v Trst. Glede Bizjaka navaja, da ta ni nič vedel o drugi polici za 20000 K in da Gre beno sedaj premije za to polico de-ponuje zmeraj na sodišču, da ista ne zapade. Dalje izjavi, da to ni res, da bi Martinolieh kaj vplival na Gorupa. Gorup: Meni se je o teh slučajih a Kranjskega tolikokrat pripovedovalo, kako da so nereeini, da sem to že na koncu sam začel misliti in sem pod vplivom tega mnenja izpovedoval rred sodiščem. Dr. Krisper: G Tinz, Vi ste rekli ^ekom svojega govora, ko ste pravili o pričevanju Gorupovem, sledeče: »Ob der Gorup sich vieiieicht aus Oppor tunitaUgriinden bat ieiteo lassen da-bei, weis3 ich nicht.a Kej naj pomenijo te besede. Priča: Hotel je mogoče pri nas ostati v službi. Dr. Krisper: To pravi tudi sam. Prosim, da se to protokolira. Gorup: G Tinz, ali niste Vi meni rekli enkrat, da je dr. Martinolieh sam naprosil sodišče, da naj delegira za to zadevo dr. Barzala, ker je najbolj enersričen. Priča: Da, dr. Martinolieh je naprosil za to dvornega svetnika Ur-banČiča. Dr. Krisper: Prosim, da ae to protokolira. Martinolieh o tem nič ne ve. S tem se je končalo ustmeno za-zvanje prič. Nato je predsednik prebral izpov* dbe par prič, ▼ katerih pa ni nič važnega. Nato se prekine razprava ob */47. uri in se zopet prične ob 1 48. uro. Predsednik naznanja, da je Vdovič baš tisti dan umrl, ko ae je »eiegrafiČno odredilo njegovo zaah-šanje v Trstu. To se je zgodilo 21. „u!ija 1903. Dr. Krisper konstatira opetovano, da se je z ozirom na to, da sta Grebeni; in C?rić že 8. junija 1903 bila zaprta, dr. Barzal pač malo pozno spomnil zaslišati prič*, od katerih se je vedelo, da so na smrt bolne. Predsednik prebere nato izjavo mrtvogleda na Robu, ki potrjuje, da sta Vdovič in Peček umrla za jetiko. Dalje prečta štiri pisma Vdoviča na Grebenca, od katerih dveh ni pisal Vdovič, in ravno v teh dveh se grozi on Grebencu, radi tega, ker mu ne piača nič. Pisava je Čisto druga od zadnje rmenjenih p;sem. Vtem zrni-eiu se je izrazil tudi Vdovič. Grebeno izjavi, da ju po njegovi slutnji pisal te dve pismi Peternel. Dr. Krisper predlaga, naj gg. porotniki primerjaj j pisavo v teh dveh pismih in pa pod pis Peternelov v njegovem zapisniku. Državni pr .vri.uk predla,/;« z oti rom na to, da uaj se Peternel tele grafično pokliče zopet na razpravo v petek. Grebeno: To je le moja slutaja, da je Peternel to pisal. Državni pravdnik vztraja pri tem predlogu, dr. Krisper se pa izreka proti njemu, ker ni treba, da bi ze razprava po nepotrebnem zavlačevala. Predsednik izjavi nato, da se bo o tem predlogu pozneje sklepalo. Prečita se izjava dr. Soh ffrerja, zdravnika v Ribnioi, ki pravi, da je bil Vdovič tuberkulozen. Za tem se prebero še druge malenkostne stvari kakor rojstni in krstni list itd., dalje izvedeniško mnenje drja. Grafa, ki pravi, da bi po njegovem računu težko bil Grebene pri svoji starosti 46 let sam dvignil zavarovalne vsote od njega za smrt zavarovanih oseb, če so bile te pri zavarovanju zdrave. Državni pravdnik: G Grebeno, potem bi Vi bili veliko več plačali na premijah, kakor bi dobili denarja. Grebene: Ta račun je sestavljen po angleških tabelah, ki ne veljajo za ameriške. Državni pravdnik: Pa ratlika je prav mala med obema. Grebene: Sioer sem pa jaz zato ljudi na svoj račun zavaroval, ker pravi »Mutual« v svojih reklamnih knjižioah, da se pri njej kapital v 20 letih podvoji. Državni pravdnih: Ta izvedenec je izračunal za »Mutual«. Grebeno: Pri »Mutual« je obre štovanje drugo. Državni pravdnik: Tudi to je vse vpošteto v računu. Grebeno: Potem pa mora biti eno nepravilno, ali Grafovo mnenje ali pa »Mutual.