N«jvečji slovenski dncmak v Združeni' \ državah
VeUa u vse leto - • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev t Ameriki
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
Land legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—£
No. 299. — Stev. 299.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 23, 1935.—PONEDELJEK, 23. DECEMBRA 1935
Volume XLIII. — Letnik XL
ANTHONY EDEN-NOVI ANGLEŠKI YNANJIMINISTE
V Rimu smatrajo to imenovanje kot veliko nevarnost za mir
ARMADA
JE NAROČILA __AEROPLANE
Armada naročila 103 hitre aeroplane. — Do leta 1936 bo vojni department imel 490 aeroplanov.
WASHINGTON, I). C.t 22. decembra. — V namenu, da pride armadni zračni zbor do svoje najvišje moči, je vojni department naročil 103 najnovejše bombne aeroplane. Izdatki za t eaeroplane znašajo $9,04(i,0<X) in graditi jili boste pričeli takoj dve tovarni.
Tvrdka Douglas Aircraft Company v Santa Monica, Cal., je dobila naročilo za 90 aeroplanov z dvema motorjema po 850 konjskih sil. Vsak aeroplan bo veljal $72,200.
Drugo naročilo za 13 aeroplanov je dobila Boeing Aircraft Company v Seattle. Wash. Aeroplan i so namenjeni za bombardiranje in jih gonijo štirje motorji. Tak aeroplan nazivljajo "leteča trdnjava" in velja $19fi,000. Tvrdka bo izdelala po pot aeroplanov na mesec.
Obenem pa radi tvrdka Glenn Tj. Martin v Baltimore, Md., 100 bombnih aeroplanov.
Ti aeroplani za bombardiranje bodo povečali zračno bro-dovje 490 drugih aeroplanov, ki se sedaj gradijo. Vsi ti aero_ plani bodo dograjeni tekom enega leta.
Vojni tajnik Dern je v svojem zadnjem letnem poročilu omenil žalostno stanje zračnega zbora ter je predlagal v prihodnjih treh letih po 800 novih aeroplanov.
Voditelji kongrgesa in častniki zračnega zbora delujejo roko v roki proti temu cilju. Vsled tega je verjetno, da bo prihodnji kongres dovolil za zračno obrambo do sedaj najvišjo vsoto.
NAJHITREJŠI AEROPLAN
BERLIN, Nemčija, 20. dec. — Znani gradilec aeroplanov Anthony Fokker je v svoji tovarni v Amsterdamu zgradil aeroplan, ki leti po 360 milj na uro.
Aeroplan, ki ima samo en sedež, doseže svojo največjo hitrost v višini 9000 čevljev. — Opremljen je z 7-palčnim topom, ki strelja skozi propeler.
DOLOČITI MORAJO
CENO PREMOGA
WASHINGTON, D. C., 20. dee. — Komisija trdega premoga je naročila lastnikom trdega premoga v Appalachian okrožju, da določijo najnižjo ceno premoga do 27. dec.
Komisija je lastnikom rovov zajpretila, da bo sa*ma določila cene, ako s tem še dalje odlagajo.
\
TURČIJA RAZVIJA INDUSTRIJO
Turčija želi postati industrijsko neodvisna. — Poljskih pridelkov ima v izobilju.
ISTANBUL, Turčja, 2 2. decembra. — Turčija kaže velik napredek na poti do -svojega cilja, da postane dežela gospodarsko in industrijsko neodvisna. Živeža prideluje v izobilju in pride v tem oziru v poštev samo organizacija.
Da pa se Turčija oprosti tuje industrije, je velik problem. Skozi stoletja je Turčija uvažala vse industrijske izdelke. Pred vsem je bila na zunanji svet navezana za surovine .vsa. ke vrste, vsled česar je bila obramba dežele vedno v nevarnosti.
Vsled tega so se voditelji Turčije, ki je dobila svojo svobodo le z velikimi žrtvami na ozemlju, zavzeli, da dežela ne bo nikdar več prepuščena na milost in nemilost tujih narodov.
Skromen petletni industrijski program, ki je bil sprejet pred tremi leti, se bliža svojemu koncu. Posebno veliko važnost polaga ta program na tekstilno industrijo. Velika predilnica v Kavseri je v popolnem obratu; dve predilnici so zgradili v Naziliji in Ereeli, eno pa gradijo v Malatiji.
Kadar bodo vse te tovarne v obratu, Turčija ne bo več navezana na uvoz bombažnih izdelkov.
Druge tovarne, ki so vključene v petletki, so: papirnica v Izmid Merijo, tovarna za u-metno svilo v Brusi, tovarna za koks v Gemliku, steklarna v Zonguldaku.
Ta petletka, ki je imela v prvi vrsti namen preiskusiti obseg domačega materjala in finančne zmožnosti, se sedaj bliža ugodnemu koncu. Vlada že pripravlja načrt za drugo petletko, ki bo izvedena v mnogo v-jem obsegu. Posebno važnost bo zavzela kovinska industrija in elektrifikacija.
V Karabuku bo zgrajena velika železna tovarna. Kara-bunk se nahaja v bližini pre-mogarskega bazina v Zonguldaku ob Črnem morju in blizu železnih rudnikov v Sufranbo-lu. Kadar bo v obratu ta tovarna, bo imela Turčija dovolj železa in jekla za svojo porabo in za obrambo dežele.
Ako je ta načrt iz gospodarskega ozira dežele, ki je v prvi vrsti poljedeljska, pravilen, bo pokazala bodočnost. V vsakem oziru pa bo Turčija nmogo pridobila za obrambo dežele in to je v prvi namen nove vlade. Za ves ta program je Turčija prejela samo osem milijonov dolarjev posojila od Rusije, kar kaže veliko žila-vost nove Turčije
ZAPLETU AJI V MEHIKI
Vojaštvo straži njegovo hišo. — Vlada mu je dovolila, da odpotuje iz dežele.
MEXICO CITY, Mehika, 22. decembra. — Velika politična zmešnjava je zavladala v deželi vsled negotovosti, ako bo bivši predsednik in 4 4 železni mož" Plutareo Elias Calles odpotoval iz dežele, ali pa bo ostal, ker je nedavno izjavil, da bo odpotoval samo pod silo.
Na letališče je hitelo 500 vojakov s .poveljem, da pridržijo generala Callesa, ko je vlada izvedela, da namerava bivši predsednik odpotovati iz dežele. Pozneje pa je bilo izdano na vojaštvo povelje, da ga pusti, ako hoče odpotovati.
Callesovi prijatelji so obvestili vlado, da je Calles. pripravljen iti iz dežele. Calle's pa je iz svoje hiše podal obvestilo, da namerava ostati v deželi za nedoločen čas. — Osebe, ki so blizu generala Callesa, pravijo, da se je Calles odločil, da ostane, navzlic temu, da je njegovo življenje v nevarnosti.
Zlasti delavske organizacije so mu nasprotne. Kolikor je znano, vlada ni odredila ničesar za varnost Callesovega življenja.
Calles trdovratno ostane v svoji hiši in se ne zmeni za zahteve, da zapusti deželo. — Uprava letališča pravi, da Calles ni najel aeroplana, ki bi ga odpeljal iz dežele.
Predsednik Cardenas je odpotoval v neko oddaljeno mesto države Mexico.
AMER. IZVOZ V ITALIJO JE NARASEL
V novembru je bilo poslanega mnogo petroleja, kovin, traktorjev in delov za avtomobile in aeroplane. — Večinoma gre izvoz v Afriko.
WASHINGTON, D. C., 22. decembra. — Iz poročila trgovskega departments, je razvidno, da je šlo v novembru iz Združenih držav mnogo "vojnega blaga" v Italijo in v italijanske kolonije v Afriki.
Izvoz v novembru letošnje ga leta je znašal $9,054,915 v primeri z izvozom v novembru lanskega leta v znesku $8,418,-608, kar ni ]*>sebno velik na-rastek. Toda izvoz bombaža je padel od $5,407,497 na $3,830,-898. Narastek pade ponajveč na petrolej, baker, staro že-lezje, avtomobile, traktorje in dele za avtomobile in aeroplane.
Izvoz "vojnega blaga" v italijanske kolonije v Afriki je narastel od 17,971 na 583,735 dolarjev. Posebno je narastel izvoz avtomobilov in petroleja.
Lansko leto je bilo v enajstih mesecih poslanih v AfriT ko avtomobilov v vrednosti $6,621, letos pa v enajstih mesecih za $200,624. Povprečni mesečni izvoz petroleja v enajstih mesecih lanskega leta je znašala $417, letos pa $61,105.
RUSI IŠČEJO ZLATO V URALU
Nedavno je bila najdena kepa čistega z!ata. — Nad 100,000 ljudi išče zlate zaklade.
ANGLIJA BO IZVEDLA SANKCIJE V DO SKRAJNOSTI; ANGLEŠKA | ARMADA BO REORGANIZIRANA Av
MOSKVA, Rusija, 22. dee. — Ker je ekspedicija pod vodstvom Hi je Semenoviča Palce-va v bližini vasi Polvski v Uralu v nedeljo našla kepo čistega zlata, ki tehta 30 funtov, je sovjetska vlada pričela v velikem obsegu iskati zlate zaklade.
