Štev. 10. Leto 4. Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev. Uredniitvo In npravnlštvo: Ljnbliana. Karla Marksa trg 2 (prej Turjaški trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Beseda o nalogah članov. n. Druga važna naloga, ki jo imajo vsi člani izvrševati, je agitacija in pridobivanje članov med indiferentnimi železničarji ter med tistimi, ki so zašli v buffer-organizacije. Pri izvrševanju te naloge nas mora voditi zavest, da se neorganiziranega železničarja in takega, ki je zašel' v nepravo organizacijo, izrablja proti strokovni organizaciji, d!a so taki pri vseh akcijah in borbah, ki jih imamo za dosego svojih pravic in za zboljšanje svojega položaja, neprestana nevarnost za nas ini da je nujno potrebna tudi pri železničarjih strnjena, enotna organizacija, kakor jo imajo kapitalisti. Neorganiziranim železničarjem in v buffer-organizacijah stoječim! moramo povedati, da so one ugodnosti, ki jih imajo, a še bolje, ki jih je železničarstvo bilo deležno, dokler je bila razredna strokovna organizacija močna, izvojevane od take strokovne organizacije. Ko pa so to organizacijo razrahljale buffer-organizacije in ko mlajši niso čutili potrebe biti organizirani, so se jemale polagoma vse stare pridobitve. In da ni položaj železničarskega delavstva še slabši, je pripisati razredni organizaciji, ki stoji v borbi za pravice delavstva, a neorganizirani uživajo te uspehe kot zastonjkarji. Zato se mora vsakemu neorganiziranemu in v buffer-organizacijah stoječemu delavcu z dokazi dopovedati in vedno in vedno pozivati, da se organizira v razredni organizaciji. Voditi debate, dokaze in agitacijo pri voditeljih1 buf-fer-organizacij je nepotrebno in se ne splača niti v to spuščati. Kajti ti ljudje, ki jim, je v resnici interes delavstva deveta briga, vedo dobro, kdo so in kaj je njihova resnična naloga, pa bi zato bilo le nepotrebno razpravljanje o temi, kaj' koristi proletarijatu in kaj mu škoduje. Da se duševno in organizacijsko čimbolje v naši razredni organizaciji zvežemo, moramo seveda izvrševati svoje primitivne in samoobsebi razumljive obveznosti. Pred vsem moramo gledati, da čitamo svoj strokovni list »Ujedinjeni Železničar« in ga damo čitati tudi neorganiziranemu sotrpinu. Tudi pisati moramo v njega stvari iz svojega delokroga. Mnogi dragoceni članki in sestavki v našemi strokovnem1 listu se ne pišejo zato, da je list napolnjen in da porablja papir za domače potrebe, nego zato, da se' pazljivo prečita ter člane poučava ini izobražuje, pa četudi se komu zdi, d'a mu je zadeva že poznana in da jo zna. Naše strokovno glasilo je mogočna tromba, dobro orožje le tedaj, če ga članstvo' v svoji borbi vporablja. Posebna dolžnost članov razredne strokovne organizacije pa je, da se vsak član udeležuje naših sestankov, zborovanj, shodov in konferenc. Zborovanja ne nudijo članu samo mogočnosti povedati svoje misli in mnenje, porazgovoriti se o raznih vprašanjih naše službe in organizacije, nego nudijo tudi možnost izobrazbe in pojasnitve. Enkrat mesečno posetiti zborovanje je gotovo dana možnost vsakemu članu. Dobra udeležba na zborovanju in redna zborovanja prinašajo zelo mnogo k samozavesti člana, k okrepitvi organizacije in so mnogo pojasnjevalna in praktična. Nadalje se mora dati tudi posebna pažnja na članske prispevke. Vsak posamezen član mora biti pre-pnican in se tucjj jasno zavedati, da mnogoštevilne in obširne naloge or-, gani zaci j e zahtevajo dovoljna denarna sredstva. Zato mora biti nje- gova prva skrb, da svojo članarino točno in redno plačuje. Ta majhna žrtev, ki jo prinaša s plačevanjem članarine, je ob enem dokaz, da se član zaveda samega sebe in svoje razredne organizacije. Zato naj ne otežkoča Uelo svojemu subkasirju, naj ne čaka, da ga bo subkasir poiskal' in tirjal od njega članarino, nego naj ga sam poišče in mu plača svoj prispevek. Tako1 sodeluje tudi v tem smislu aktivno v organizaciji, ker razbremenjuje delo subkasirja in mu zato daje več časa, da se posveča še dragim organizacijskimi poslom. Vsak član, ki o pomenu članarine ni dovoljno poučen, ali pa celo napačno, vsakdanje, kakor nasprotniki organizacije govore, češ, to je za birokracijo', da se živi za delavski denar, itd., moramo povedati, da dandanes plačuje vsak pipčarski klub, vsaka katoliška bratovščina svojo članarino, a da razredna organizacija mora tudi pobirati članarino in zato mnogo večjo, nego take bratovščine, ker ima večje, ne. ogromnejše naloge in dolžnosti na-pram1 svojemu članstvu, kakor jo imajo razne bratovščine. In da jih lahko vrši, so ji potrebna denarna sredstva. Vršitev vseh teh dolžnosti za organizacijo ni gotovo nobena tako velika žrtev, da bi je vsak posamezen član ne zmogel1. Pri temi pripominjamo samo, da so funkcijonarji in zaupniki organizacije mnogokrat morali doprinesti težke žrtve in za organizacijo mnogo bridkega pretrpeti — da, celo službo' (kruh) so izgubili. Take žrtve — ne za svoje osebne koristi, nego za vse železničarsko delavstvo — so pač mnogo, skromno rečeno', težje, kakor izvrševanje nalog in dolžnosti članov, v tem: članku zapisanih. Brez žrtev ni zmage. Brez dela ni uspeha. To naj bo geslo in s tem geslom naj raste, naj se krepi, naj se dviga »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije« ! Slika, ki govori več, kakor knjiga! Kaj je s izplačilom diferenc delavstvu. Ko je bilo zaključeno švedsko posojilo, se je obljubljalo, da bodo iz tega posojila v prvi vrsti poravnani vsi dolgovi, ki jih ima državna uprava napram svojim uslužbencem. In res se je iz prve transe izplačalo polovico diferenc nastavljenemu osob-ju, o dolgujočih zneskih delavstvu pa ni bilo niti govora. Opozorili smo te-taj merodajna mesta, da dolguje na primer državna saobračajna ustanova (naše železnice) delavstvu tudi »Diferenco« od 1. septembra, odn. 1. oktobra 1923 do dneva prevedbe na urne plače. Pričakovali smo, da se bo povodom izplačila drugega dela švedskega posojila spomnilo tudi na delavce, katerih plačilni pogoji so danes zelo mizerni in ne zadostujejo niti za borno prehrano. Predčasno se je likvidiralo drugo in tretjo tranšo švedskega posojila ter je bil izdan odlok, katere diference se izplačajo, pa tudi sedaj se je na železniške delavce in profesijoniste pozabilo. Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije je sedaj ponovno poslal predstavke na ministra saobračaja in na ministrskega predsednika ter ga opozoril na dolg, ki ga ima železniška uprava napram svojemu delavstvu in zaprosil, da se odredi, da se i sedaj tudi delavcem izplača diie-I renca. Zasedanje Internacionalne Sindikalne Zveze. in gospodarski program ISZ. 5. Plačani dopusti za delavce in I nameščence. 