« Dr. Krisper: G Grebene, ali ste Vi že prej bili kaj izvedeni v zava rovalnih zadevah, predno ste prišli z »Mutual« skupaj. Grebeno: Saj še sedaj nisem. Razprava se je nato ob 3 49. uri zopet prekinila in nadaljevala ob 10. uri. Najprvo so se obravnavale neka tere stvari iz prejšnjega delovanja Ceričevega, ki pa za predleŽečo razpravo niso toliko važne, da bi jih tukaj posebe navajali. Nato so se prebrale zopet različne malenkosti, kakor občinska in župnijska spričevala vseh treb obto žencev Dalje prečita predsednik tožbo Ceričevo zoper Randolfa in Sehadej&, viija uradnika »The Mutual« na Dunaju, ker sta dva očitala Ceriću, da goljufa pri zavarovanju. Schade je bil oproščen, glede Rindolfa se je pa sodno postopanje ustavilo za toliko Časa, da se konča kazenska razprava proti Csriću H koncu na odredbo predsednikovo prebere zapisnikar še zagovor Gorupa pred preiskovalnim sodnikom, kateri sedanjemu zagovoru popolnoma nasprotuje. Ko se ta zapisnik prečita, pozove predsednik Gorupa, da naj pove, kaj pravi k temu Gorup pa vztraja pri svojem sedanjem zagovoru. Potem se razprava ob 12 uri sklene ter naznani predsednik, da se razprava nadaljuje v petek 9 t. m. ob 9. uri zjutraj Dnevne vesti. V Liublfar.tt 9 decembra. — Tržaški porotniki, tržaški sodniKi. Pred par dnevi je bila tigkovna pravda dr. Stanic-Pittoni. Obtoženec (Lah) je bil — seveda — od laške porote oproščen. Lah Slovencu zadoščenje? Nikdar. Vrh starih grehov razkrila nam je ta razprava dve drugi rani. Dasi se v imenik porotnikov načeloma sprejema le Lahe, vrinil se je v zadnjo poroto nekdo, ki ne razume laški. Prosil je zato, da se ga izpusti ali pa da se mu vse prevede, kar se govori in čita, ker bi drugače moral — kakor je delal kot porotnik vedno — obtoženca oprostiti iz samega razloga, da ni razumel. Odbilo se mu je prvo in drugo, dasi je bil obtožitelj pripravljen, mu vsaj svoje govore prevesti. „Nella patria di Ros-setti non si parla che talian.u Oprostil je tudi tega obtoženca, da bi vesti ne obtežil. Reklo se mu je sicer, naj prilikom posvetovanja druge porotnike povpraša, kaj se je govorilo, kaj se je prečitalo, kaj so priče povedale itd. Kje so ti, ki so sodbo imeli že prej doma „pripravljeno" in ki so za vse posvetovanje porabili komaj pol ure, imeli čas za to in koliko so oni vedeli o vsem, kar se je govorilo in čitalo ?! Kako se delajo sodbe, vemo še drugo povedati, katero nam je ravno ta razprava odkrila. Prečitajo se porot nikom vprašanja Odvetnika dobita vsak svoj prepis ObtožUelj predlaga neko popravke. Ugodi se mu D* bi ne bilo treba vseh vprašanj znova prepisovati ter časa izgubljati, sklene sodni dvor — ker je šlo le za eno besedo — popraviti vročene prepise Oddajo se ti prepisi predsedniku, ki jih popravi ter strankam vrne, neka tere pa za porotnike obdrži. Škrat — ki uganja vedno svoje zlobne burke — hoče, da obtožitelj ne dobi svojega prejšnjega prepisa, ampak drug prepis, v kojem so bila ne le vprašanja, ampak tudi že vsi odgovori, katere so imeli (pravzaprav!) porotniki