Nad 100,000 ljudi se je odpravilo iskat zlato. Ze od svojega početka se je sovjetska vlada zelo zanimala za zlato industrijo, toda pridelka navadno ne objavlja. Samo za Božič leta 1933 je Josip Stalin priznal, da je bilo pretek-1 lem letu pridelanega zlata v vrednosti $100,000,000. Tedaj pa je tudi rekel, da bo ta pridelek v treh ali štirih letih po-trojen.
Leta 1842 so v Uralu tudi našli kepo čistega zlata, ki je tehtala 52 funtov, leta 1882 pa zopet kepo, ki je tehtala 35 funtov. Sedanja kopa je bila najdena v pesku v globočini štirih jardov.
IZGUBA NEMŠKIH
ŽELEZNIC
BERLIN, Nemčija, 20. dec. — Državna železnica, katero je kancler Hitler nedavno o-značil kot "vzorno socialistično podjetje", je naznanila, da bo najela javno posojilo 500,000,000 mark, da pokrije velikanski .primanjkljaj, katerega je povzročil nazijski delavski program.
Posojilo bo upravljala državna banka, ki bo izdala obveznice nemških državnih železnic, ki bodo nosile 4 in pol odstotka obresti in bodo iz-plačljive leta 1944. Obveznice bodo naprodaj od 6. do 16. januarja, obresti pa bodo tekle že od 1. januarja.
Ali ste že naročili Slo-v ens k o - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov.
KOMUNISTIČNA ZAROTA AMERIKI
Komunistična stranka v Ameriki ima izdelan načrt za oboroženo vstajo in za pokol j vseh sovražnikov revolucije in v dosego tega namena je sklenila naslednje:
1.	Generalna stavka v Zdr. državah.
2.	Zasesti arzenale, izzvati oboroženo vstajo, podžigati upor v armadi in nastopiti proti policiji s puškami, topovi in plini.
3.	Strmoglaviti sedanjo obliko vlade in vladati deželi po revolucij onarnem delavskem odboru.
4.	Na razvalinah »starega vstroja postaviti sovjetsko vlado pod brezobzirnim diktator-stvom proletarjata. Iztrebiti s pokolom in umori vse sovražni, ke revolucije.
5.	V Združenih državah postaviti s silo slično vlado, kot jo*je postavila boljševiška revolucija v Rusiji pod Ljeni-nom in Trockim.
Vse to je opisano v knjižici z naslovom "Zakaj komunizem?", ki se razprodaja v New Yorku in po vseh večjih mestih Združenih držav.
PROSTA VOŽNJA V RUSIJO
NUERENBERG, Nemčija, 22. decembra. — Največji nasprotnik komunistov, Julius Streiclier, je ponudil vsem ne-spreobrnjenim nemškim komunistom prosto vožnjo v Rusijo, ako zaprosijo v desetih dneh.
To je Streiclier ponudil 15 komunistom, ki so bili izpuščeni iz koncentracijskega taborišča v Dacliau.
TURČIJA SI NABAVLJA AEROPLANE
ISTANBUL, Turčija, 20. decembra. — Veliki narodni zbor bo izdal odredbo, po kateri bodo vsi Turki prispevali 2 odstotka svoje plače za vojašlke aeroplane.
Odkar je v maju predsednik Kemal Ataturk pozval državne uradnike za sklad 30,000,000 turških funtov, so vladi prostovoljno odstopili 2 odstotka svojih plač, državni poslanci pa so dali enomesečno plačo. Nova odredba bo tedaj veljala samo za uslužbence privatnih podjetij.
SMRTNA KOSA
V New Yorku je nenadoma umrl znani rojak Mr. Janče Majdič, star 38 let. Zapušča vdovo in hčerko. Truplo leži v pogrebniškem zavodu Brauti-gan, 439 East 9th St. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Naročite se n a "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
DRZNA POTEZA ANGLEŠKE VLADE
Kot naslednik Samuela Hoare, ki je zaeno z La-valo-m sestavil mirovni načrt ter je moral odstopiti, ker je bil izpostavljen prehudi kritiki, je bil včeraj imenovan za angleškega vnanjega ministra Anthony Eden.	- v
Pod ministrskim predsednikom MacDonaldom je bil Eden nekak potujoči diplomat, ko je pa prišel k krmilu Stanley Baldwin, je bil imenovan za ministra pri Ligi narodov.
Ko je stopilo v Ženevi v ospredje vprašanje glede sankcij, je igral minister Eden glavno vlogo ter si je s tem nakopal mržnjo italijanskega diktatorja.
Imenovanje 381etnega moža za angleškega vnanjega ministra je za italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija najhujši udarec, kar jih je doživel v zadnjih letih.
Istočasno je bilo objavljeno, da bo Anglija popolnoma reorganizirana svojo armado.
Nad Evropo se zbirajo vojni oblaki. V usodnem času, ki se bliža, bo igrala Anglija odločilno vlogo.
SVARILO ZA ITALIJO
Z imenovanjem Edena je ministrski predsednik Baldwin resno posvaril Italijo.
Anglija bo izvedla sankciisko politiko do skrajnosti. Govorice, da ne bo odrejen embargo n a olje, so nenadoma utihnile. Liga narodov bo najbrž takoj po novem letu prepovedala svojim članicam pošiljati petrolej, železo in premog v Italijo.
Temu nasproti je pa izjavil Mussolini, da bo smatral embargo na olje za sovražno dejanje. Kaj se lahko iz tega razvije, je slehernemu jasno.
NEVARNOST ZA MIR
Italijanska vlada še ni oficijelno izjavila, kaj misli o izpremembi v angleškem kabnetu, toda neki vladni zastopnik je rekel: — Imenovanje Edena je velika nevarnost za mir.
Italija nadaljuje svoj boj proti sankcijam, italijanske žene darujejo vladi svoj nakit, Italijani v i-nozemstvu so bili pozvani, naj pomagajo domovini, ministrski predsednik Mussolini je pa rekel: — Mi bomo prodirali v Abesiniji, pripravljeni smo pa razpravljati o mirovnih predlogih, če bodo resnejši kot je bil zadnji predlog.
PARIZ V SKRBEH
V Parizu si ministrski predsednik Laval še vedno prizadeva najti kak način za sklenitev miru med Italijo in Abesinijo, v splošnem pa vlada v Franciji veliko nezadovoljstvo, ker je francoska vlada obljubila Angliji, da jo bo podpirala v slučaju italijanskega napada.
Obljubiti je pa morala, ker se boji Nemčije in se z ozirom na Nemčijo lahko zanaša na angleško pomoč.
Po mnenju francoske vlade je treba smatrati obljubo povsem za nekaj formalnega, kajti skorai izključeno je, da bi prišlo med Italijo in Anglijaj do oboroženega spopada.
v Ženevi pravijo, da pomeni imenovanje Edena( za angleškega vnanjega ministra zmago za Ligq narodov.
r
- if as
«t L rA B V ji. RT) D'A "
New York, Monday, December 23, 1935
fnE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L

Glas Naroda"
um Pnbiiabad fey SL0VKN1C Pt'BUSHLNU COMPANY (A OonmOm)
L BeneCIX TWM. of tbofe officers: New lark City, N, X.
B.T
O L A 8 N A K O O A " <Ve*ee «1 the l'eapfte)
JKory Day Except SiiLdayn and Holiday
d
k
*
niade »1 leta
Vrt le
to«? valja aa
hi
. 94.00 . $3.00 . 9L80
Za New fork aa celo leto......f?.00
Za pol leu ...............fs.50
Z« inoaematTo sa celo leto	«7.00
Za pol leta ...................
Sabaorlptlon Yearly 96.00
Advertisement od Agreement
•Glas Naroda" lahaja vsaki dan lzvemftl nedelj In praznikov
ebre« podpisa In osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se bttgovoi) ttl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se radi prejfinje blvallfige naznani, da hitreje najdemo naeloTnika.
<JLA8 N&BODA". 21« W. 18th Street. New Yerfc. N. I. Telephone: CHelaw S—
/
RAZOČARANA ITALIJA
Ko je bilo objavljeno besedilo mirovnega načrta, ki sta ga skovala angleški vnanji minister Hoare in francoski ministrski predsednik Laval, je zavladalo v Italiji veliko veselje.
Kako tudi ne, saj sta državnika prisodila Italiji več nega je kdaj upala dobiti: ves severni in južni del Abesinije; nad tistim, kar bi abesinslkemu cesarju ostalo, bi pa imeli Lahi skoro absolutno kontrolo.	*
Ko se je par dni nato zvevdelo, da je padel načrt v vodo, je legla težka mora na italijanski narod. Tega niti uradna l koruza razli«
KOCEVARJI NA ROBU PROPADA
poročila iz Rima ne prikrivajo.
Italijani s* zavedajo, da je vlada zgrešila lepo in ugodno priliko. IV bi takoj izjavila, da s«- strinja z načrtom. bi bila zadeva naglo rešena. T«nla Mussoliniju -.• je zdelo potreb lio protestirati.
Zaradi lepšega j«* namignil. da ponudita ni zadostna, da jo je treba v marsičem |»opravitL, predno |N»sta~" temelj ]*ogajanj.
Med tem ciDfanjfiii in obotavljanjem sta pa Auirlija in Francija načrt opustili, in Liga narodov ga je zavrgla.
Zdaj pa poročajo iz Rima. da načrt še ni mrtev. Predložen je bil italijanski vladi, ki št* vedno razpravlja o nj«*m.