6, Določitev kraja in dnevnega reda kongresa ISZ leta 1930. Tega zasedanja se je udeležil tudi s. Krekič, naš oblastni tajnik v Beogradu. Dne 23. do 25. maja se je vršila v Pragi seja ISZ z dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdravi, 2. Poročilo o delu v letu 1928 in akcijski program za leto 1929. 3. Priprave za mednarodno konferenco dela v Ženevi. 4. Svetovni gospodarski položaj Konferenca mednarodnega biroja dela v Ženevi. Dne 30. maja je bila otvorjena v kolonijah« in kot zadnja točka 12, mednarodna delovna konferenca | »delovni čas nameščencev«. Zaseda-v Ženevi, na katerem dnevnem redu nje bo trajalo predvidoma v drugo je tudi točka: preprečitev nezgod, polovico junija. Kot delegat delav-nadalje predpisi za delo pristaniških stva iz naše države sodeluje na kon-delavcev, da se preprečijo nezgode, ferenci s. Krekič. nato kot tretja točka »prisilno delo — — — Za osmočasovni radni dan. Iz memoara Centrale URSSJ i Radničkih Komora, Kam pelje pot organiziranega Zakonske ocfredlbe o radinom vremenu radnika do sadia nisu našle efikasnu primenu, Prema podacima do koijiih je došla anketa Radlničkih Komora kao pravilo može da se uzme da u zanatstvu vlada 10—11—12-časovni radni dan za radnike, da je retkost 9 sati, a izuzetak 8 sati. Osamsatni radni dan postoji u ponekim industrijama; jer su žučne borbe oko dužine radnoga dana u raznim granama industriske radinosti dovele dotle da se produženje radnoga dana, .u vidu »plaćanja prekovremenog rada« uvelo ‘kao pravilo', a jednovremenim smanjivanjem nadnica postigla se odmah i druga korist. j Pitanje dužine radnog dana, s ob-/>zirom na optimum, t. j. najviši iznos "rada jednoga radnika pri određenom .radu za jedan sat, dan, mesec, godinu danla rada jeste pitanje kolje se ■•decenijama nalazi u centru borbe između nadimka i poslodavca i koje •angažuje i nezainteresovane ljude iz -oblasti čiste nauke. Kao sasvim neosporno utvrdjeno ,je jedno pravilo: da radnik nije mašina i dia za svaki sat rada ne može izbaciti iste količine proizvodnje. Količina proizvodnje u svakom satu rada zavisi od raidnikove fizičke i duševne' sposobnosti. A te sposobnosti, opet, zavise pored ostalog i od dužine radnog dana. Katastrofalno je i za radnike i za privredu i za naciju, ako se kao ispravno primi gledište: što duži radni dan tim veća proizvodnja! To gledište je već davno đemantovala praksa. A još više đemantovala ga je docnije nauka. Prema podlacima Higijenskog muzeja u Drezdi radni efekat samo jednog radnog dana sa početkom u 7 sati ujutro i završetkom u pet i po sati na veče, pokazuje ogromne nejednakosti u svakom satu rada. Ako bi se u dužini radnog dana teralo u beskonačnost, jasno je da preterani fizički nlapori u dnevnom iznosu rada ne bi mogli dati ni one količine, koje bi, inače, pri kraćem radnom danu, mogli da dadnu; i da bi se, zbog fizički neizdržive dužine radnoga dana, kod radnika morao dla uživi i postane navikom sporiji tempo rada, kao instinktivna fiziološka odbrana organizma, na koji se polažu veći tereti nego što ih on, normalno, može da podnese. Značajne su konstatacije krugova koji se bave naučnom organizacijom rada: da skraćen radni dan naročito tamo produktivno dejstvuje, gde vlada pretežno ručni, a ne ma-šinski rad. Kod mašinskog rada tempo rada u znatnoj meri određuje i ritam siame mašine. Kod ručnog rada, a to je u zanatstvu koje kod' nas čini jak deo privre d'e, intenzivnost brzine rada zavisi isključimo od rad-nikove svežine. Predug rad ubija rad-nikovu svežinu a time i intenzivnost rada. Naša nacionalna privreda, i industrijska i zanatska, ne pati od radničke zakonske zaštite, nego pati od radničke nezaštićenosti in predugog radnog dana, koji ubija radnikovu duševnu svežinu i, samim tim, i njegovu intenzivnost na radu. m kam neorganiziranega! Odtegljaj po Din 5 in Ko se je lansko leto uvedel ta odtegljaj, sta vložila naša sodruga Jer-„nejčič in Miklošič proti temu odtegljaju priziv na državni svet, češ, da je nezakonit in da je minister sao- 10 za Nabav, zadrugo. bračaja prekoračil svoj delokrog in da tudi midister financ ni bil opolno-miočen uvesti nov odtegljaj in novo obremenitev vsega osob ja1. Državni svet je na to pritožbo izdal sledečo rešitev: U ime Njegovog Veličanstva Aleksandra L, Kralja Srlba, Hrvata i Slovenaca. # Državni Savet! U svom V. Odeljenju sastavljenom od Dr. Alekse Stanišića, člana Državnog Saveta, kao predsedlnilkai, g. g. Ivana Škarje, Dr. Save Vukanovi-ča, Dr. Rudolfa Sardelica i Stevana Nešiča,, kao članova i drugog sekretara Mil. Ljujića uzeo je u razmatranje tužbu Ludvika Miklošiča in Franca Jernejčiča protiv raspisa Ministra Saobraćaja od 3. septembra 1928. god1,, Br. 116. u pogledu obustava po 5. odnosno po 100. dinara od činovnika u korist Naibavljačke Zadruge pa je razmotrivši tužbu! i ožalbeni raspis našao: Da tužioci nisu dobili nikakav konkretan akt — Ministrovo rešenije u onom svojstvu kako po predviđaju čl. 15. u v. čl. 17. i 18. zakona o Državnom Savetu j Upravnim Sudovima niti se protiv jednog takvog akta žale, več podnose i žale se Državnom Savetu protiv izivesnog raspisa Min. ISaobraoaja, koji predstavlja akt unutarnjeg poslovanja upravne vlasti; te time očigledno nije još povređen nikakav neposredni lični interes zasnovan za zakonu. S toga a na osnovu čl. 24. t. 4. Zakona o Državnom Savetu i Upravnim Sudovima, V. Odeljenje Državnog Saveta, Odlučuje: Da se odbaci tužba Ludvika Miklošiča i Franca Jernejčiča. Presudom u prepisu izvestiti tužitelje i Ministra. Predsednik V. Odeljenja Državnog Saveta. Kakor se iz rešitve vidi, se državni svet sploh ni spustil v pravno presojo cele zadeve, ampak je pritožbo odbil z motivacijo, da ss. Miklošič in Jernejčič sploh nista dobila o tej odtegnitvi osebno nikakega konkretnega akta in da vsled tega ni prizadet noben neposredni osebni interes; razpis ministrstva1, da je le akt notranjega poslovanja upravne OiMasti. Tako torej državni svet, Ker se s tako razsodbo ne moremo strinjati, ker bi to stališče omogočalo železniški upravi, da z »navadnimi notranjimi razpisi« obremenjuje osobje z vedno novimi odtegljaji, smo poskrbeli, dla se bo tako upravno sodišče kot državni svet ponovno pečal s to zadevo. Istočasno pa pripominjamo!, da je pri teh odtegljajih ljubljanska železniška direkcija pokazala veliko i vnemo in jih takoj uvedla, med tem,, I ko se v območju zagrebške direkcije še do danes ti zneski ne odtegujejo. S čim utemeljuje mariborski veliki župan razpust mariborskega podpornega druStva? Kakor Vam je znano, je bilo dne " 1 12. maja mariborsko 'podporno društvo tik pred občnim zborom razpuščeno in je moglo tako nepolitično nacionalno udruženje jugoslovanskih železničarjev (to so zvezarji) natakniti novo lovoriko za klobuk svojih zmag za »dobrobit železničarjev«. Ko so zvezarji prespali »svojo zmago« in se zbudili z velikim mačkom, so seveda hoteli stvar zapeljati v druge vode, da 'se opero pred razburjenim svojim- članstvom ter so začeli govoriti okoli, kako je to društvo financiralo mariborsko delavsko godbo, kako so se kupovale za milijone »stare, razbite hiše«, kako •so posamezniki dobili od društva težke nagrade itd. Hoteli so funkci-jonarje tega društvo v celoti primerjati s funkcijonarji svoje nabavljačke zadruge, kjer so posamezni zvezarji in funkcijonarji reis prejeli letno po 15.000, da celo 40.000 Din raznih »nagrad, odškodnin, sejnin itd.