posvetovati, iztuhtati in oddati šele po zaslišanju odvetnikov in predsednika in po »temeljitem in vestnem« posvetovanju. Čudno je bilo pri stvari to, da so se pozneje oddani odgovori porotnikov popolnoma ujemali z onimi do besede, do. piČioe. Da — kar je naj-čudnejše — celo one opazke, ki so porotnikom očividno bile le namig-Ijaj (n. pr. da to ali ono vprašanje odpade, da ni treba se ž njim baviti, da ni treba nikakega odgovora —) je načelnik porotnikov doslovno pre-čital. Dvojno vprašanje se vsiljuje: 1) kdo je one odgovore napisal? 2.) s kakim namenom, v kako svrho in komu je bil oni prepis pravzaprav namenjen? Kdor nam ti vprašanji povoljno retf, dobi lepo nagrado. — Repertoar slovenskega gledališča« Jutri v soboto vprizori se prvič v tej sezoni velika opera »On je gin«. To prekrasno delo velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Cajkovskega je doseglo že v lanski sezoni kar najlepši uspeh in je vodstvo slovenskega gledališča urerjeno, da vstreže vsem obiskovalcem naše opere, če to opero zopet vprizori, osobito, ker se je opravičeno nadejati, da letošnja predstava še v marsičem prekosi lsn«ko vprizoritev. Naslovno vlogo Onjegina poje gosp O u f e d n i k , Lenskega g. O r ž e 1-s k i, Tatjano pa g. S k a 1 o v a. Poleg teh imajo še večje vloge gdč Stolzova, Klemensova in Kočevarjeva ter g. P e r š 1 , Lebeda in Betetto. — Slovensko gledališče. N& včerajšnji praznik sta bili dve predstavi. Popoldne so igrali »D e-■ etega brat a«. Zvečer so peli opereto »D i j a k p r o s j a k« in je bilo gledališče zopet popolnoma raz prodano. — Tudi sinočno predstavo je e svojo navzočnostjo počastil nadvojvoda Josip Ferdinand. — nO domu in šoli"« »Splošno slovensko žensko društvo« priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo 11. decembra točno ob 8. uri zvečer svoje drugo letošnje javno predavanje, in sioer v mali dvorani »N arodnega dom a«. Predaval bod v odlični srednješolski pedagog gosp. prof. dr. Valentin Korun»Ošoli in dom u«. To predava* je je namenjeno zlasti staršem in tistim, ki imajo srednješolce na stanovanju, pa tudi srednješolcem višjih r redov. Ker imamo v Ljubljani več moških in ženskih srednjih šol, nadejati se je najobilnejše udeležbe. Vetop k predavanju je vsakomur prost. — Umrl je včeraj od kapi za det gosp. Andrej UrbančiČ v Knežaku. Bil je mož blagega značaja. N. v ro. p! — Čitalnica v Škof ji Loki. Piše se nam iz krogov tega društva: K .ko- navadno vsako leto, bode tudi letos občni zbor Narodne čitalnice dne 11, oziroma 18. t. m ob pol 8. uri zvečer v društveni sob: Ca etiti člani se vabijo, da pridejo v obilnem številu ob določenem času, da se bode lahko takoj pri prvem občnem zboru izvolil novi odbor. Pri tej priliki glejte, da volite po Bvojem prepričanju može, katerim je blagor naroda pri srou in ne samo na jeziku. Žalostno je slišati doma čine, ki vedno pojo: »V Loki se ne da nič napraviti!