Dokler italijanska vlada ne izreče -vojega mnenja, je usoda načrta negotova, m'oziraje se na dejstvo, da so ga Francija, Anglija in Liga narodov ki vrnile.
Ti nazori pa ne soglašajo z izjavo velikega sveta fašistične stranke, da je treba vojno v Afriki s podvojeno silo nadaljevati.
Mirovni načrt., po katerem naj bi bila Italija nagrajena za svoj roparski pohod, je uničilo angleško in 4*«-nncoskc javno mnenje.
Angleško in francosko časopisje ga je obsodilo na smrt. Porazila ga je svoboda govora in tiska, ki je v Italiji zatirana odkar je Mussolini na krmilu.
Da spoznamo pravi položaj Slovencev na Kočevskem, si moramo ogledati najprej gospodarsko stran naših in kočevskih ljudi. Gospodarstvo je merilo in temelj vsakega kulturnega in narodnega razmaha. Ker se pa stanje vsakega gospodarstva spreminja, ne bo odveč, če pogledamo, kako je s to zadevo bilo pri nas v bližnji preteklosti in kakšno sliko nudi v sedanjosti.
V večini je ta del zemlje hribovit kraški svet (ponikalnice in kraške jame), nekaj ravnine je v smeri od Kočevja proti Starem logu, nekaj okoli strani Kočevja, ki sega do več visokih gričev in vrhov, ki so največ porasli z lepimi gozdovi.
Plodna zemlja je težka ilov-naka, deloma apneno peščena, ali pa je prav plitva in močno pomešana z apnenčevim peskom. V ni zavali uspevajo skoraj vse kmetu potrebne kulture, na višje ležeči zemlji žita sploh ne uspevajo ali pa zelo slabo in je uspeh setve, ne oziraje se ua običajne ujme, vedno dvomljiv. Največ se seje lie vrste, ki je po-
i i,.
Nekako do leta 1930 je tukajšnji kmet največ dobil iz gozda. Par dreves je prodal, pa je imel denar. Prodajal se je les raznih vrst in razsežnosti. Kdo naj prešteje vozove, ki so prevozili tisoče in tisoče kubikov lesa za milijone. Kdor je le gibal, je dobro zaslužil. Koliko vagonov oglja se je nato voril o, kdo naj to Ve, saj so pred petimi leti po naših gozdovih še gorele številne kope, kjer so imeli ogljarji lep zaslužek. Na tisoče železniških pragov se je stesalo tu pri nas. Napenjal se je človek in živina, svetli novci so se podajali iz rok v roke, le malo se jih je shranilo za "črne dane.'* Malo domačij je, ki l»i ne imele svojcev v Ameriki. Ti so pošiljali dolarje, ki so mašili še eventuelue luknje v gospodarstvu. Za praznike, za god in manj pomembne dni so prihajali čez lužo, z njimi težki zavoji obleke in blaga. Kmetska noša je dišala po Ameriki, deloma še danes.
Znano krošnjarstvo je dona-šalo zlata in srebra. Več mesecev so možje bili v tujih de-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
življenja, treba jih je vrniti zemlji, na kateri so. Treba jih je približati zemlji, katero so I predniki pred sto in morda več leti zapustili. Treba jim je pokazati in povedati, kje raste kos kruha in dinar za davek. Koliko njiv in njivic bi moglo še nastati, kako polni bi mogli biti hlevi, in vsaj mnogo bolj polne shrambe, in še in še, da bi rasla od kamna do kamna palača.
s

Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
Peter Zgaga
je bila včasih silno močna a v
teku zadnjih 20 let je prosveta Wriških Slovencev, tako napredovala, da je le se"
Sporočili »o mi, da zadnji petek nemški naziji ni-so več zborovali v Slovenskem Domu v Brooklvnu.
Torej je splošno dreganje vendarle nekaj zaleglo.
In nikdar več naj ne zborujejo, da bo že vsaj deloma zabrisan kulturni škandal, kakršnih ne pomni dosti zgodovina
ZNAČILNA IZJAVA
Novi predsednik čelioslovaške republike, dr. Edvard Beneš, je te dni razpravljal o političnem položaju ter med drugim dejal: — Prepričan sem, da bo leta 19ot> ohranjen v Evropi mir, ako bomo pripravljeni braniti mir s skrajnimi sredstvi.
Bistrogledi državniki nočejo točnih napovedi. Njihove besede so vedno dvoumne.
"Mir bo ohranjen, če. . je rekel dr. Beneš. Kaj pomenijo besede "s skrajnimi sredstvi"?
"Skrajno sredstvo" za obrambo miru je vojna. Nekr vava vojna s sankcijami ali krvava vojna z orožjem.
Iz tega sledi nesmisel: — Evropa bo imela mir, če bo pripravljena braniti ga z vojno.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
f JUGOSLAVIJO
S 2.75....................Din.	100
f 5.15 .................. Din.	200
$ 7.25 .................... Din.	300
$11.15__________Din.	500
mit
$47-00
Din. 1000 Din. 2000
f 1IALUO
Za $ 9 25 .................. Ur 100
$ 18.20 ____________________ Lir 200
$ 44.00 .................. Ur 500
$ 87.50 ___________________ Ur 1000
$174.00 .................. Ur 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
■a IspUtilo veftjin mneakor kot sgora) navedeno, bodUl t dlnarjin sil lirah dovoljujemo fte boljo pogoj«.
COi T AMIKlSUH DOLAKJIB
t 1.»
UMI
• • • • • ••••* • • M •
(tlJMi
Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplaCllc t dolarjih.
MUNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PB1-v STOJBINO
5LOVENIC PUBLISHING COMPSNY »GU« Naroda99
NEW Y0BH, N. Y.
g krompirja irlavna hrana j želah. na jesen ali pomlad so prebivalstva, t V pridenemo še j prišli in pretresali kovance v fižol, nekaj zelja. i»a smo opni- žepu. O bajnih vsotah vedo povili < tem, kar veČino prebival-1 vedati.
i-ev ? »reži v! ia. V -plošneni pa; |)a |l;l |>„ preveč ob-zemlja tudi tega živeža m- j sojal. .Vs. kam je šlo vse to Im-dovolj, i»osebii.» v hrilM.vitih gnstvo. moram povedati svoje krajih, kjer je sieer dovolj zem- prepričanj.-, da se j., tem vs.»-Ije. a malo obdelane. za polja j tam marsikje pripisala kaka primerne.	j rii#-ln. Res pa I*,. da so prinesli
Zemlja s.* ž.....I davna z-loi toliko, da > družina brez težav
r#nmitivno .dMb biie ii» s.-ne iz pn bila čez čas. ko domaČa ■dli iz nje niti to. kar bi mogla kašča ni imela kaj nuditi, dati. kar pa j.- ilebuna razum- l.jmlstvo se s|»oiiiiiijn tega. ljivo. če pomislimo. da zemlja | s|.ominja se čas.»v. ko je moglo Jii bila že desetletja nikomur j živeti br«~ iiomanjkanja. fv edini vir /a življenje. Kakor. l,ndiš ,>o teh'krajih, se moreš o pa so nasta jale druge možnost i 1 temu kmalu prepričati, saj so za preživljanje, tako se j.- ved |Mv_rovori o časih, ki so bili. na no bol j opuščalo kmetovanje, j dnevnem redu. Pripovedu jejo ki ie premalo nosilo.	tj 0 Vseh mogočih dogodkih.
Pred desetletji je bila živi- Teh }xnrrešajo in brez njih niti noreja na znatno višji stopnji, živeti ne umejo. kakor je danes. Posamezne vn-1 Zato pa je današnji dan tem si so gojile po sto in več glav, težji. Prišla je s severnimi živine, i lanes nekatere koma j j vetrovi suša, v gozdih so se za-po dvajset. Le v nekaterih kra- čeli sušiti sokovi, vedno manj-jih groje š<* nekaj ovac. drugod š;» j». bila vrsta voz natovorje-
PLES PO ŽAREČI ŽERJAVICI
Sredi silnih gozdov Stramlja planine med Malim Tirnovim in <'mini morjem na Bolgarskem
h-ži ^tarol.ol^ar^ka vas -'Vul irnri**.	kakih 1'"» hiš.
\ uluari M* |»eeaji» /. /iviuore.j»>. Vas je iz t t —l i 1 a easov. k.* -o
nekaj starih ljudi pri tej sekti.
Vendar se prebivalci še vedno zanimajo za to češčenje ognja in ples na žareči žerjavici, kar začno obhajati "nesti-nari" junija na god svetega Konstantina in sv. Helene. Takrat se zbere vse prebivalstvo v sprevod-, ki ga vodi 70 let stara "baba — nuna Kacarova", katera pleše po žerjavici že 50 let. Njenn hči, ki je stara 45 let, pleše samo vsakih 5 let, druge tri ženske plesalke so stare 50—60 let. Voditelj te sekte pa je Kiro Kača rov. mož "babc-nuiie'\ Učenjaki se zadnje čas«' z«*lo trudijo, da bi ugotovili skrivnost teh plesov, a ne morejo. (V ne bodo raz-! vozijali te uganke kmalu, bo o-J Takrat je pa mož posegel stala neredna, ker med mla<'*
Ce je kakšen dan dvorana prosta, in če je vodstvo rado darno, naj jo brezplačno prepusti socialističnemu ali ma-gari komunističnemu društvu, nikdar pa ne kakšni fašistični organizaciji.