« Mislili so sigurno tudi na svojo ljubljansko godbo »Slogo« in na novo nabavljene inštrumente, ki stanejo lepe deset- in desettisoče in so jih gotovo samo »podporni člani« po 2 Din mesečno znesli skupaj. Ja, gospodje zvezarji, nek pregovor pravi: »Božji mlini meljejo počasi, a sigurno!« Tudi za Vas se že melje!! Ker vse železničarje zanima potek po razpustu podpornega društva, prinašamo v naslednjem odlok o razpustu in izjave prizadetih organizacij. Veliki župan mariborske oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. U. br. 2825/3, Maribor 11. maja 1929. »Podpornemu društvu železniških delavcev in uslužbencev« v roke predsednika g. Fischer-ja Franca v Mariboru. Oblastni odbor »Udruženja jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana« opozoril je z vlogo od 7. 3. 1.1. potom svoje podružnice v Mariboru velikega župana na nepravilno in protizakonito delovanje naslovnega društva ter zaprosil imenom onih svojih članov, ki so obenem člani »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev«, da se v svrho zaščite interesov članstva poslovanje tega društva nadzoruje,- odnosno pregleda bla podlagi izvršene uradne preiskave se je ugotovilo, da naslovno- društvo ne deluje v skladu s svojimi pravili ter je s protizakonitim poslovanjem prekoračilo svoj statutaricni delokrog: Namen društva po § 2 pravil je, izplačevati ob smrti člana njegovim zaostalim od občnega zbora določeno podporo v svrho dostojnega pogreba. Odbor tega društva pa je uvedel vsled sklepa izrednega občnega zbora dne 3. maja 1925 takozvano predizplačilo -po 25 letnem članstvu, tako da ima vsak član po preteku označene dobe pravico dvigniti polovično posmrtnino. Namen društva po § 2 društvenih pravil je izplačilo posmrtnine zaostalim vsakega člana v celoti. S temi pa, da se je uvedlo delno predplačilo že po preteku 25 let, tako da posmrtnina ob smrti posameznega člana ne pripada v celoti njegovim zaostalim, si je društvo pridjalo nov namen v nasprotju s 8 2 obstoječih pravil, ne da bi za tako spremembo pravil zaprosilo predhodno odobritev, predpisano v § 10 društvenega zakona z dne 15. XI. 1867, drž. zak. št. 134. 2. Dalje je društvo tudi s tem, da je po sklepu odborove seje z dne 25. maja 1928, ki ga je potrdil, odn. odobril izr. obč. zbor dne 14. VII. 1928 s prispevki, ki so določeni za dosego v § 2. pravil označenega namena in bi morali biti v svrho izplačila posmrtnin vsak čas likvidno na razpolago, kupilo dve hiši na Ruški cesti,, takozvani »Ljudski dom« za vsoto Din 1,100.000.— prekoračilo svoj delokrog, ker o kaki pravici naložitve društvenega premoženja v nepremičninah in o načinu, kako se sme to izvršiti, v obstoječih pravilih ni najti zadevnega določila. Ugotovljeno je tudi, da se je nahajalo »Gospodarsko društvo Ljudski dom, reg. zadruga z o. z.«, ki je imelo strankarsko-politično obeležje in od katerega je kupilo »Podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev« v Mariboru »Ljudski dom« za vsoto Din 1,100.000.— v kritičnem finančnem položaju. S tem, da je izvršilo nakup »Ljudskega doma« za gori označeno vsoto, ki je po tuk. mnenju visoko pretirana, je »Podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev« rešilo »Gospodarsko društvo Ljudski dom« iz kritične finančne situacije — s čemur se je društvo očividno udejstvovalo v pravcu razpuščene politične »Socijalistične stranke Jugoslavije«. Z ozirom1 na izrečena izvajanja, iz katerih izhaja, da je »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev« v Mariboru s svo-jim delovanjem v nasprotju z obstoječimi oblastno-potrjenimi pravili kršilo svoj statutarični delokrog, razpuščam to društvo po § 24. citiranega društvenega zakona iz leta 1867. Obenem odrejam, da se sestavi v svrho zaščite članstva razpuščenega društva začasni tročlanski upravni odbor, v katerega imenujem sledeče osebe: 1. Fischer Franca, žel. ur., Pobrežje, Nasipna ul. 36. 2. Zavadlav Leopolda, žel. ur., Aleksandrova cesta 83. 3. Wurzinger Ivana, že!, ur., Tvorniška ulica 24. Ta odbor ima pooblastilo, da pobira tudi zanaprej, to je do pravomoćnosti pričujoče rešitve, pod nadzorstvom polic, ko-misarijata v Mariboru članske prispevke in izplačuje posmrtnine med tem časom event. umrlih članov. Proti temu odloku je v smislu § 25 cit. zakona dopustna pritožba na ministrstvo notranjih del, ki bi se morala vložiti pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru v roku 60 dni, računajoč od dneva, ki sledi vročitvi pričujoče rešitve. Veliki župan: pečat: Dr. Schaubach 1. r. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru. -Odbor društva je -dal sledečo izjavo: Odbor Podpornega društva ni ustanovil znane Schönherrjeve godbe, ampak so si jo železničarji ustanovili popolnoma sami z lastnimi prispevki. Podporno društvo ni imelo s tem nikakega posla, kakor tudi ni oddalo gostilne in konzuma v »Ljudskem domu« za 5 let ožjim svojim somišljienikom. Podporno društvo gostilne in konzuma sploh nikdar imMo ni in je zato tudi ni moglo oddati. Ker takšnih finančnih transakcij pri društvu ni bilo, se seveda tudi zaradi tega ni zviševala članarina. Ta se sploh ni zvišala pred dvema letoma, ampak vsled soglasnega sklepa članov na občnem zboru že leta 1926. odi 5 Din na 12.50 Din mesečno. Ta povišek pa se je sklenil zaradi tega, ker so člani zahtevali in obenem sklenili tudi povišek posmrtnine od 4000 na 10.000 Din Neresnična je trditev, da bi Podporno društvo izplačevalo članom, ki so bili člani že 25 let, po Din 8000 pred smrtjo, po smrti pa še 2000 Din, in da bi to ne odgovarjalo intencijam društva. Člani so že na občnem zboru leta 1925. zahtevali, in nate sklenili, da se z ozirom na bedni položaj železničarjev poleg zvišane članarine in posmrtnine spremeni tudi izplačevanje te posmrtnine na ta način, da se začenši z letom 1926 izplačujejo članom, ki so že 25 let pri društvu, a conto izplačila na ta način, da prejmejo člani s 25 leti vi letu 1926. predplačila, contna izplačila 3000 Din, leta 1927. 4000 Din, leta 1928. 5000 Din, leta 1929. 6000 Din, leta 1930. 7000 Din in šele leta 1931. 