« Ne bodite mrzli, ampak agilni, da se tako staro društvo, kakor je naša Čitalnica, povspne še višje. Leta je vedno bila ter mora biti zavetišče, izobraževahšče in zabavišče Članov. — Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo 11. decembra v »Narodnem domu« v Celju drama ti^no predstavo. Uprizori se burka »Brez denarja« — Narodna čitalnica w Mozirju na Štajerskem, imela je dne 30. oktobra svoj redni občni zbor, ter se je povodom istega izvolil sledeči odbor: Predsednikom gospod Rudolf Pevec, podpredsednikom g. dr. Ferdinand BObm, biagaj* nik g. Martin Videčnik, tajnik Dragotin Paš in odbornika gg. Feliks Tri bič in Franc Apat liti je sklenil v meseou januvarju prihodniega ieta prirediti veselico. — Trije otroci zgoreli. V HraŠenskem vrhu (ljutomerski okraj) sta zaklenila viničarja Ignaoij in Ve ronika Strniša svoje tri otroke po eno, tri in pet let stare v sobo ter odšla na delo. Otrooi so prišli do Žvepljenk ter ulgali slamo v postelji. Vsi trije bo se v dimu zadušili. — Socialni demokrati, ona stranka, ki nosi vedno v svojih ustih mednarodnost, ki vedno vpije, da ne pozna razlike med Slovenci in Neme , ki vedno poudarja, da hoče biti enako pravična proti vsem narodnostim, ta stranka je pokazala na shodu v Št Vidu, da je vsa ta njena mednarodnost, vsa ta njena pravičnost le hinavstvo, navadna laž. Saj ste jih Že dostikrat slišati reči: »O, mi smo tudi Slovenci, mi smo rojeni Slovenci in se ne sramujemo svojega naroda,« ali da sto čuli v St. Vidu vodjo te stranke, potem bi se bili pač prepričali, da smo imeli prav, ko smo rekli, da sta hinavstvo in laž edino bojno orožje te stranke. »Lahko mi je ura Ijivo, da nemškonarodna deželnozbor ska večina najostrejše nastjpa proti hujskaču dr. Brejcu. To pa je storila tudi na ravno isti način socialno-de mokratska stranka, ki pobija narodno nestrpnost pri Nemcih in Slovenoih in vedno brani pravice vseh narod nosti na Koroškem, torej pra vioe nemške narodnosti!« To je govoril vodja sooialoodemokratske strenke R i e s e. Tu vidite vso laž in hinavstvo stranke, ki poudarja, da je pravična vsakomur, obenem pa naravnost zanika, da imajo Slovenci na Koroškem kako pravioo. Socialni de-mokratje niti nočejo vedeti, da je kaj Slovencev na Koroškem, kajti braniti hočejo le nemške pravice. — Kriza v obč. svetu puljskem. Župan puljski dr. R i z z i ki je btl pred nekaj meseci imeno van dež. glavarjem, se je odpovedal, ker obč. odbor ni hotel vzeti v pre tres proračuna za prihodnje leto, to pa iz ozirov na okolnost, da je že potekla triletna deba, za katero je bil izveljen obč. odbor. Županovem izgledu je sledilo 19 odbornikov, ki so se odpovedali mandatom. Bržas se sedaj obč. odbor razpusti. Rizzi je bil 16 let župan. Prav zadnji Čas se je razkrila velikanska nerednost v obč. gospodarstvu. — _ Tat v frančiškanski cerkvi. Včeraj popoldne je prišel v franč skaesko cerkev 56 let stari postopač in tat Jožef Fink, rojen v Račni in pristojen v Rudnik pri Ljub Ijani. Tam se je pridružil ljudem, ki 83 šli k »ofru« in videl kako mečejo ljudje blesteč denar na kroinik in si mislil, a kaj. par krone več ali manj ter segel poželjivo z roko na krožnik in zagrabi nekaj denarja. Pri tem ga je pa takoj opszil tam stoječi pater Bonaventura in ga prijel za roko, druge ženske so ga pa obstopile in držale toliko časa, da je prišel po-klic*ni stražnik, ki je Finka odpeljal v zapor. Pri telesni raziskavi se je našlo pri Fmku 47 K denarja, in sicer je imel v suknjiču sa 2 K dro biža, v levem črevlju petkronski tolar, v desnem črevlju pa 4 bankovce po 10 K. Ta denar izvira najbrže od kake druge tatvine. — Močan jug je pihal po mestu predvčerajšnjim zvečer in včeraj dopoldne. Občinstvo, ki je bilo na