★
Mnogo zafrkacij sem že slišal, take pa še ne, kakor zadnjič v Brooklvnu.
Neki rojakinji je kar naenkrat padlo v glavo, da si mora dati ostriči lase. In je ta<ko prepričevala nevoljnega moža:
— Ostriči se bom dala. To je moderno. Skoro vse so ostrižene. Pa koliko časa bom prihranila. ker mi ne bo treba spletati kit.

nere-ena. e:ra nihče v«-e n**
\ me
zna.
boš m ihrani-
j — \e vem, ce S.-de;> s-*kte je v " kouaku** j la kiij časa. n.-ki ko«"-i. katero imajo za' — Kako da ne* sv«'tiš«V. To etii.V varuje' — Zato. ker -i boš morala
tu vladali C:ki. ki ^bi :uje.Kr!lT »I«««** ! prebivale.« t,- va-i i,,M.|i..vali!	uuk:i
*baba-nuna**. Zeiiska naeii- vrat umivati. I< 11 za pa. b* \ :i**kako omtitieno,
!14 Vulsniie** — Bolgare.
r zar<>|H»ta sveti y t j fxibeii * * i!i za | »oje **du Ia." ' »b stari b«»Ir-ki va>i i- š- dam-1 u— "baba iiumr* ilvi--j ravnost doma n.-ka verska -kta. ki ea< j114 5n *,r,>tI kr,l ',u	ku"
Z;
Love.* j.- pri|*ovedoval: — Krasilo lisico m-iu Ustrelil. Xa v glavo sem jo pogo iil. da j»- bila na mestu mrtva
ti o'jeiij. tovo p|*»
ča^rel; •»-
To si t prebivalci ir* »-j T 7 J* * /.»■': od Orkov. To K
kr.-
a njo vsa
sos. ška.j*|*u.ia lisica je vra/Ja žival. Po. da je o-' tubnili -»• zna. da bi človek ne
je kreg j »oiron
eyrnja p nnešano -1 -t.-Ha le žerjavica, začno babe verjel. Zato -i-iu ji krščanskimi običaji in s čumV- j pl. sati okr«>ir žerjjivice. nakarj >trela v nogo. Takrat njem svetega Kon-štantiria i;i •• baba-uuita** prva ln»sa zn-' -k.M-ila kvišku Helene. Ta <ektn se i;ne-!->ene nn žerLivico in pleše |m>: l«Iisk. Nikdar
iel.
s v
se je že pred leti opustila ovčie-reja, četudi so kraji za ti primerni. Dotok dohodkov je bil od drugod dovolj močan, opustila se je t:*, panoga kmetijstva, ki človeka sicer ne obogati, ga pošteno redi.
Sadjarilo se je brez načrta, sadilo vse, kar je prišlo pod roko. Tudi ni bilo pravega zanimanja, ker od sadja si nihče pričakoval, kaj prida. Sadilo se je le za domačo porabo, vse, da je le sadje bilo. Rdki so mislili tudi naprej, ter sadili in gojili sadno drevje in pridelovali sadje po zahtevah sadnega trga. — Da so kraji primerni za mnoge vrste sadja, smo videli na sad jarski razstavi v Kočevju. Videli smo nepričakovano lepo sadje z našega konca, ugotovili pa tudi. da ima posameznih mnogo sort, a vsake le za košaro in je malo.
nih z lesom, dokler niso skoraj izostali. SvetJosivi stebri dima z gorskih reber so izginili, zadnje kaplje Je osušilo lansko sonce. Zuljavih rok in preteg-njenili mišic so se vrnili ljudje v svoje domove.
Tam daleč za morjem se je nekaj zrušilo, streslo pa tudi pri nas. Dolarji so izostali, kje se je zganilo in le nemi pogledi pričajo o bojazni za bodočnost.
Krošnjarski koš je postajal vedno težji, vedno dalj so se držali možje v tujini, vedno mani jim je ostajalo za svojce. Tretii vir je usihal in skoraj usahnil.
Ljudstvo se je znašlo pred neznanim. Vse je odpovedalo, ostala je le zemlja, zemlja, ki vseh. taka kot je danes, preživljati tie more, še manj pa nuditi prejšnjim časom podobno življenje. Prišli so iz kmečkega
Za nj«» planejo |»»tem III plešejo po ognju kake
m.*- j zene na žerjavico -nuje "nesinari*" ljudje, ki g" . nj, }. vore resnico. Pravo sri^IišA. :,|ni:,
sekte pa prav z:» prav nI vas ,Vtrt ure. Trikrat to poiiove. "Vnlgari** ampak sosednja nakar st. vse zažene k ženskam manjša vasica ''Priinja .Iurta*\: irledat. ali so si kaj opekle bo-1 kočeiou letu v
lal še dva je pa in je šla. ko več je nisem vi-
ke! i.
'Ijiva'.cev. Ta -< kia
Trne bi karalo na tatarsko	noge. Nikdar pa nihče ne
opazi kake opekline. Ta ples traja *» dni in Še danes ni pojasnjen.
fVŠČenje ognja in ples po žerjavici je pri ženskah te sekt" tako nekaj silnega, da znore. če bi tega ne mogle opraviti, kadar bi jih n. pr. doma pri jelo tako zamaknjenjc. Nekatere so že morali zaradi tega dati v norišnico.
Kakšna i»o bilanca letošnjega letaKaj Ih>uio zapisali te-lovo ? bo treba za-
IMAMO V ZALOGI
Za Božič...
NE MORETE BOLJ RAZVE-ŠEDPTI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT ČE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
<'»• drugega lie, pisati to-le:
Prosperiteta se ni vrnila. Mussolini ni podjarmil Abe-sini ie.
"Pravijo, je modroval roje čas zlato. Pa ven-
jak. da
vabiio x\ vrsKi ir«>
LETNA VESELICA
Slov. Doma, Inc.
na DAMHK STREET LITTLE FALLS, N. Y.
soboto zvečer, 28. DEC.
Začetek v«*st*Iit*o <«1> S. uri *vitVr. 1'ljudno se val»i vse slovensko občinstvo od tnkaj in iz drugih naselbin na to prireditev.
I«;iiAL ISO SLOV. ORKESTER Vsto|niiua za vs*» inlraslr ^.V: «>tr«M-i |H«»sti. Za «lo!»r«» )Histn>2lNi 1m. prcskrliljem*. Za obilen .»bi-sk so jiriporix'-a «Mll»ur.
Frank Mash-.
SLOVENIC PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18tli STREET : : NEW YORK
Važno za potovanje.
Kdor j0 namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne tkušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se saupno obrnite na nas sa vsa pojasnila
Mi preskrbimo vsa, bodisi prošnje sa povratna dovoljen njat potne liste, vite je tn sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroška.	*
Nedržavljani naj ne odlašajo do sadnjega trenutka, ke* prodno se dobi ie Washington povratno dovoljenj*. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ra brezplačna navodilo im caaotavlja-m o Vam, da hosts poceni m udobno potoval*
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
dar vidim, da ima človek lahko prav dosti časa in prav nič denarja... "
*
—	Ali ima tudi žena vedno zadnjo besedo.*
—	Ne, pri nas jo imam jaz.
—	Kaj pa rečeš nazadnje?
—	Navadno pravim: "Oprosti, saj nisem tako mislil.
*
Doktor: — Vi imate tur na hrbtu. Nikar ga ne zanemarjajte in vedno ga imejte pred očmi!
★
—	Ti |ta v resnici nisi tako neumen, kakor izgledaš! — je rekel rojak rojaku.
—	Saj vem: vidiš in to je »Mlina razlika med nama! —mu je odvrnil.
Leta 1JU4 jih je bilo dosti.
Tekom svetovne vojne jih je kar mrgolelo in še par let po vojni jib je bilo precej.
Potem so pa začeli izmirati.
Pred tremi ali štirimi leti sem bil trdno uverjen, da so izumrli popolnoma. Pa mso.
Dne II*. decembra je dobilo uredništvo iz Johnstowna, Pa., karto (brez podpisa seveda) in na karti besede: — Spet ste se malo izkihali nad Avstrijci. Čemu pa nič ne poveste, kako salameuf&o so Žugosl&vi bežali z Reke. Mussolini je dal Jugooslom dobro klofuto. O tem bi raje kaj poročali, vi častilci beograjskih krvnikov.
Ta karta je dokaz, da Av-strijalci se niso izumrli.
"GLAS NARODA"
New York, Monday, December 23, 1935
T
THE LARGEST SWVENE DAILY IN U. 8. TL
KRATKA DNEVNA ZGODBA
X'l

'IWWWP^,MIUMJUBff y.'v*' ^ -•:■••

--Si:.
