Politiški oddelek.
Osodepolna razsodba.
Najhujši boj za jezikovne pravice bijejo naši bratje na Koroškem. Za vsako mrvico pravice slovenščini v šoli in uradu se jim je pritoževati do poslednje instance. Nasprotniki z največjo predrznostjo in zvitostjo ovirajo izvršitev narodne jednakopravnosti. Večkrat se moramo kar čuditi, kako so iznajdljivi v raznih sredstvih proti nam. To posebno vidimo v šolskem vprašanji. Celih jednajst let so se Šent-Jakobčarii v Rožni dolini morali boriti za jedno slovensko šolo. Koroški deželni šolski svet in pa deželni odbor sta z raznimi zvijačami znala preprečiti, da stvar ni prišla tako dolgo do končne rešitve. ,Ko je že bilo vse rešeno, še so mej prebivalstvom začeli neko agitacijo za nemško šolo.
Ko je slovenskim Korošcem dovoljeno nekaj slovenskih'šol,' se pa deželni šolski svet in deželni odbor še vendar trudita, da bi zavlekla izvršitev odločeb višjih instanc in ohranila v dotičnjh okrajih tudi še na dalje nemške šole.
Izumili so si novo sredstvo. Jeli so razdeljevati v takih krajih dvorazrednice v jednorazrednice, od katerih je vselej jedna nemška. Pri tem jih pa ne vodi le skrb za nemške otroke, ker tacih otrok v slovenskih krajih nI, temveč dobro vedoč, da se otroci na jednorazrednici toliko ne nauče, kakor na večrazrednicah, radi bi po tem potu pripravili prebivalstvo, da bi se zopet oglasilo za prejšnjo uredbo šol. Potem bi pa seveda z velikim veseljem trobili v svet, da koroški slovenski kmetje sami priznavajo potrebo nemških šol;
Pa tudi po druzih potih hočejo dokazati, da so nemške šole potrebne in prebivalstvo pripraviti do tega, da preneha boj proti njim. Uraduje se dosledno nemški, posebno deželni odbor pri tem ne pozna določb državnih osnovnih zakonov. Vsem občinam nemški dopisuje in zahteva nemške odgovore.   Tako ima slovensko prebival-
stvo velike težave. Gospodje v Celovci si pa mislijo, bodo že slovenski kmetje spoznali, kako potrebne so nemške šole, ker sicer naših odlokov ne bodo razumeli in bodo romali po več ur daleč, da jim kdo prebere nemško uradno pismo.
.S takim postopanjem bi bili morda tudi že kaj dosegli, da so sedanje nemške šole v praksi pokazale zares kaj sadu. Ker se pa navadno v njih otroci niti nemščine niti slovenščine ne nauče, se pa prebivalstvo zanje vendar ogreti ne more, ker od njih nima nobenega praktičnega dobička.
Pritoževati se je torej začelo proti nemškemu ura-dovanju. Slovenske občine so začele odločno zahtevati, da ž njimi uradi občujejo v slovenskem jeziku. Da se deželni odbor v prvi vrsti upira slovenskemu uradovanju, se mi ne čudimo. V neki cestni zadevi se je občina Bistrica pritožila proti postopanju deželnega odbora celo na državno sodišče. Toda žal ni dosegla svojega namena. Sodišče je razsodilo, da je v tej stvari občina deželnemu odboru podrejen urad in torej nima pravice do pritožbe. O tem se pa sodišče ni izreklo, je li postopanje deželnega odbora pravilno ali ne. Kritiko vati te razsodbe seveda ne smemo, da celo radi priznamo, da mora biti utemeljena v zakonih. Toda ta razsodba je jako osodepolna za slovensko prebivalstvo. Ž njo so slovenske občane prisiljene, da morajo vsaj v nekaterih stvareh nemški uradovati.                                                                  ,
S tem je tako rekoč izrečeno, da kdor nemški ne zna, ni sposoben za župana ali občinskega svetovalca. Res da s:e župan lahko s tem pomaga, da vzame nemščine veščega tajnika, ali s tem postane nekako odvisen od svojega tajnika. Tudi je tako poslovanje škodljivo, če župan podpisuje stvari, katerih ne razume. Večkrat utegne imeti slabe posledice. Vidno je torej, da smo Slovenci pri tacih razmerah prikrajšani v svojih pravicah.
Iz te razsodbe državnega sodišča posnemamo dvoje. Prvič, kako je škodljivo za nas, da član 19. državnih osnovnih zakonov še nima izvrševalnega zakona in pa kako škodljiva je za  nas  Slovence deželna avtonomija,
380
za katero se nekaterniki pri nas radi navdušujejo. Kaj pomaga, če smejo naši poslanci v deželnem zboru govoriti in razpravljati Bog ve o čim vse, če se pa v imenu deželne avtonomije na Koroškem lahko vsiljuje občinam nemško uradovanje.
Razsodba državnega sodišča utegne za nas Slovence postati naravnost osodepolna. Ne le koroški, temveč tudi štajerski deželni odbor bode jel sedaj študirati, v katerih stvareh so mu občine podrejeni uradi, da bode ž njimi občeval v teh stvareh samo v blaženi nemščini in zahteval nemške dopise. Seveda razmere na Štajarskem posebno v cestnih zadevah so malo drugačne, ker imajo okrajne zastope in je torej delokrog deželnega odbora nekoliko bolj omejen. Ali vsekako se bode našlo več stvarij, s katerimi se bode dalo pospeševati ponemčevanje.
Naših državnozborskih zastopnikov dolžnost je pa, da to stvar spravijo v razgovor v državnem zboru, da svet izve, kako je z narodno jednakopravnostjo na Koroškem. Po svojih močeh pa je jim tudi delati na to, da mi vendar jedenkrat dobimo izvrševalni zakon k članu XIX. osnovnih zakonov, da potem ne bode več mogoče tako samovoljno izvajanje narodne jednakopravnosti. Tak zakon bode pa moral biti jasen, ker sicer bi ga zopet naši nasprotniki po svoje zavijali. Nikakor se pa v njem ne sme dati prevelike pravice deželam, ker bi mi prišli iz dežja pod kap, ko bi kake podrobnosti o narodni jednakopravnosti določevali deželni zbori.