cesti, je bilo v zelo neprijetnem položaju, kajti vsakdo je moral držati z eno roko klobuk, z drugo pa suknjo, oziroma krilo, ako ni hotel, da bi mu vihar ne bil napravil kake neprijetnosti. Tudi opeka je padala s streh, in je bila prava sreča, da ni komu padla na glavo. Vkljub temu, da je bilo občinstvo pozorno, je vendar včeraj dopoldne veter potegnit na frančiškanskem mostu pedmim osebam klobuke z glav in jih zanesel v Ljubljanico — Nezgoda. Dne 29. pr. m. je sedela 18letna Alojzija Peterka, de lavka v zagorskem premogokopu, v baraki pred ognjem in se grela. Pri tem jo bila ob pol 12. uri ponoči zadremala in se ji je vnela obleka. Opekla se je po sprednjem delu telesa tako močno, da so jo morali včeraj pripeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tatvina« Sinoči je neznan tat ukradel iz veže g. dr. Krisperjeve hiše na Miklošičevi eeeti električen lestenec v modernem slogu, vreden 60 kron. — Delavsko gibanje. Včeraj je prišlo iz Heba 31 Hrvatov in se odpeljalo v Zagreb. — 8 Ogrov je šlo iz Budimpešte v Skefio Loko v kamnolom. — 11 tasačev pa iz Rakeka v Bischnfshr.ffen. — Izgubljene reči. Trgovčeva žena O K. je izgubila od gledališča do doma zlato zapestnico, vredno 40 K — RT. je iigubila od Kongresnega trjfa do pokopališča za* petinisc, vredno 44 K. — Krasne božične pred« mete razstavil i« v uiolbenem osnu v Ž dovBki u! ci'ivoje trgovin-* gosp K. Sar k, Irgo'vtC b mod un blagom na D'tr«kem trgu — Francoske družbe br-zoparnik ,,La To ura i ne" je 26. novembra iz Havra odplul m dne 3. decembra srečno v Nt*w York dospel. Vozil je 7 dni 8 ur. Zastop uotovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. — Današnjemu listu je pri ložila knjigotržnica Kleinmavr & Bsmherg v Ljubljani aeznamek njene zaloge slovenskih knjig Najnovejše novice. — PobI Sjveion, ki je v Eraaeoafci zbornici oklofa'al vojnega mintstr* Andreja, z« kar bi bil moral priti danes pred porotnike, se je včer«j v svod sobi a plinom zaduši*. vh se še. ali je izvršil samomor* ali j»-b !a nesreča, ali pa I uicdtlstvo — Dr. V. Kot v od, odvetnik in ograki državni poslanec, J* bil zaradi poneverjenj« 90000 K obsojen v tri letno ječo. Ooenem zgubi za 10 let vb* poliuane pravic*. — Sleoarski ijonik M-stc župnik v Bodapedti, bivši državni p* sanre, R'>S£tabazny, jo poneverjal v.-'Ue zneske cerkvenega denarja. Primas era je sedaj odstavi. — Za namestnika na Ti roi8ko b*| 4 pride ped namestnik v Pragi, J. Dorfl. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9« decembra. V današnji seji poslanske zbornice je pri nadaljevanju razprave o vladni izjavi govoril najprej grof Sternberg. Napadal je vse, na kar se je spomnil. Podpredsednik Začek ga je opetovano poklical k redu. Viharna veselost je nastala, ko je grof Sternberg začel hvaliti socijalne demokrate in so poslanci te stranke zbežali pred njegovo hvalo iz dvorane. Kmalu bi bilo prišlo tudi do pretepa, ker je Sternberg rekel, da je vseneni-škega poslanca Kirstnerja izvolilo 2000 pijancev. Zdaj govori dr. Kramah. Dunaj 9 decembra Danes se je na univerzi zgodil nečuven škandal, ki jasno priča, kake sadove je rodila strahopetnest in pristranost s katero 99 postopa, napram nemškim burnem. Ti so zahtevali, da so morajo odstraniti nenemške table dijaških društev. Ker se to ni zgodilo, je danes kakih 