B. JJEVIX:
V državnem okrevališču 'Bo-tli zdrav' smo imeli jako slabo kuhinjo. Ne vem, ali je bila tega kriva povsod občutljiva kriza in štednja, ali pa ni bilo vodstvo kos svoji nalogi. Dejstvo je, da sem že po tridnevnem bivanju v zdravilišču postal jako mrk. Moral sem za luknjici skrajšati jermen okoli pasu. Prsv tako se je godilo tudi vsem drugim, okrevanja potrebnim gostom bolniške blagajne. Ves dopoldan so obupno postopali pod kuhinjskimi okni, stegrvali vratove, pohlepno vohali pečenko in poskušali zvedeti, kaj je danes na jedilniku. Samo dva izmed nas sta se počutila prav dobro. To sta bila neki kovinar, ki je igral na blalaljko ;n moskovski knjigovodja, ki je pel romance. Vedno sta prejemala -dvojne obroke pri kosilu. Kuharice in po-
mivalke so v njima bil«* posebno| rilu in nesnagi v jedilnici, prijazne. A mi, vsi ostali po-1 Vplivenmož nas je pazno poslu vprečno nenadarjeni ljudje, šal jn rekel: smo jima samo zavidali in no- — Ničesar sličnega nisem o-sili zadnje denarce okoliškim imzil.
kmetom, pri katerih sokupova-] Pojasnili smo obiskov.-deu, li zn )»riboljšek mleko in rdeče!,]., snu) (](>bivoli v /v<-zi z jagode. Denarja nam je kmalu j vim prihodom popolno nepvi-
' POUČNA ZGODBA
jenih vrstah prikorakali k zajtrku in se zavzeli. Miza je bila lepo pogrnjena. Poleg vsakega krožnika je ležal snežno-bel prtiček. Krožniki so bili zvrhano polni valbjive rožnate gnjati. Vsakdo izmed nas je dobil jajčnik in kozarec mleka.
Seveda se je naša bojevitost takoj razpršila v nič. Postali smo židane volje in po zajtrku ujbrano zapeli: "Borci, korakajte v bitko." Besede: "(lo-ol-go-o >mo se rodili v ječi" so donele posebno vneto in prepričevalno.
Naša nenavadna sreča je imc-
val, — ali se spominjate, kako smo šli na morje, da bi poskusili ujeti vsaj malo rib za pribojšek l Ali ste videli onega starčka, ki se je solnčil na pesku 1 Zaupal sem nekoč temu starčku nače težave in rekel, da moramo po odhodu vplivnih gostov redno stradati. Starček je rekel:
— Veste kaj ? Če hočete, prav lahko vam bom glumil visokega uradnika. Jaz sem vpoko-jen igralec in sem nekoč nastopal celo v vlogi kralja. Zahtevam samo tri rublje nagrade, vi pa boste morali pripra-
la povsem proproste vzroke. Z viti moj nastop . . . jutranjim brzovlakom je dospela v okrevališče "Bodi zdrav" neka vplivna oseba. Ko je Šla z nami vred v kopališče, smo pričeli takoj pripovedovati, ka-lniki. ko slabo s,^ nam godi. Potožili smo o stenicah, umazanem pe-
— Torej fantje veste kaj: pomenkovali se bomo danes pri kosilu, da obiskujejo vsa zdravilišča preoblečeni visoki urad-Preprieati si* hočejo kako >e godi zavarovancem bolniške blagajn«' na dopustu. Ali ste razumeli!
Wi «.(> seveda skupaj odgovorili :
- Smo! Vi]ei! Sijajno!
F*1 "redili Milo '/bil ko, v-i olti-
•ali i
■Hi «i
ano
•"•akovano spremembo, doeiu1 j< via d; dn j »opre i prava revŠčin;..
— Ze prav — }:■ r» kel vpliv ni mož, — poeakajmo. kaj l>o jutri. .Tutri in pojut riŠn i,m: seveda .jo bilo vse zopei v sre
zmanjkalo in potem so morale prevzeti njegovo vloiro brisače, zobne krtačice ali e»*lo prijazne besede, ki pa -o manj priljubljena plačil nr. sredstva.
— Joj, prijateljčki, pravkar sem bil v kuhinji in videl tri\|(I. Zvečer, ko ie počastil «r,-.st I gnjati pa najmanj deset zakla-;z OSelmo inleložl>o našo nogo-! nih kokoši. Kuharica Maša že m<?tlm nri-editev, nam je rekel: vrti sladoled. Na mizi stojijo j _ Hrana je tu izvrstna, na-velikanski »vrči mleka, lezi io i stavl jonci JlH<] vse pot reži ji-jajca in čajno maslo. Tovariši. |v; Osebno sem se prepričal, če ne bom dobil za zajtrk vsaj j vaŠa ovadba dokazuje zirolj to. mrvico šunke, ne moremo jam-|(1{, vi ra(]i „„ nepotrebnem <!«•-Čiti. da ne bom postal mordec! h,lto noprjPke. To res ni lepo.
»o dvajset enar >tar
i \: a z:! i, •!: i
pa
' a icii. 1<»
ljivo razočaranje. Ta dan smo dobili za obed juho brez mesa, lanski fižol in korenčke. Tudi prihodnji dan nismo videli mesa pri obedu ali večerji. Dokler nismo poklicali starčka, smo bili redno dobivali meso, čeprav v neznatni količini in dokaj slabe kakovosti. A vendar nikoli nismo jedli samo pri-kulie brez govedine. Oni, ki so imeli srečo, so celo včasih potegnili mrvico mesa tudi iz juhe. A zda j je meso popolnoma izginilo z obzorja!
Trpeli smo štiri dni in se
(Nadaljevanje na 4. strani.)
150 LET GLICERINA
ZAROCENCA
MILANSKA ZGODBS i Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
lanee ni
■ 1-i
V"
t e]| ko
• smo ■'akovai'.iii v :	gla-
o; ikor

i pia :zro-Ko
•m. j
ni-
■
Ko je nekaka pred 150 leti sloveči kemik Scheele odkril glicerin, je bila kemija še malo razvita. Zato prof. Scheele ni mogel spoznati niti narave iz-najdenega glicerina, niti posledic svoje iznajdbe. To so ugotovili pozneje šele drugi učenjaki. Od tistega časa, odkar so glicerin našli, pa do tistega časa, ko so ga začeli uporabljati, je minilo mnogo let. Pred kakimi 100 leti šele so začeli izdelovati stearin. Pri tem izdelovanju je pa postal glicerin že zelo važen. Čimbolj je rastla uporaba glicerina, tem boljše način«« <t> morali odkrivati za njegovo pridobivanje in čiščenje. (ilicerin je sestavni del v>"li masti i mnastnih. olj. Gli-
JI4
"Je, je!" je vzkliknil don Abbondio in začen ši s Perpetuo je naštel dolge litanije oseb in tu di družin. Renzo je, žal, pričakoval nekaj po dobnega, a ko je zdaj slišal toliko imen oseb, ki jih je poznal, prijateljev in sorodnikov, je obstal žalosten, s povešeno glavo ter vsak trenutek vzklikal: "ITbožec! Ubožica! Ubožci!"
"Vidite!" je nadaljeval don Abbondio. "ii: se ni konca. Če se tisti, ki so še ostali, to pot ne spametijo in si ne izbijejo vseli muli iz glave, ne more priti nič drugega nego konec sveta."
"Ne bojte se; saj se ne nameravam ustaviti tu."
"All, zahvaljena nebesa, da to uvidevate! In razume se, da se mislite vrniti na Bergama-ško?"
"Za to nikar ne skrbite."
"Kaj! Da mi le ne napravite kakšne še večje neumnosti nego je ta ?"
"Vi ne mislite na to, pravim. To je moja stvar. Saj nisem več otrok in k pameti sem tudi že prišel. 1'pam naprej, da ne poveste nikomur, da ste me videli. Duhovnik ste, jaz sem vaša ovčica: ne boste me izdali."'
"Razumem," je rekel don Abbondio in jezno zavzdihnil. "Razumem. Uničiti hočete sebe in uničiti mene. Ne zadostuje vam. kar ste vi prestali: ni vam dovolj, kar sem jaz prestai.
i h i -
Razumem, razumem." In mrmral je dalje med perm m- veze z raznimi snovmi • zobmi zadnje besede ter odšel posvoji poti. in tako nastajajo razne nove! Renzo je obstal na mestu žalosten in nezado-snovi, med katerimi je postal j voljen in razmišljal, kam naj i£>'e. V onem don na ib,-»l j važen nitrogiicerin, ka- j Abbondijevem naštevanju umrlih je bila tudi
kmetska rodbina, ki j<> je vso pobrala ktisra ra-
ipn
terey;a so t.dkril" leta 1^-14. Toda tudi ni*roglicerm
"etka ni
a ;:o i
i M
i zen mladeniča nekako Reiizovih let in njegove-oravega lioni^iia.i	. . „
»kler Alfred Xobel leta 1867i ^ tovariša iz otroških let; luaa
korakov izven vasi. Domisli! se je. «ia pojde tja.
tu
! ro.- iii. u zdraviliške
' p O < 1 J ' * ( bolniš
in
To presega moje moči!
Mukoma smo se pomirili in sklenili, da je napočil odločilni trenotek. Sklenili smo sledeče. Te ne bo dobili pri zajtrku, obedu ali večerji ničesar od onega, kar je videl Glavač v kuhin ji, to to nedvomno pomenila, da izginjajo vse dobrote neznano-kam, dočim so namenjeni nam samo odpadki. Priseirli smo, da bomo v tem slučaju sklicali protestno zborovanje in nastopili složno vsi kot eden.
Ogorčeni in bojeviti so v stru-
Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar.
in seveda se ne bom oziral na neu temi jene pritožbe.