8000 Din, ostanek do 10.000 Din pa za slučaj smrti. Proti temu sklepu ni na občnem zboru nihče ugovarjal, posebno ne tudi kaka »opozicija«. Odbor Podpornega- društva ni nobeni opoziciji onemogočal kontrole društvenega delovanja, ampak je v smislu društvenih pravil dopuščal vse, kar jiei mogel in! smel članom v svrho kontrole. Upravni odbor tudi ni onemogočal na občnih zborih! poskusov kritike in kontrole, ampak je vsakomur dovolil govoriti, kakor dolgo in kar je hotel. Podporno društvo železniških delavcev it« uslužbencev v Mariboru. Odbor »Ljudskega doma« -pa sledeče: Ni res, da se nahaja »Ljudski dom«, obstoječ iz hiš št. 5 in 7 na Ruški cesti, že dalj časa v težavnem položaju, ampak ima celo zelo lepo premoženje nad 200.000 Din brez vsakih dolgov. Zato tudi ni priskočil odbor Podpornega društva, ki je meseca julija 1928 kupil' poslopje, na pomoč. Podporno društvo je le kupilo hiši, ker se mu je nudil ugoden nakup in ni res, da bi bilo poslopje daleč preplačano in vredno samo 700 do 800.000 Din. Sodno zapriseženi izvedenci so poslopji ocenili na poldrugi milijon dinarjev in sta poslopji z ozirom- na solidno stavbo in krasno lego tudi res toliko vredni. Ker je Podporna društvo hiši kupilo le za 1,100.000 Din, poslopij ni preplačalo. Stroške prenosa pa plača vedno Gospodarstvo Nasprptstivio gospodarskih ali pravzaprav kapitalističnih krogov v naši državi napTam zaščitni zakonodaji obstoji tudi radi takoizvane-ga delovnega časa. Zakon -o zaščiti delavcev predpisuje 8- do 10-urni delovni čas. Kakor vse važne določbe tega zakona, tako je -tudi -delovni čas le bolj ma papirju, To je zlasti slučaj na železnicah, kjer, izvzemši pisarn, zlasti v ministrstvu, generalni direkciji in oblastnih direkcijah (kjer j-e v veljavi 7-umik), nadalje delavnice, kjer se izvaja osemurnik, drugje o osem-urniku ni govora, pač pa je uveden 10- do 12- in celo 16-unri delovni čas. Drastične primere o tem bi mogli navesti zlasti iz zagrebške direkcije, kjer se na progi Split-Knin zahteva turnus 24-12 in kjer se vsi -turnusi osobja ne rešujejo iz stališča stvarne potrebe in čim večje prometne varnosti, ampak le v »okviru odobrenih kreditov«. Kako je pa v privatni industriji? Po podatkih Delavske .zbornice v Novem SadU velja v Vojvodini ta-le povprečni delovni čas v urah: 1924 1927 Kovači 12 11 Kolarji ioy2 111/2 Kleparji PV2 10 Ključavničarji, mehaniki 101/2 10 Mizarji ICH 9% Krojači 11 10 Tiskarji 8% 8!4 Brivci 12 111/4 S troj ar ji 12 121/2 Stavbinski delavci Delavci in nameščenci v ioy4 103,4 trgovinah 101/2 ll mlinih 103/4 10% tovarnah 101/2 934 Srbija nam nudi sledečo sliko: Stroka: Povprečni delovni čas leta 1914 1925 1926 1927 1928 metalsika UK 11 10 K 10 9/2 lesna 11 9K 9K 9 9 usnjarska UK 10K 10 10 10 oblačilna 11 10 10 10 10K stavbinska 13 UK UK UK UK trgovinska 13 13K 12 12 K UK tiskarska 9K 9K 10 8‘/2 87s hotel, «luge 14 14K 14 K 14K 13K živilska 14 12K 12 13 13 kupec in jih je torej moralo tudi Podporno * društvo plačati v tem primeru. Za »Ljudski dom« r. z. z o. z. v Mariboru. Članarina za društvo se pobira redno naprej in naj člani pazijo, da vsled neplaćanja članarine ne izgube članskih pravic. V pomirjenje in informacijo članovi delavciev pa sporočamo, da je odbor društva sklenil soglasno, vložiti proti razpustu pritožbo na ministrstvo notranjih del. Veliki župan je dlal odboru društva za to pritožbo Zakoniti rok 60 dni in bo pritožba v tem roku tudi tvložena. O usodi premoženja bo končno odločalo s o d i š č e, ki bo moralo rešiti tudi raznla druga Važna vprašanja tega društva, zvezana z razpustom. Gre za čisto gospodarsko institucijo in civilno-pravno razmerje, ki ni tako enostavno, kakor si morda marsikdo domišljuje. Če pa bo kdo neupravičeno v tem času do končne ureditve deloval v škodo društva in članov, bo seve tudi dajal odgovor in nosil posledice pred civilnim sodiščem. Delavstvo naj torej ohrani mirno kri in tudi naj vsak na druge vpliva pomirjevalno. • Opomin in poziv članom Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Članstvo naslovnega društva se opominja v izogib izbegavanja, da posluje oblastveno imenovani upravni odbor, ki ima nalogo, ubirati članarino in izplačevati posmrtnine izvzemši predizplačila neovirano dalje v smislu društvenih pravil. Poživlja se članstvo, da plačuje članske prispevke redno po sedanjem načinu v izogib izključitve iz društva po 3 mesečni zamudi. Upravni odbor ima tudi nalog, da sestavi čimprej nova društvena pravila — seveda na reelnejši podlagi — ter izvršiti predpriprave za ustanovni občni zbor. in delovni čas. Pa bo kdo trdil, da je v Sloveniji bolje. Ne trdimo, da ni, vsaj deloma. V splošnem je pa zlasti v obrti in manjši industriji isti delovni čas, kakor po ostalih delih države. Navedena statistika je poučna zlasti v enem oziru: Delovni čas v obrti in industriji ni rezultat socijal-no-zaščitne zakonodaje, ampak rezultat borbe med delodajalci in delojemalci. Radi tega je bil krajši delovni čas že pred sankcijo zakona o zaščiti delavcev v onih strokah, v katerih je bilo delavstvo oganizira-no. Ko je stopil v veljavo citirani zakon, se je mogel uveljaviti z ozirom na delovni čas zopet le v tistih podjetjih, v katerih je bilo delavstvo organizirano. To dejstvo naj bi služilo delavstvu kot kompas, in mu odprto oči. Boljša in lepša bodočn/ost za delavstvo gre edino preko strokovnih organizacij. Dobro je, d!a izpregoivorimo besedo tudi o neumestni pa stalni zahtevi naših gospodarskih krogov po daljšem delovnem času. Njihovo geslo je: »Čim daljši delovni čas, tem višja produkcija!« Kaj pravijo k temu strokovne u-,goto vit ve. Higijenski muzej v Draž-danih je preiskoval efekt enega delovnega dneva. (Glej sliko na -naslednji strani.) Pričetek dela ob 7. uri zjutraj, 1 konec s polurnim 'opoldanskim od-morom ob pol 6. uri popoldne. Delovno sposobnost delavčevo zjutraj ob 7. uri, to je ob nastopu dela, Ie označil z 90. Akcijsika sila se je stopnjevala do 8. ure zjutraj na 100. Na tej višini je ostala še do 9. ure. Ob 10. uri je že padla na sposobnost ob nastopu v delo, to je na 90. Ob 11. uri je znašala že 85, ob 12. uri 80. Ob pol 1. uri, to je po polurnem počitku, je delovna sposobnost zo-ipc’t 90, Ob 1* tiri 95,^ ob 2, tiri istotći-ko 95. Potem pa prične rapidinio padati Ob 3. utri znaša le -še 80, ob pol 4. uri 75, ob 4. uri 72, ob 5. uri 68, ob pol 6. uri 65. Ako vzamemo za normalni delovni čas osemurnik, v našem slu- I ^ I > I i Ili iv ' h JTwYIS Po higijeničnem muzeju v Dresdenu. čaju od 7. ure do pol 4. ure popoldne, vidimo, da je., storitev zelo odvisna od svežosti telesa. Že ipri normalnem delovnem času padle na koncu dela storitvena aktivnost. Naravnost katastrofalen je pa padec pri nadurnem delu. In to je umljivo. Delavec ni