800 b u r-šev napadlo rektorjevo pi samo. Vdrli so šiloma v pi sarno in grozeč rektorju s palicami so nanj vpili „Fej rektor", „Abcug rektor-* itd. Burši so potem razbili v8Q ne nemške table. Dunaj 9 decembra Poslanec brnske trgovske in obrtne zbor niče, baron Offermann, je od ložtl svoj mandat Offermann je zadnjič v poslanski zbornici go voril za ravnopravnost in za spravo med naredi in se je s tem za meril svojim voliloem. Dunaj 9. decembra Danes se govori v političnih krogih, da namerava Koberjevo ministrstvo ponuditi carju de misijo. To vest je treba beležiti z vso rezervo. Cesar se vrne danes iz Budimpešte. Položaj ministrstva se je silno poslabšal, ker so zdaj tudi nemški liberalci sklenili, da bodo glasoval! proti zahtevanim milijo no m za re fundiranje Rusko-japonska vojna, London 1>. decembra. Iz japonskega vira se poroča, da so n a d a 1 j u j e bombardiranje v portarturskcin pristanu s t o j e (M h ruskih lađi j. „Pobjeda" je poškodovana v sredini, K et v i san" leži na eni Miani, „B a j * S* je tudi hudo poSkodovan in „Paladeu ni ve< videti; „S e h a st o j> o I" pa stoji n zahodnem delu pristana in ae ne ve. v koliko je poškodovan. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dun. borze 7. decembra 1904. KaUošbeut implrjt. 4*/9 majeva renta..... 4° „ srebrna renta..... avdtr. kronska renta . . » zlata „ . . ogrska kronska „ . , •. zlata „ . . . posojilo dežele Kranjske . posojilo mesta Sp^iet . 4Vtf/« n . Zadar . **/**/• o°3.-here. f,e\t p08j 4° 0 ceika dež. banka k. o. 4\ *•/• 40/ * /o v-, *% 4° ** ,0 41/ 0' 41 o iS lil 1't'Uir 100 05 99 9;> 100'2l» I 11^80 98- lh j 118h5 99- 50 10025 100—I 100-90 99 851 99-85^ 1 10140 „ „ „ ž. o. zst. pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. ■.II 10% pr.......j 107-60, zast. pisma Innerst. hr. ' 100-50 „ „ ogrske cen. I dež. hr.......i 100-50 z. pis. ogr. hip. ban. . I 100-251 obl. ogr. lokalnih že- p leznic d. dr..... obl. Češke ind. banke . prior. Trst-Poreč lok. žel. * V o 4.1 0/ 41 a 4«/ 3« pnor. dol. žel. „ juž. žel. kup. 41 a° - avst. pof». za žel. p Srečk.«. 1 1 o. 100-10 100*75 98- 50! 99- 501 307 —j 100*00 Rlago 100 26 100-15 100- 40 120-— 98*35 11915 101 — 101*25 100 — 101- 90 10005 100- 25 10240 108-50 101*50 10120 101 25 101 — 101*75 100 — 309 — 101- 60 Srečke od i. 18601 s . . . . 186 75 188 75 ; 271* - 275 - „ tizske...... j t lBl 35 163*35 „ rem. kred. 1. emisije . 1 ! 306 — 317 — 1» n n ri • j 298*— 308* - r ogr. hip. banke . . . 1 273 — 277 — „ Brbske a frs. 100'— . j 94- 98 rO 131 75 132 75 Kasilika srečke .... j 20*75 2175 Kreditne r . . 47«- - 489* — InomoŠke ..... i 79*— 83 — Krakovske „ .... j 87- 92 — ljubljanske „ . . . . 68- 73 — Avst rad. križa „ . . . . 1 54 — 56— Ogr. „ „ „....; 28 80 29-80 Radolfove „ . j 66'— 70 — 8alcbnrške „ .... j 75- 80— Dunajske kom. n . . . . ' 522' - 532 — Delnice Južne železnice 87 75 8875 651 50 652 50 Avstr.-ogrske bančne delnice . 1635»— 1643 — Avstr. kreditne banke . . . j 676'— 677* — Ogrske „ „ . . . 806 50 807 50 Živnoatenske „ . . . 1 24960 250 — Preniogokop v Mostu (Brtiz) . , 665 — 670*- Alphiske motan..... 492 — 493-— Praske žel. Indr. dr.....| •2352 - 2362 — Kima-Mnranvi ,.....! 51575 516 75 Trbovljske prem. družbe . - ' 310* - 311-50 Avstr. orožne tovr. družbe . . 