Tako nas je visoki gost zavrnil in >e ponoči odpeljal. Drugo jutro seveda smo zopet doživeli žalostno popolno izpre-membo. Prti so izginili in prikazale so se zopet umazane nepokrite mize. Zopet smo morali guliti slane kumare in krompir s konopnim oljem. Meso se je tako skrčilo, da smo pri kosilu skoro potrebovali drobnogled. Kuharice in ostali mogotci so postali neznosno hudobni.
Trpeli smo več dni to revščino, in naposled me je razsvetilo. Izmislil sem si zvijačo, ki sem jo tako sporočil sotrpinom.
—	Ali ste opazili fantje — sem rekel, — rla smo imeli veliko boljšo hrano, dokler je bil pri nas na obisku zastopnik osrednje bolniške blagajne?
—	Seveda — so zaklicali, — imeli smo tisočkrat boljše hrano!
—	Xo, torej — sem nadalje-
gajne:
Hišna, ki je pometala po zajtrku, je bila tako bedasta, da se ni zmenila za obisk in naravnost za vpila:
— Ah tako! — je z globokim basom zakričal stari igralec. — Tako torej sprejemate organe, ki nadzorujejo na povelje vodstva bolniške blagajne, kako vršit«' svoje dolžnosti. Kaj vidim.' Tako torej strežete počitka potrebnim delavcem?
Zdaj je razumela že hišna, s katero osebo ima opravka. Vse osebje je bilo takoj pokoncu. Letali so sem in tja. Kuharice so privlekle sveže prte. Hišne so pričele prvič zračiti postelje. Vsi smo bili seveda veseli, češ, da zdaj se bomo najedla pečenke in drugih dobrih reči.
A kmalu smo doživeli, lieum-
i...-. ....... ...... .w
bila nekaj
' I • » l\ I • ' I .1 I '"l| . > » > ' 1 H"l«! H'V»I | —
no:! ni začel izdelovati dinamita ter! korakov izven vasi. Domisli! se j,-, da pojd i je • pri tetn uporabljati nitroglice-i Spotoma je. šel mimo svojega vinograda bla-; rin. G!ie»-nn uporabljajo mi-jže od zunaj je lahko brž sklepal, v kakem -ta-larne. kozmetične tovarne. to-'11ju Kiti en vršiček, niti list na drevesih, ki varne za živila, itd. Tudimedi-| ylU je bil on |)nstil, ni gledal preko ziuu: Če -e einn in lel;arne g;i uporal)l.jajo, ^ ^ vi(U,1() je 1/llo vse ,to iz ,Io1k. n jt u<we od
sotnosti. Stopil je k vhodu (od omrežja ni bilo več niti tečajev) in pogledal naokrog: ubogi vinogrgad! Dve zimi po vrsti so vaščani hodili po drva "v vinograd tistega ubožca", kakor so govorili. Trte, murve, vsakovrstna sadna drevesa — vse je bilo kar najslabše polomljeno ali pri tleh odsekano. Vendar so >e videli sle dovi starih nasadov: mlade rozge, v preseka-
Proti bolečinam In
boleznim mišic
zahtevajte svetovno-znaui
ANCHOR PAIN-EXPELLER
V u hitro, gotovo pomoč

R UB IT I N

čeprav prav za prav nima nobene zdravilne moči. Uporabljajo ga ]»a deloma zato, ker močno privlačuje vlago, deloma pa zato. ker se da rad razkrojiti. Tudi pri izdelovanju papirja je glicerin postal neobhodno potreben, kakor je potreben tudi v grafični umetnosti. Kopirna črnila, črnila za žige, črnila za hektografe — povsod je glicerin.
Zlasti pa potrebuje glicerin filmska industrija in pa industrija za izdelovanje barv. Tudi pri izdelovanju laka in fimeža je glicerin važen, takisto v tekstilni in usnjarski industriji. V-porabljajo ga tovarne za izdelovanje gumija, ker zelo dobro konzervira gumi. Ker je zelo odporen proti mrazu, ga uporabljajo pri plinskih urah, dalje za mazila, zlasti pa pri hladilnikih za avtomobile. Zelo važna je njegova uporaba za artilerijske namene, kjer ga potrebujejo, da polnijo zavore modernih topov. S tem pa ni o glicerinu še vse povedano, vsled česar lahko rečeno, da je «■:»;,Ibn irlieerina najboli važna najdba v zadnjih stoletjih.
U
- J
nih vrstah, ki pa so se uvajale sledove Cai " nih brajd, t upat a m cepike ali poganjki mu\ 'J jinokev, breskev, češenj in sliv; a tudi to je U lo raztreseno, udušeno sredi nove, pestre j i goste cvetane, ki je pognala in rastla brez pomoči človeške roke. Bil je to pritlikav zarod kopriv, praproti, ljuljke, trav, močea, divjega ovsa, zelenega sčirja, otavčiča, zajčje ki s I ice, zelenega bara in drugih takih rastlin, onih, prn-vim, iz katerih so kmetje v vsakem kraju svoj način napravili poseben velik rpered tajili nazvali plevel ali podobno. Bila je tt» iue-šanica stebel, ki so »e preraščala v zraku ali skušala plezaje po tleh drugo drugog prehiteti in so se skratka na vse načine trgala za prostor: bila je to zmeda listov, cvetov in sadov, stotero barev, oblik in velikosti: klaski, stor-žiči, češuljki, šopki, bele. rdeče, rumene in modre glavice. Med temi pritlikavci so bile nekatere višje in vidnejše rastline, ki pa po vex čini niso bile nič boljše: najvišje je bilo turško grozdje s svojimi razprostrtimi, rdečkastimi vejami. s svojimi košatimi, temnozeleninii listi, od katerih s(, bili mnogi še škrlatno obrobljeni. s svojimi visečimi grozdi, ki »n bili spodaj obloženi z modrikastimi jagodami, nekoliko više s škrlatnimi, nato z zelenimi in čisto na vrhu z belkastimi cvetovi: dolga marketa s sv -jimi velikimi, volnastimi listi pri tleh, ravno v zrak štrlečim steblom in dolgimi klasovi, ki so bili kakor v. zvezdicami posuti z živo ruine liimi cvetovi; bodljike - ščetinastimi vejami, li sti in čašami, iz katerih >o vstajali čopiči belili ali škrlatnih cvetov ali <o se trgale in odle-tale v vetru srebrne in lahke peresnice. Xebroj velikih slakov je opredlo in ovilo nove veje ne ke murve, pokrili so jih vse s svojimi bingljajočimi listi in zdaj >o z njih vrhov spuščali svoje snežnobele, mehke zvone«' tam se je divja buča z živoredečimi zrni o vila okrog novih mladik neke trte,
(Dalje prihodnjič.)
DELA NA NOVEM NASIPU
53 milj oil Muscles Shoals grade Picwick nasip, ki bo služil proizvajanju cenene električne sile. To je.eden vladnih načrtov za pobijanje nezaposlenosti.
t ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne Kotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenika
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
IZ BAGDADA V STAMBUL	Izdajalec: Na lovu; Si>et na divjem zapadli;
4 knjige, s slikami, 627 strani	Rešeni milijoni; Dediči
Vsebina:	Cen* ...................—
Smrt Mobamed Emina; Karavana smrti;
Na begu v Goropa; Druž^n NaCr	^ V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
KRIŽEM PO JUTROVRM
4 knjige. 598 strani. 8 slikami	^ovaC šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-
86 Jezero smrti; Moj romao ob Nilo: Kako sem	nJaku • Mobamedanski svet^k
v Mekko romal; Pri gamarih; Med Jezidi	........................
Cena ........................1.50
WIXK.TOV
PO DITJIŠM KITRDISTANC	*,' ... .	E. .
4 knjige. 594 shrani, s slikami	s sllksun1' 1<a3 ^^
Vsebina:	Vsebi,,a-
Amadija: Beg Iz joče: Krona sveta; Med	Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje;
dvema ognjema Cfins ........................1.56	N5o-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata;
Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na
PO DEŽELI SKIPETARJEV	nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana
4 knjige, s slikami, 577 Strani	Kar; Pri KomaoCib; Winnetova smrt; Win-
..	netova oporoka
*sebina: Cena -iKfi Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit;	^ ........................
Ob Vardarju	Cena ........................1JS9 ^
SATAN IN IAKARIOT	* knjige, s slikami. 597 strani
12 knjig, s slikami. 1704 strani	Vseltina:
Vsebina:	Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-
Izseljenci; Tuma Setar; Na sledu; Nevar-	—; Rib, in njegova poslednja pot
nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;	Cena .......................L5Q
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
g
9L79 V2R7) D?**
New York, Monday, December 23, 1935
THE LARGEST SLOVENE GAILY IN U.W.7L
PRODANE DUSE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
^*KOza Rihar je bila dvanajstletno dekle, ko ji je umrl oče, Njo mater pa je že dve leti prej izgubila. Mati je umrla ft porodu sina, ki ga je po trinajstletnem zakonu podarila svojemu možu. Tega sina si je želel tako iskreno, da si je mislil, da je na vrhuncu svoje sreče, ko so mu po nemirno prečuti noči naznanili, da mu je bil rojen sin. Ves srečen je hitel k postelji svoje žene, ki jo je ljubil nad vse ter ji je roke pokril . s poliubi. Trudno ga pogleda in se mu lahno nasmeje.