namreč stroj, ki bi mogel producirati vedno večjo količino. Nasprotno vpliva na produkcijo zelo fizično im duševno stanje. Menimo, da pa ni potrebno še posebej dokazovati, da vplivajo pretirani napori na delavca v obeh ozirih kvarno. Če je preobremenitev trajna, potem ne bo produciral delavec kljub dolgotrajnejšemu delovnemu času niti toliko, kolikor bi sicer pri normalni obremenitvi. To velja zlasti za obrate, kjer je v pretežni večini ročno delo. Pri strojnem obratovanju odločuje nam- reč pri produkciji tudi tempo stroja, pri ročnem delu pa zavisi intenzivnost in hitrost dela izključno od delavčeve svežosti. To pa ubija prekomerni delovni čas. Radi tega; je silno pogrešno zlasti za male obrtnike, pa tudi za vso industrijo, ako žele zboljšati svoj položaj s podalj- šanjem delovnega časa. Taka metoda pomeni prej katastrofo, kakor pa I dvig gospodarstva. Že to dejstvo dokazuje, da je de-; lavSka zaščita nujno potrebna. Dolžnost 'države pa je, da je ne ohrani le 1 v sedanjem obsegu, ampak da jo j zgradi do največje potankosti. Vprašanje ministrstvu saobraćaja! Ali je ministrstvu saobračaja znano, da je v Postojni že davno zgrajena nova bivalnica za vlakospremmo osobje, za katero bi morala naša u-prava plačevati najemnina letno Din 40.500. Prostora je Skupno 300 kvadratnih metrov in zahteva italijanska uprava letno najemnino Lir 45 za kvadratni meter. Ali je ministrstvu znano, da je ta kasarna nezasedena, da, pa mora naše vlakospremno osobje po težlki in naporni službi počivati v nehigi-jenični baraki) izpostavljeni celo smrtni nevarnosti? Ali je ministrstvu znano, da se za to staro kasarno razstreljuje hrib in da se je pretekli teden pripetil slučaj, da je dinamit vrgel skalo na streho te barake, ki jo je skala pre- bila in padla tik postelj na tla? Ko bi padla pol metra1 na, stran, bi se pripetila v bivalnici težka nesreča! — Ali je ministrstvu znano, da je čez to hiralnico napeljana »poljska železnica«, s katero se prevaža raizstreljeni materijal, kar vedno o-mogoča težje nesreče. Končno, ali je ministrstvu znano, da se s tem, da se naše osobje pusti v nehigienični baraki, ko je v bližini postavljena nova kasarna za isto osobje, postavlja našo upravo v slabo luč? . Pričakujemo, da bo ministrstvo saobračaja končno enkrat likvidiralo to vprašanje in uredilo najemninske odnose za kasarno z italijansko železniško upraivo. Več vlakospremnikov. vijesti sekretarijata Zagreb—Sarajevo—Beograd. Velika željezničarska anketa u Beogradu. Velika željezničarska anketa u Beogradu, na! kojoj ćemo pred službenim faktorima i pred^ cijelom javnošću! iznjeti sve nase želje i potrebe, a naročito želje i potrebe željezničkog1 radničkog osoblja, održavati će se 29. i 30. juna o. g. Dnevni red ankete ostaje onakav, kakav je u prošlome broju objavljen. Na anketu pozvano je Ministarstvo Saobraćaja, Ministarstvo Socijalne Politike, Centralni Sekretari-lat Radničkih Komora i sve Radničke Komore, te sve željezničarske organizacije. Obzirom na važnost predmeta, koji anketa ima da raspravi, nadajmo se, da će se i svi pozvani odazvati. Naročito je za očekivati, da će to učiniti zvanične državne ustanove, koje su na jednoj stručnoj i temeljitoj raspravi dnevnog reda anketa isto toliko zainteresovane, kao i sami željezničari. Odazivajući se pozivu na anketu, one će izvršiti samo jedan svoj zadatak, koji je — u ostalim državama Evrope — sasma razumljiv i kojem se nitko ne opire. Prisustvo pak Radničkih Komora i njihovog Sekretarijata, te željezničarskih organizacija, unapred je sigurno. Prvi i glavni pokretač ove ankete jeste i ostaje naš Savez. Preko naših delegata i govornika nastojati ćemo, da iznesemo pred anketu u čim vjernijoj slici kao položaj sveukupnih željezničara, tako i njihovih želja i nastojanja, da urede položaj svoj i srede i sam saobraćaj. Da bi naše Iznašanje bilo utančine stvarno i stručno, to neka sve podružnice u najkraćem) roku udovolje zahtjevu, da na svojim sastancima cijeli dnevni red rasprave i pošalju svoje primjedbe i predloge. Čim bolji predloži i čim stvarnije primjedbe donijeti će nam i najbolji uspjeh na anketi. Organizacija! »Što je to organizacija?« upitao m© nedavno jedan znanac-željezni-^air, koji nije organizovan, »na čemu temelji, što je svrha iste d zašto ^mi ona uopće treba?« Na to',slami mlui odgovorio': »Svaki veći broj ljudi, koji ima ma u čem zajedničke interese i želi da ih dovodi dio zajedničkog izražaja i da ih zajednički hrani, ima potrebu, da se o svemu predhiodnio sP0r'azumije, složi i jedinstveno da nastupi, čim je to uičinjeno', stvorena je organizacija, a svrha joj je, da čuva i promiče zajedničke Interese. EvO' nas željezničara! Zar mi nemamo sva sila: zajedničkih interesa i potreba^. Male plaće, dbg radini an, grubo postupanje, zaikidanje prava^ na sve strane, velike globe, Pa zajednički poslodavac itd. Kao pojedinac jedva bi bilo moguće svoje pravo dovesti do izražaja ili ga obraniti, a proširiti ga i povećati pogotovo nikako. Kad u obranu naših prava nastupamo svi u jedan mah i po jedinome planu, zar tu nije uspjeh unapred osiguran! Medjutim, nisu samo u tome zadatci naše organizacije. Oma ima da nam stiče i nova prava i nlova 'poboljšanja. Sa razvitkom i napredkom u društvu, nadolaze nove društvene potrebe. Napredkiiji čovjek više treba nego li onaj zaostao. To što mi više trebamo', to treba organizacija dia nam izvojuje. Mi, svaki pojedinac, to nikako nebi mogli, nu svi zajedno možemo postići uvijek toliko, koliko io našle fizičke i kulturne potrebe u d'atim prilikama iziskuju. Takvom zauzimanju organizacije ima se pripisati i to!, što je naš položaj ipak donekle ure-djen na jedinoj zakonskoj osnovici (koje se osim željezničara retko tko drži] i što nam je život, za slučaj bolesti, nesreće i iznemoglosti kolko tolko osiguran. Prije ni toga nije bilo. Evo n, pr. željeznički radnici još uvijek nemaju uredjene odnose, ali organizacija radi neprestano na tome, da se i njima zagarantufe stalnost, bolja plata, penzije itd Radnici će to i postići, ali to je moguće samo kroz jedno zajedničko zauzimanje sviju na;s. Organizacija neprestano i žilavo radi, da se uredi pitanje sporednih prinadležnos'ti) pitanje službenih odijela, nočnih doplataka itd, U svim tim pravilnicima stoji, da nam je to i to zagarantovano, ali sa dodatkom, ako će za to biti »dovoljnih« kredita. Nastojanje organizacije ide tamo, da se ne uzima obzir na ni-k a kove kredite, jer temelj naših prava treba da je naš rad, a ne krediti. Jer ako radimo, onda smo i zaradili, i' ne može se tek od toga praviti 'pitanje i piogadjanjia. Evo i nastojanja organizacije, da se popravi' istanje u bolesničkom: fondu. Malo nas je, koji nismo: na vlastitoj koži ‘osjetili razne manjkavosti bolesničkog osiguranja. I tu kao pojedinac jedva možemo nešto popraviti, nU složni i organiizovani možemo sav bolesnički fond dobiti u vlastite ruke i urediti ga prema našim potrebama. Evo, to su u kratko razlozi, što je organizacija, zašto nam ona treba i čemu služi. Potreba pak, dla bud'e-mo organizirani, najbolje je objašnjena našim općenito teškim položajem. Naše stanje, naša prava i sav naš život bili 'bi daleko bolji, da1 smo svi u organizaciji i složni na poslu oko obrane naših interesa. Mi smo velika zajednica sa zajedničkim dnteresimal i potrebna! nam je velika organizaci-ja, potrebna nam je velika snaga, jer moramo da stvaramo velika djela.