584'- 537 — Češke sladkorne družbe ... I 177- 183 — Talnt«. 11*31 11-35 1?06 1*08 23*48 2356 23*»2 24"— 117*55 117-75 9520 9540 ••\ublji......... 254 — 25425 • >olarji......... 4-84 5*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. decembra 1904. Termin. Pšenica za april .... . »o april . . . . „ maj . . . . „ april . . . . „ Efektiv. 5 vin. ceneje. Meteorologično poročilo. Viiiiu. nad morjem 306 8. Srednji zračni tlak 786-0 mm Ri Koruza Oves 50 60 50 1024 7-99 7-60 7-21 Doc. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm B C Vetrovi Nebo 7. 9. zv. 731 5 87 sr. j za hod de2 8. 7. zj. 2 pop 7^5 7 722 7 122 114 p. m.jzah. p.m.jzah oblačno del. jasno » 9 SV. 7278 25 sr. sever dež 9. 7. zj a. ?op. 7319 733 8 14 44 Bi. jUg 1 svziicd oblačno del. jasno Srednja tempera t ara srede in Četrtka: c 3 in 8 7(, normale: --C63 in -07". — Mckrina v 24 urah: 5 0 mm in 210 mm. Potrtim srcem javljamo vaem sorodnikom, prijateljem in zaancem pretužno vest o siurti naSega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in očma, gospoda Luka Grilca tovarnarja, posestnika, občinskega svetovalca uda okrajnega cestnega odbora, «da kraj nega šolskega sveta i. t. d. ki je po kratki in mučni bolezni, prejem&i sv zakramente za umirajoče v b& letu svojega življecja danes o polnoči mirno ▼ Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika «e je preneslo v četrtek, 8. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiSe žalosti na farno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Begunjah 3548 Zapuže pri Lescah, 7 dec. 1904. Ana Grilc roj. Zupan, soproga — Franc, Viktor, Karoi, sinovi. — Marija Pretnar, Ana Avguštin, Terezija, Pavla, Ivana Grlio, hčere. — Ivan in Alojzij Mencinger, pastorka — Frančiška Vovk roj. Mencinger, pastorka ZalatevafMs vsekdsr Sc- t r juA(/a n t na M^tš/tajski cesti In zavračajte izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti Zunanja naročila po 6 povzetju 1264-23 Gosp. .1 ta Sij ii N c li i* u m t* ti it-u „ lekarnarju v Štokeravi. Buffalo, N.Y. Sev. Amerika 12. februvarja 19J2. Prosim, da mi blagovolite poslati še dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem že imel in s katere uspehom sem prav zadovoljen. S spoštovanjem Jožef 1*m% lotit*. Sanskimost (Bosna), dne 16. septembra 1899. c 233-4 Pristno se dobiva pri Izcleloialeu .luHjn Srliauiunnii-u, «1«c zel sitem atanoTskem lekarnarju v •»«.»*«- ras-1, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 1 50. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici. ■ 1 popolnoma izurjen v trgovini z mešanim blagom, zanesljiv in spreten prodajalec, se takoj sprejme v večjo trgovino. Ponudbe je poslati na upravnistvo »Slov. Naroda-. 3517 1 Mlad podobar ki je zmožen iz lesa ornamente rezljati, se takoj sprejme pri 3514-3 Alojziju Progarju akademičnem podobarju v Celovcu. Želi se kupiti dve dobro ohranjeni 5-2-1 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled njjodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev. Črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podp'ati, najnovejše obhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantn-h in lahkih. Val 4 pari samo a K. Za naročitev zadostuje dolgost. 3554 Razpošiljanje po povzetja. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. - Posteljno perje in puh 2977 9 = (na drobno In na debelo) čisto in oprano, torej brez duha, sa dot: cd 3.» iir. naprej za Va kg ?ri C. J. HAMANN na Mestnem trgu štev. 8 ■ l (pumpi). Blagohotne ponudbe pod n* alovom „Črepalnica" na uprav. „Slov. Nar.- = Zanimive znamenitosti! =» Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg Fotoplastična razstava I. vrsti. OptiSka potovanja po vsem svet v polni resničnosti. V soboto, dne 10. decembra 1904 zadnji dan razstave i Času primerno! Japonsko. Velezanimis/o! V nedeljo, 11. do 17. decembra ■saMr - sts**'^!MitMaa^waBaBMaa>saMas*MiaaMaaaaBMMaMi>. -naa>Mh.im.^ ^aVVBiaaavi^aBaaSaaaBa^BaaaaBaaav -« Krasno potovanje po slikoviti Tirolski od St. Antona do Boder skega jezera. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za soli in društva znižana vstopnina Tink tir*« — tudi ob nra>ljah In pia/.ulklli - oil|»rla <»«! •!«» 1? ur« d«poltlnf In od S. do a. ur pspoldse. Z odličnin* npoltovsnism 3550 rasLvnatel^Btvc M^-a r\A*7ir**rti mi*3*i naJ nikdar ne manjka kot darilo Doeringovih svetovnozna-IMd UU£IOm llllžl nh boafet^smtls kartonov, ker so 1) naj boljši kar nudi milarska stroka, 2.) kartonci so prav lepo opremljeni so 3.) pri damah in gospodih kot darilo prav priljub'jenij 4 ) je njih korist zaradi ugodnega učinka na nežnost kože in čistost polti priznano veliki Doeplnt-fa-ri l»o Jk4^*»» # kar--AobaI so naprodaj povsod po izvirni ceni. Razglas. t-e si eri* I is w zaloga : A. TS o I« r !; *tr Co., Dunaj X. Glavni zalogi w l^jubljniil: Anton lsrl-iper In Vato P^trlclč. 82« ■ milili mm,/ •pravno Nekaj v zapuščino zamrlega go9p. Ivana Turka v Ljubljani 8padaj konj, kočij, omnibusov in konjske oprave se bode prodajalo na prostovoljni dražbi v pondeljek, dne 12. decembra ob 9. uri dopoldne "v IWaJixTDl3a,n.1, Stt. Petxst cesta, žrt- 7^. V Ljubljani, dne 9. decembra 1904. Aleksander 1 ludoveriiik 3f53—i c. kr. notar kot 8odni komisar. ima to varstveno znamko Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo dd. železnice v Beljaku. Izvod Iz vroznogra rocia,. VelJHven olnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, Cez AiuKt.etten na Dunaj. — Ob II, mi 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Moeakovo, Ljubno, čez Klem-Reifling v Stejrr, Line, Budejevice, Plzen, Marijina vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, direktni voz I. in U. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni --laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice. Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. _uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 8. uri '23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovt>-Trst direktni voz 1. in II. r%z.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred:*), Francove vare, Karlove var i, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rrada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob 2 uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob H. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob v. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in pra.nikih in le okt-bra. — Čas prihoda in odhoda j* označen po srednjeevropskem Času, ki je za 3 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. H. Sienkiewicz Rodbina Polaneških we*ikl •eložll Cena broš. K 10*—, vezano v en zvezek K i;3* - , v 3 zvezke K l