M 'Sedaj si neizmerno srečen, moj Albert, kaj ne?" mu prMxj r * * 'Nepopisno srečen," ji odgovori.
in odtsel je, ko so ga zopet pognali iz sobe in je še prej svojega malega sina pritisnil na srce. Takoj je šel k svoji i hčeri Boži in ji povedal, da je dobila bratca.
Roza se je na otroški način veselila novega bratca, ne ve-doč kako drago bo morala poplačati to kratko veselje. Tudi njen oče ni slutil, kako naglo se bo njegovo veselje prevrglo v bridko žalost.
j Se na večer onega dneva mu je umrla žena in naslednjega /itra ji je sledil mali sin v večnost. Mogoče je slutil, da bi /ga oče smrtno sovražil, ker je, »lasi tako vroče zaželjen, veljal J življenje ljubljene žene, mogoče je mala, nežna duša čutila, da bi brez materne ljubezni bilo na svetu bridko in žalostno, -kratka, sledil je svoji materi v smrt.
Roza Rihar je stala tem dogodkom potrta nasproti. Bila je še premlada, da bi mogla preceniti vso velikost svoje izgube, pa vendar že dovolj veliko nesrečo. Kajti smrti matere in brata je sledila popolna očetova potrtost in jo je še bolj bolelo.
Takrat šele d eset let staro, pa zelo občutljivo dekletce je v onih dneh čudovito naglo dozorelo.
Po svojem naravnem čutu je vedela, da mora biti svojemu duševno zlomljenemu očetu mnogo, da bo mogel življenje še dalje prenašati. Sicer ni razumela, zakaj se je z bolestnim glasom obtoževal, tla je zakrivil smrt svoje iskreno ljubljene žene, ker je od usode brezpogojno hotel izsiliti sina. Usoda, tako si je rekel, je izpolnila njegovo željo, da ga kaznuje, ker se ni zadovoljil s srečo, da je imel ljubljeno ženo in ljubljeno hčerko.
Te neprestane obtožbe, ki niso bile primerne za ušesa desetletnega dekleta, so imele za posledico, da se je Roza tresla preti skrivnostmi življenja, toda jih ni mogla razumeti in niti ne slutiti. Toda pogumno je zatismla oči pred straho-v i tost jo, ki je stresala njeno malo srce v nerazmljivi bolečini. Svojega očeta je skušala na otroško junaški način tolažiti, četudi ji je njeno srce hotelo v bolesti počiti.
Oče pa po onem udarcu usode ni bil nikdar več vesel. V dveh letih, ko je oče živel, je Roza dozorela mnogo bolj, kakor more dozoreti mlad človek v trikrat tako dolgem času. Bila je pripravljena junaško žrtvovati vs \ Njen v globoči-ni solnčni in veseli značaj se je vedno prebijal skozi srčne stiske in tuge. In vsak boren nasmeh, ki ga je izvabila iz očeta, ji je bil najlepše plačilo za njen trud, ki ji je prinesel nekoliko veselja v njeno življenje brez svetlobe.
l)ve leti po smrti svoje žene, natančno dne, ko mu je žena podarila sina, je imel Albert Rihar na potu na vseučilišče, kjer je bt.l profesor, veliko avtomobilsko nsrečo. Bil je profesor filologije, poznan raziskovalec jezikov, ki je pred svojo poroko obiskal vse dežele sveta in ki je veljal za jezikovnega ženija.
Velika nesreča, ki ga je zadela, mu je prinesla smrt. Imel je samo še toliko časa, tla je napisal oporoko, v kateri je svojo hčer postavil za dedinjo svojega precejšnjega premoženja, in da je edinega svojega sorodnika, bratranca Herberta Riliarja postavil za Rozinega varuha. Bratranec, ki je bil naglo poklican, mu je obljubil, da bo skrbel za njegovo hčer. Albert Rihar je še uredil nekatere zadevo glede Rozinega bodočega življenja. Svojega bratranca ni dobro poznal, toda ga je smatral za poštenjaka, ki sicer ni bil obdarjen z bogastvom, ki pa je imel dobro službo in je živel v ugodnih razmerah. In ker je bil njegov edini sorodnik, je menil, da je najprimernejši Rozin varuh in i.aščitnik.
Roza sedi z velikimi, topimi očmi ob postelji svojega o-eota in ni imela nikake^a tlrugega smisla kot za očeta. Vendar je v dušečem strahu čutila, tla je smrt zopet posegla s svojo roko jkj človeku, ki ji je bil drag — po edinem človeku, kateremu je bilo njeno srce vdano v goreči ljubezni. Bilo ji je, kot bi morala v strahu klikniti, toda bojazen, tla bi svojega ljubljenega očeta prestrašila, ji je zaprla usta. Držeč svojo hčer za roko, je Albert Rihar izdihnil svoio dušo, in ko se je zgodilo in so ji sočutno povedali, tla j«> oče umrl, se je brez vsakega glasu in kot bi jo zapustila vsaka moč, zgrudila pred njegovim truplom ter 11111 z velikim, straha polnimi očmi gledala v bledi, tihi obraz.
Ni jokala in kričala kot otrok — no — samo zgrudila se je v strašni bolečini, ki jo je občutila v vsej njeni teži v svojem na bolesti navajenem srcu. Odrvenela je v strašnem strahu pred neusmiljeno usodo, ki ji je uničila vse, kar ji je bilo drago. Očetove roke ni hotela izpustiti — dokler se vsled njene hladnosti ne strese.
Sole nato se pusti odvesti od postelje.
Se sedaj je bila brez solz in smatrali so jo za čudnega otroka.
Bratranec njenega očeta, ki je bil sedaj njen varuh, jo je odpeljal k svoji ženi. Sprva jo je sprejela le malo prijazno in je zmerjala svojega moža, tla si je naprtil tako breme. Ro za je vse to slišala, in sulica je presunila njeno ubogo, trpeče srce. Izroči jo svoji služkinji, ženo pa pelje v drugo sobo. Dolgo se razgovarjata in ko zopet prideta na izpregled, je bila teta popolnoma premenjena. K Rozi pride z največjo prijaznostjo in ljubeznivostjo, toda razumno dekle je to nenadno premembo občutila kot nepristno in neresnišno. Roza tej ženi ni mogla biti srčno udana in tudi ne stricu in ne samo zato, ker je do sedaj z obema le malokdaj prišla skupaj in sta ji bila precej tuja. Ne, občutila, da je ta ljubeznivost brez prisrčnosti, navidezna dobrota brez resnice, in pred njima boječe zapre svoje srce. In to se ni izpremenilo, četudi se jima je kazala mirno in ubogljivo. V njeno notranjost ta dva človeka nista mogla prodreti, njena duša jima je bila zaprta, četudi ni slišala, kaj je stric Herbert onega dne govoril s svojo ženo in nekaj je povzročilo njeno popolno premembo.
(Dalje prihodnjič.\
POPAČEN IZUM
Te dni je poteklo 40 let, odkar je sloviti švedski izumitelj Alfred Nobel podpisal svojo o-poroko, v kateri je določil, naj se obresti njegovega ogromnega imtja, ki je znašalo 32 milijonov švedskih kron, porabijo vsako leto za izplačilo petih na-
' grad. Kakor znano, se podeljuje ta nagrada za svetovne uspehov področju fizike, kemije medecine, literaturo in za zasluge za svetovni mir.
Zanimiva in tragična je zgodba toga moža. Njegov izum, i posebno izum d i na m i ta, naj si

ZBIRKA
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ .35
ANDREJ IIOFER ....................................................50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e
BELGRAJSKI BISER ...........................................35e
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMAGA ........................................................20c
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e
CVETKE (pravi jire za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e
FRAN BARON TRENK ............................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50c
GOSPOD FRIDOLIX ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
f-inski. vesel o modro humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30e
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30e
KRVNA OS VETA (povest iz abruških gora* .....3<k
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................23c
Ul'DE V IT HRASTA R, POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30e
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e
MAROX, krščanski deček iz Libanona ................25c
MUSOLINO, ropar Katabrije ...............................40r
MRTVI GOSTAČ ......................................................35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70e
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25C
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spilluian. Cena .........30
PRISEGA HCRONSKEGA GLAVARJA. Tovest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCL l'ovest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30
PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ............ .30
FABERKI IZ ROŽA ...............................................25«
PARIŠKI ZLATAR ................................................35«
POŽIGALEC ............................................................ 25«
l'RSTI BOŽJI ..........................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35«
PO VODENJ (spisal Krištof Am it) .......................30c
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez.............
P1RHI (spisal Krištof Šmit) ................................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I- *v..................... 40c II. zv.................40e
PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Itoman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25«
PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30c
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c
PRAVLJICE, Košutnik. II. zvezek. Cena.......75
PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ .30
RDEČA IN BELA VRTNICA ...............................30«
REVOLl'CIJA NA PORTUGALSKEM ............. 30e
RINALDO RIXALDIXI. Cena .............. .50
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50
KINAIJM) RIXALDIXI. Zanimiva %>parska povest. Cena .............................. .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... .50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj. nevarnosti in nezgode s jRitovanja dveli morila rje v. Cena .............................C0
SUEŠKI IX VALI D ___________________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30«
SVETA NOTBURGA ________________________________________________35e
STEZOSLEDEC .......................................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... L—
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami: trda ve«) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; DL zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN EXA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
P« ............................ JS9
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; •
slikami) .....................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po .................................................50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del __________ 40e IL del .