« Moj drug me je pažljivo saslušalo i odgovorio: »Hvala Ti, sad znam što mi je činiti. Prvom zgodom podaj mi pristupnicu i ja ću biti najvjerniji član naše toli važne i korisne organizacije.« . Š , . , c. Isplata zaostataka iz godine 1923. 24. Odlukom: Ministra Finansija od 7. maja o. g. imalo bi se u najskorije vreme pristupiti isplati i drugosr dijela zaostatka na berivima. kojeg duguje država svojimi namještenicima, pa i željezničarima, za vrijeme od 1. X. 1923. do 1. V. 1924. U rije-šenju g. Ministra veli se slijedeće: »Odlukom1 Pov. Br. 149 (Kabinet) od 26. aprila ove godine, do netom u suglasnosti sa g. Predsednikom Ministarskog Saveta, odobreno je da se može izvršiti eskont druge i treće transe 6% % monopolskog zajma odobrenog zakonom od 23. novembra 1928. godine, za koje transe su članomi 9 ugovora o zajmu utvrđeni rokovi i to: za drugu 23. juli 1929 i za treću 23. mart 1930. godine. Paragrafom: 4 pomenutog zakona 0 zajmu predviđeno je da se prinos ovog zajma ima iskoristiti za likvidaciju državnih obaveza iz ranijih godina do 31. marta 1928. godine. Na osnovi toga zakonskog propisa re-šavam: Da se čist iznos druge i treće transe monopolskog zajma, koji se dobija eskontom, upotrebi na slede-ći način: 1. Za isplatu druge polovine razlike prinadležnosti državnim, službenicima za vreme od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. godine 102,000.000 dinara.« U koliko odredjena suma! ne bude premalena; za nadati se je, dia će državni namještenici i željezničari konačno doći dio svojih zarada. U vezi sa ovim rijesenjem Ministra Finansija upozoravamo sve službenike 1 radnike, koji kod isplate prve polovice beriva nisu uzeti u obzir, da se pravovremeno pobrinu, d!a budu unešeni u nov isplatni spisak i to sa cijelom! sumorni, koju na ime zaostataka imaju! primiti. Tko u našem1 pothvatu i uspjeti. Uvjereni smo, da će svi radnici i ostali željezničari — od Capraga do Vrginmosta. naći se u jednome kolu. S. D. Dopisi. Split. Pored opće željezničarske skupštine, koiu smo održali dne 5. maja o. g., održana je isti dan i oblasna konferencija pružnih stražara, kojoj su prisustvovali brojni delegati iz sviju dalmatinskih pruga. Ta konferencija bavila se je u>! glavnom pitanjem dugog' radnog vremena, pa je posle opširne i temeljite rasprave zaključeno, da se imaju poduzeti koraci na svim nadležnim mjestima, da se ste strane položaj stražara popravi. Novi odbor naše podružnice konstitui-sao se je kako slijedi: prvi predsjednik drug Pešo Filip, vozovodja, drugi predsjednik drug Ingulić Frane, poslovodja, prvi tajnik' drug Ferić Ivan, vratar, drugi drug Culap Mirko, kondukter, prvi blagajnik_drug jukić Mate, vozovodja, drugi Tomič Špiro, vozovodja, a odbornici su drug Čukušić Mate, vozovodja, Kliškinić Jure, pružni radnik, Šilović Duje, bravar i Vrdoljak Luka, bravar. Nadzorni odbor sačinjavaju drugovi Parodjina Jovo, kondukter i Jedrić Nikola, čuvar pruge. Posle velike i uspjele skupštine od 5. maja o. g. prilaze nam novi članovi i Ijepo napredujemo. Za anketu o željezničarima, koja će se održavati u Beogradu, vlada kod nas veliki interes. Učiniti ćemo sve potrebno, pa da uspjehu iste i mi doprinesemo. ' Sa drugarskim pozdravom M. J. Šibenik. Posle skupštine održane 6. maja o. g., na kojoj je drug Stanko podnio jedan poučan i stručan referat o položaju željezničara i potrebi strukovne organizacije, naša podružnica je vidno napredovala. Ne samo da je članstvo upućeno u bit svojih potreba, nego nam i dosadanji protivnici priznavaj u, da je samo naš rad ispravan i da samo naši metodi rada mogu željezničarima donijeti koristi. Sa skupštinom od 6. maja razbijeni su ujedno svi prigovori i sumnjičenja, da je naša organizacija politička i antidržavna. Svatko se je mogao uvjeriti, da nam je jedini cilj stručni napredak, a takav rad je ne samo u interesu našem, već i same željeznice, koja će sa bolje plaćenim i osiguranim službenicima daleko bolje funkcionisati, nego Ii sa bijednicima kakvi smo danas. Odbor, izabran na skupštini, konstitui-sao se je kako slijedi: Krnić Franja, predsjednik, Zrnčevjć Makso, potpredsjednik, Osvald, tajnik, Škugor Dunko, blagajnik, te odbornici Kalpić Luka, Petkovič Mate, La-bura Krste, Juras Šime i Baromisa Lazo. Pred kratkim vremenom boravio je ovdje šef saobraćajne službe, kod kojeg smo intervenirali za 3 smene manevarskog osoblja i za povišenje kilometraže za vodje manevre. Pozvali smo se na primjer drugih stanica, koje kod manje frekvencije vagona imaju 3 smene i partije-vodje veću kijome-tražu, nu to nije bio dovoljan razlog, da g. šefa uvjeri u opravdanost našeg zahtjeva, te za sada u njem nismo uspjeli. To nas ali neće smetati, a da na ostvarenju ovog našeg zahtjeva živo ne radimo i dalje. F. K. D. Š. O. Vinkovci. Možemo Vam javiti, da smo sa nestrp-Ijivošću očekivali naš zadnji Kongres, a naročito nas je zanimalo, kakovi će biti njegovi zaključci. Iz »Ujedinjenog Željezničara« od 1. Maja vidjeli smo, đa je Kongres prošao najbolje, a doneseni zaključci točno odgovaraju našem položaju i našim potrebama. Pa i iz gradjanskih novina vidjeli smo, da je naš Kongres bio na visini i da mu je sa sviju strana bilal poklonjena velika pažnja. Kad bi sada i željezničari u većem broju shvatili svoj zadatak, mogli bi se skoro nadati nečem boljem. Oni bi, naime, trebali da se čim brojnijei svrstaju u naše redove i da požrtvovno rade na tome, da se zaključci Kongresa privedu i u život. Bez njihovog zauzimanja to neće ići. U našoj stanici ima mnogo znakova, da će u pogledu dizanja i jačanja organizacije prilike skoro krenuti na bolje. Za jednom stvarnom i stručnom organizacijom naši željezničari sve više raspitkuju. U žutu organizaciju svatko je razočaran. Sa nestankom policijskih radikala ponestaje sve više i naših žutokljunaša. Tu' i tamo izmiii još po koji, nu nekog rada i zalaganja za žuto-kljunaše više kod nas nema. Sa ugušenjem partizanske korupcije ugušeni su i žuti. O svim; našim prilikama, nadamo se, imati ćemo skoro prilike javno i opširno se razgovoriti na željezničarskom sastanku, ko-jeg .ćemo sazvati, a na kojem ćemo pojasniti i značaj našeg Saveza kao i zaključke, koje je zadnji Kongres usvojio. Pozdravljaju Vas K. i S. M. Novi Marof. > Svi naši pružni stražari bili su vrlo obradovanu kad su u zadnjem »Ujedinjenom Željezničaru« pročitali, kako se naš Savez zauzima za njihove potrebe, medju koje spada i pravo na travu, koja na njihovom teritoriju uz prugu raste. Na odnosni članak uzvrpoljili su se i oni, koji si travu nepripadno prisvojiše. Da prikriju svoj egoistični postupak, oni, kako čujemo, namjeravaju dati Direkciji predlog, da ona sama raspolaže sa tom travom1, a ne mi. Hoće lj uspjeti, vidjet ćemo. Bilo bi pravo i bogu drago, da se poštuju naša davno stečena i već godinama uživana prava, te da nam se sva trava u našim' rejonima dade na besplatno uživanje. Najmanje što bi trebalo učiniti jest, da nam se izvjesna gospoda, kojoj naše jadikovanje neide u račun, barem ne groze. ^ Večina zagorskih pružnih stražara, a i sekcijskih radnika uvidja, da im sve zlo dolazi najviše uslijed ne-složnosti i neoTganizovanosti. Da se taj uzrok naše nevolje odstrani, riješili smo živo raditi na stvaranju organizacije. Do sada imamo Ijepih uspjeha. Mi se dižemo i pribiremo suprot našim brojnim i često do nepoštenosti pakosnim neprijateljima. Sombor. Kao sto smo Vam već javili, svi su izgledi, da će i u1 stanici Sombor doći skoro do formiranja podružnice Ujedinjenog Saveza. Do sada je to bilo teško, jer se je svaki pokušaj organizovanja, koji nije vršen unutar redova nacionalista, smatrao komunističkim i antidržavnim. Obzirom pak na činjenicu, da naš Savez i pod sadanjim političkim: prilikama nesmetano živi i radi, očiti je znak, da on nije komunističik nit antidr-žavni, te nam radi organizovanja u Savez ne smije nitko činiti nikako-vih predbacivanja ili sumnjičenja. Žuta nacionalna organizacija kod nas više i ne postoji. Sa zabranom nasilnog ustezanja članarine i rasturanjem: policijskih partija, prerezan je život i žutima. Na tami umrtvljenju se najbolje vidi, kako su oni bili samo obični privjesak korumpiranih stranaka, a nikakav iz potreba željezničara izvirući organizam. Radi toga nitko od nas neće ni suze za njima proliti. Molimo Vas, da nam pošaljete materijal za početak rada podružnice. Za sada računajte na oko 30 članova, a čim uspijemo održati veću javnu skupštinu i pojasnimo sve prednosti organizovanja u Ujedinjeni Savez, biti će nas daleko više. Mi računamo najmanje 60 stalnih članova. Kad podignemo organizaciju u Somboru, poći ćemo medju drugove u Subotiču! i na ostale veće stanice. Ostajemo Vaši drugovi G, R, J. Z. ZAHVALA. Ovime se najtoplije zahvaljujem mnogo cijenjenom Ujedinjenom Savezu Željezničara Jugoslavije, koji mi je povodom neprežaljene smrti mojeg supruga, isplatio na ime posmrtnine Din 500.—, te svima drugovima željezničarima iz Siska, koji su prisustvovali njegovom) pogrebu i tako me utješili u velikoj boli. Sisak, dne 10. maja 1929. Lubica Berek. SSr©k@^me rađene. Turnusi prometnega osobja. Pravilna razdelitev dela po vrstah skužbe, priznanje dela, ter zadostna plača prizadetega osobja je pred po-goj za dobro in uspešno vršenje službe. Ohranjeno osobje, ki obvlada v popolnosti svojo naporno službo:, bi moral biti -smoter železniške uprave. Kako vplivajo preobremenitev in slabi delovni pogoji na osobje v službi, je razvidno iz poročila zdravnikov želez, bol. blagajne, kjer se prikazuje 35 odstotkov revmatično-jetično bolehajočih železničarjev v ekselkutivni službi. Tudi delavci v delavnicah in kurilnicah vsled nezadostnih higijenskih naprav in ne odgovarjajočih plač niso na 'boljšem. V eksekutivi, kjer traja služba noč in dan, pozablja železniška uprava, dh služba v nočnem času izrabi en in pol človeške sile. In ravno v eksekutivni službi se določbe začasnega pravilnika iz 1920. leta ne upoštevajo. Pravilnik točno določa osemurni delovni -čas za vsako vrsto službe. Po eno uro priprave in posprave pred! -odhodom vlaka. Generalna direkcija pa je izdala neko tolmačenje in odvzela v začasnem pravilniku določeno eno uro posprave in priprave izven domicilne postaje. Današnji -turnusi tov. vlakov po odvzeti pospravi in pripravi ene ure zunaj znašajo 36 do 38 odstotkov službe. Pri potniških vlakih 33 do 35 odstotkov. V zagrebški, beograjski direkciji itd. znašajo turnusi 43 do 48 odstot. -službe. Zamude nevštete. Sprevodniki, ki vozijo 8 -dni ločeno od svoje skupine, napravijo v *eh -dneh do 39 odstotkov službe; na dalmatinski pirogi (Split—Šibenik) -b odstotkov službe. „ Dopusti (odmori) v zakonu in za-casnem pravilniku, predvideni za eksekutivno osobje, posebno za istroj-no in vlakospremno-, v niajllepšem1 e nem času, ne pridejo v poštev. n se dogaja pri postajnem 1 retniško - premikalnem) osobju, prometnem uradništvu, progovnem 0 ju, obhodnikom, paznikom itd,, 25 nim n ' 16 s Podaljšanim delov- lm cas°m sami odslužiti. Iz leta v leto ponavljajoča štedinja in vedne redukcije eksekutivmega osobja so znižale to osobje na minimum!, istočasno -pa seveda občutno zmanjšale varnost prometa. V ljubljanski direkciji, -deloma tujdi na glavnih progah, je reduciran drugi sprevodnik pri potniških vlakih. Edini sprevodnik, ki je pri vlaku, izvršuje komaj pregled potnikov, ne more pa se brigati za varnost prometa. V zagrebški in beograjski direkciji s« na primer uvideli, -da je v interesu javne varnosti, da se dodeli sklepnega zavirača -pri vseh garniturah osebnih in brzih vlakov, pri brzovlakih, kjer ni mogoče vlakovodju vsled naporne varnostne službe vršiti še komercijelno — tudi manipulanta. Vlakospremno o-sobje ljubljanske -direkcije prosi in zahteva -že leta in leta za -dodelitev mamipulanitiai pri brzovlakih 5, 4, 1 in 2 Ljubljana gl. kol.—Zagreb in obratno, toda brezuspešno. -Pri omenjenih brzovlakih ostane prtljaga, brzovoz in korespondenca na progi Ziagreb gl. kol,—Zidani most brez vsakega nadzorstva. Zahtevamo točno uvaževanje določb v zakonu in začasnem pravilniku objavljenih glede osemurnega delovnega čaSa. Za vlakospremno in -strojno -osobje 30—20 odstot. in 50 odstot., kot pravilnik predvideva, To je 216 ur mesečno službe, všteto 1 uro pred oldhodotn in 1 uro posprave doma in zunaj domicila. Za ostalo eksekutivn-o osobje turnus 12/24, to je 240 ur službe mesečno in všteti dvodnevni odmor mesečno. Železničarji, vaša lastna brezbrižnost za strokovno razredno organizacijo dosti pripomore k ve dne-mu kršenju osemurnika. |Sod*rugi, USŽJ vas poziva na vztrajno in samozavestno del o, da privedete vse železničarje pold -okrilje Saveza, da branite in zahtevate csemurnik. Predsednikom delavskih zaupnikov! Vsem delavskim zaupnikom! Po 6. januarju 1929 je ponekod, zlasti v nekaterih progovnih sekcijah, delo zaupnikov zaostajalo' ter -se sklicevanju sej ni posvečalo zadostne pažnje. Gotovi -agitatorji (iz onih vrst, ki so pri volitvah zaupnikov »sijajno« propadli) so šli med železničarje s parolo, da »(zaupnikov ni več«, kdor bo pa še naprej delal, bo odpuščen, hoteč uničiti težko priborjeno delavsko zastopstvo. Na Vas, ,stodrugi .predsedniki zaupnikov je, da točno in vztrajno vršite svoje zaklonite dolžnosti in se 'zavedajte, da ste vsi zaupniki zaščiteni pred preganjanjem radi vršitve Vašega dela! V naslednjem navajamo tozadevne odloke: 1. Čl. 119, zakona o zaščiti delavcev. Delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti -po odredbah tega- zakona. 