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gang!), v 1 zvezka
VINSKI BRAT. (V. zv.). Gangl _________
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ..........
13 POVESTI. (III. zv.), Gangl ........
40«
.50 .50 30
.50
bodo še tako važni, bi njegovega imena morda ne ohranili med velikani človeškega duha, oporoki, določbe, ki je njegovo oporoki, določbe, ki je njegove ime za vedno združila s pojmom svetovnega kulturnega napredka. Te določbe pa bi spet ne bilo, če bi mož zavoljo izumitve strašne razstrelilne snovi ne trpel globlje, nego je mogla slutiti njegova okolica, ki je videla v n,vm mogočnega, vplivnega naboba, gospodarja cele vojske delavnih ljudi, ki so v petnajstih njegovih ogromnih tovarnah izdelovali razstreliva.
Ko jo izumil dinamit, je bil njegov namen pravzaprav drugačen. Bil je pacifist do kosti in je menil, da se bo dala ta snov uporabljati samo za mirovna dela, za pridobivanje zemeljskih zakladov, za gradnjo velikih prometnih cost in pro dorov skozi neprehodne gorske masive. Toda kmalu je moral spoznati, da je človeštvo njegovo življensko delo izkoristilo najbolj za uničevalne svrlie, za vojno in ubijanje.
To dejstvo ga jo grizlo. "Sam sebi so gnusim," je izjavil nekoč mož, ki je postal zavoljo bolezni in samotnosti preti časom star, poznejšemu švedskemu nadškofu Soederblonu. Ni bil pravzaprav kriv, da so je zamisel njegovega izuma tako strašno popačila, toda neprestano jo premišljeval, kako bi se zato namišljeno krivdo oddolžil. Tako se je počasi v njem utrdila namera, ki jo jo potem izvršil v svoji oporoki. Že 1. 189H je pisal Borti Suttnerjevi, vneti pacifistki:
* 'Rad bi del svojega imetja porabil za to, da bi osnoval nagrado, ki bi jo podeljevali vsako peto leto. Nagrada naj bi pripadla tistemu, ki bi Evropo spravil za korak bližje idejam splošnega miru. Ne govorim o razorožitvi, ki bi jo bilo mogoče doseči le zelo počasi, ne govorim niti o obveznem razsodišču med narodi, toda kmalu bi morali priti do tega rezultata, če bi se vse države obvezale, da se bodo združeno obrnile proti prvemu napadalcu. Prišli bi do tega, da bi tudi najbolj prepirljivo državo prisilili obrniti se do razsodišča ali zadržati so mirno."
Morda Alfred Nobel sam ni upal, da se bodo začete te njegove ideje, ki prerokujejo mogočno mirovno zvezo narodov, uresničevati tako kmalu, niti no 40 let pozneje, v naših dneh.
Alfred Nobel se je rodil 21. oktobra 1833 v neki stockliolm-ski najemniški kasarni kot, sin revnega učitelja geometrije. Obiskoval jo samo ljudsko šolo in si je svoje veliko kemično znanje pridobil z napornim sa-mouštvom. Že njegov oče se je bavil z graditvijo min za pomorsko in kopno vojno. Ko je bilo Alfredu Nobelu 30 let. jo prvič spravil smodnik in nitro-glicerin pod votlo do razpoka. Navzlic številnim katastrofam, ki je ena mod njimi zahtevala tudi življenje njegovega brata, je gradil pozneje tovarne dina-mita po vseh deželah sveta, rim starejši je postajal, tem manj ga je zadovoljevalo njegovo življenje, tem bolj je naraščal njegov odpor proti usodnemu izumu, ki mu je bil oče. Značilne so besede, ki jih je iz govoril na smrtni postelji: "Važni dosrodki v mojem življenju: ni bilo nobenih!" Trudil se je na vse načine, da bi svojo "življensko krivdo*' poravnal s kakšnim velikim dejanjem, ki bi bilo bolje v skladu z njegovimi idejami. In tako je eno leto pred svojo smrtjo, 27. novembra 1895, sestavil oporoko, v kateri je določil slovite letne
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
H« WBST 18th STREET NSW TOKK, *. Y.
PiaiT* HAM ZA CXNI VOZNIH UBIOT, MM-SHRVACUO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJI
'miinmmiiiHifinniiiiHmiiiinniiHiiiiiwiii
1
nomiK
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : : : New York, N. Y.
tlllSlll^SllnlllillliHlll^Jllllliinll^lll^J
Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine.
Knjigarna "G. N."
nagrade, ki nosijo danes njegovo ime. Vsaka teh nagrad znaša prilično 170,000 švedskih kron. Prvič so jo razdelili 1. 1901 in med nagrajenci je bili tedaj slavni fizik Roentgen. Dolga je že vrsta slavnih učenjakov, literatov in pacifistov, ki so bili odslej deležni takšne nagrade. Med njimi je tudi komik prof. Progi, ki živel v Gradcu in je po rodu Ljubljančan.
POUČNA ZGODBA
Nadaljevanje s 3. stram.
SHIPPING NEWS

prepričali, da prihaja na mizo vedno eno in isto: kisla smetana, kislo mleko, špinača, kisli-ea, salata--
—	Mar je to človeška hrana! — Kdo se bo zdaj najedel!
Stanovalci so postali zopet razburjeni. Morali smo skli-. eati tajno zborovanje v gozdu in seveda zraven povabili tudi starega igralca. Cim smo se zbrali so zadoneli klici.
—	Menda hočejo, da bi poginili od lakote!
Kratkomalo so možje navalili na starca in mu pričeli staviti vedno novo zahteve:
—	Poplašito jih, da bomo dobivali zrezke! Svinjsko pečenko! Piščance! Jajčnik z irnja-tjo!
—	Nak, — je nepričakovano odvrnil starec — iz te moke ne bo kmlia.
—	Kako to? Zakaj smo vam pa odšteli tri rublje?
—	Vi že veste, dragi tovariši, to je vaša briga. A jas nisem v stanju uživati rib in mesa. Mesna hrana je pretežka na moj želodec. Obolel sem že pred desetimi leti na črevesnem katmii. in od tedaj sem pristaš rastlinsko hrano.
No bom popisoval, kako so vsi postal jezni. Povem samo to. da jo bil sleparski starec kljub svoii bolezni izredno lah-konosr. DruGrače bi bil moral najbrž podleči ocroreenim postom. ki so £ra pričele obdelovati od vseh strani.
28. decembra :
Con te d i Savoia v Genoa
2.	januarja:
51 a jest ic v Cherbourg
3.	januarja :
Bremen v Bremen Manhattan v Havre
4.	januarja: Chaiuplain v Havre
5.	januarja:
Aquitania v Cliebuorg
10.	januarja:
Europa v B remen
11.	januarja :
lie de France v Havre Vulcanina v Trst
13. januarja :
Washington v Havre
IS. januarja:
Ijifayette v Havre Hex v tienoa
januarja :
Majestic v Cherbourg
-4. januarja :
Bremen v Bremen
-o. januarja :
Cham | tla in v Havre 21». januarja :
lie «le France v Havre 31. januarja:
o. S. 12.
14.
15. 19. 10. II0. 21 ^t:
20
februarja:
Conte di Savoia v Genoa februarja:
Majestic v Cherbourg februarja :
Rex v Genoa februarja :
Washington v Havre
Kremen v Bremen februarja:
Berengaria v Cherbourg februarja :
Champlain februarja:
v Havre Bremen
Europa februarja: Europa v Bremen . februarja : Majestic v Cherbourg .. februarja:
lie de France v Havre . februarja :
Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg februarja :
Conte d i Savoia v Genoa
VA 2 N O ZA i NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnj• opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo tn stroškov, ea to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojtn imen« so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na ših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
Ban Francisco. Jacafc
COLORADO: Pueblo, Peter Calls. A. Btfttf Wslsenburg, M. J. Barak
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lnkanlcb Cicero, J. Fabian 4 Chicago. Clcen
*	In Illinois)
JoUet, Mary Bamblch. Joseph >7*« vat
La Salle, J. Spelleb Mascoatah, Frank Auguttin North Chicago,
KANSAS: Qlrard, Agnes Mstnik Cansas City,
tfARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvee 8teyer, <1. černe (a W. Va. In Md.)
MICHIGAN: Detroit,
MINNESOTA: Cbisbolm, Vrank Qoole Ely. Jo«. J. Pestael-Eveleth, Louis Goals Gllliert, Louis Vessel Hlbblnfc. John Povle Virginia, Frank Hrvstlch
Montana: Roundup. M. M. Psnlaa Washoe, L Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Brodarlck
NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank BCaaaa
OHIO: Barber t on. Frank Trohf Cleveland. Anton Bobek, Chas. linger, Jacob Resni*. John Slspa'k Girard, Anton Nagode Lorain, Louis B&lant, John to
Warren, Mrs. V Rachai Voungstown. Anton
OREGON: Oregon City, Ore., J. Kotolar
PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ijavw Clsrldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Bressvec Exoort. Louis SopaoHi Fsrrel. Jerry Okorn Forest City, Matta Kamin Greensburg, Frank Novak Jofcnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanielj Lnserne, Frank BaUoch Manor, Frsnk Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schftfrsr West Newton, Joasoh Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. West AUls, Prank &k«k Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Bode Springs, Levis Diamond vUle, J90 BoSIcb
to, katera Je prejel.
UPRAVA "GLAS NARODA*