2, Odlok Stola sedmorice odd, B z dne 9, avgusta 1927 Ut 213-27 — v pogledu zaščite delavskih zaupnikov. Glede na določilo čl. 119. zakona o zaščiti delavcev -z dne 28. februarja 1922, Uradni list 74-211 ex 1922, je prosta uporaba čl, 17. službenega reda o dopustnosti 14 dnevne odpovedi nasproti delavskim zaupnikom nedopustna. — Razveza službenega razmerja je v takem- -primeru dopustna vzr-oko-v čl. 112. d) zakona o zaščiti delavcev ali čl. 202, in 203. splošnega rudarskega zakona. Če hoče torej p-o-djetje tako službeno razmerje razvezati, mora navesti za to razlog, ki ga k -taki razvezi uprat-vičuje. Le ona je -dolžna dokazati, da delavskega zaupnika ni odpustila iz službe radi izvrševanja njegovih zaupniških po s 1 o v. V1 večini slučajev bi zaupnik sicer ne mogel dokazati z navedbami kakih čmjenic, da je bil odpuščen radi svojih -zaupniških poslov. Zakoniti odpust zaupnika. Podajamo izvleček iz zakona1 o zaščiti delavcev, dla delavski zaupniki vedo, -kakio se jim je ravnati. 0*Pe!Vze^ d/ Ve- za perilo samo Persil! To je prava pomoč! Enoglasno doni hvala vseh, hi ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila. jsp ^elsvVu^šin iPersilj 0n7^ga štedfti! m a x / % Po čl. 112. zakona o zaščiti -delavcev prestane mandat delavskega-zaupnika: a) Z izgubo državljanskih pravic po polnoveljiavni sodni odločbi. b) Zbog težke kršitve dolžnosti odnosna prekoračenja dolžnosti:, ako je nastala s tem nevarnost -za življenje, zdravje in druge važne interese zaposlenih delavcev in podjetja. O vprašanju, ali je nastala1 težka kršitev dotžno-sti -ali prekoračitev področja, odloči na zahtevo lastnika podjetja aii dveh tretjin zaposlenih delavcev dotičnega podjetja pristojna Inšpekcija dela, zoper katero odločbo se sme nezadovoljna stranka pritožiti na ministrstvo za socijalno -politiko. Z odobritvijo novega budžeta je Vaša dolžnost, da povsod zahtevate regulacijo in povišanje urnih plač. Kjer s-o bili zaupniki najbolj agilni, so v tem pravcu dosegli lepe uspehe. Zahtevajte najprvo -povrnitev o-nih plač, ki -so bile s 1. aprilom 1927 reducirane. Zahtevajte, da -se delavce, zlasti pri progovnih sekcijah, redno in po vrsti imenuje stalnim, da se jih -po vrsti sprejme v provizijski zavod. Pazite, da se bo povsod redno plačalo čezurno delo ob nedeljah s 100 odstotki ter se sklicujte pri tem na odlok M. S. F. O. ihr. 87-26. Zahtevajte higijenično ureditev delavnic in kurilnic! Zaupniki! Ogromno dela Vas čaka! Dela-vstvio gleda na Vas! Zakon o zaščiti- delavcev in navodila o poslovanju zaupnikov Vam- predpisujejo velik delokrog. Izvršite Vaše dolžnosti, postanite res pravi in odločni delavski zaupniki! Anketa z,a delavski pravilnik se bo še ta mesec vršila. Predsedhiki delavskih zaupnikov bodete šli na anketo, da zastopate stališče delavstva, da se borite za boljšo bodbč-nost vseh delavcev. Pokažite že z delom -doma, iv svoji jedinici, d!a ste sposobni in zmožni pravilno zastopati -delavske interese. Centralni zaupniški svet zaupnikov U. S. Ž. J. Iz vlakospremne službe. Pri vlakospremni službi imamo tudi neke vrste nenasta vij enih ljudi, ki jim pravimo zavirači. Pa ne da bi kda mislil, da jim- pravimo zato zavirači, ker med vožnjo zavirajo, saj zavirajo tudi sprevodniki in vlakovodje. Ne. To iim-e imia čisto drug pomen, dasi ni pravilno izraženo. Za današnjega zavirača- bi pač najbolj odgovarjalo ime kaznjenec. Da ne bo kdo neverjetno stresal j glave, ko bo to čital, bom navedel nekaj primerov, iz katerih bo takoj razvidno, da smo zavirači res naj-večji reveži. Nik do mi menda rie bo ugovarjal, če trdlim, da povsod, kjerkoli je nekdo že več let v eni službi, postane v tej službi stalen in sčasoma imenovan, odnosno nastavljen. Tako je v privatnih službah in tudi pri železnici, seveda, pri drugih kategorijah. Samo pri zaviračih to ne velja. Lahko sil 6—8 let stalno zaposlen kot zavirač, ali lepega dne se naenkrat znajdeš v skladišču, ker se nekemu brihtnemu gospodu tako dopade, da nima pri zaviračih nikdo prednosti, ne oni, ki je pri vožnji 8 let, in ne oni, ki je pri vožnji šele 14 dni. Direkcija drž. žel. je sicer izdala neko okrožnico, s katero se tudi uvrščanje zaviračev v službeno razmerje urejuje. Ali na gl. kol. v Ljubljani ista ni zagledala belega dne, ter tudi na tem. kolodvoru ne velja. Kajti, če bi se s tem vpeljal red, bi se prenehalo izigravanje zaviračev proti zaviračem in to bi bilo po mnenju brihtnega gospoda proti interesom službe. Po tej čudni logiki je baje v interesu službe, da ima ta ubogi, skrajno slabo plačani in od vseh zapuščeni in prezirani zavirač še ta občutek, da je tudi pri uvrščanju zapostavljen in opeharjen v prid onemu, ki je šele prišel k vlakospremni službi. Tak občutek baje silno dviga zanimanje za službo in je v stanu iz posameznika stisniti najboljša čustva in zmožnosti že samo iz tega razloga, ker bo jutri najbrž zletel v skladišče. Opozarjamo direkcijo na naše neštete pritožbe in intervencije, ki smo jih podvzeli v tej zadevi. Naj se že enkrat preneha s tem žoganjem od strani gospodov, ki še niso uvideli, da se pod raztrgano in umazano obleko zavirača skriva človeško telo, ki pa ni namenjeno samo za žogo kakega pnenapieteža, ampak hoče ludi nekoliko reda in pravičnosti. Dokler smo imeli še južno železnico, smo imeli gotovo število stalnih zaviračev. To so bili najstarejši ne-nastavljeni vlakospremniki. Ko je pa zmrznila Južna železnica, so zmrznili tudi stalni zavirači in ž njimi red in pravičnost v tej kategoriji. ^ Posebno poglavje pa tvori naša rezerva na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Tukaj se pa pokaže vsa brihtnost onih, ki imajo to težko nalogo, da se igrajo žogobrc z osobjem. Imamo sprevodnike in zavirače, ki so večno v rezervi. Vendar se še spominjamo, dia smo včasih tudi imeli osobje v rezervi, ki se je pa uvrščalo po abecednem redu. Tako je prišel' vsak sprevodnik tovornih vlakov in stalen zavirač po petih ah šestih mesecih en mesec v rezervo. Sedaj pa traja rezerva kar leta in samo za nekatere, menda samo za izbrane. Ko se j