78 Iz ruske zgodovine. ,' , Od 1065. do 1067. leta. . (Po Nestoru.) V 1065. Uto ide Svetoslav na Rastislava k Tmutorokanju, a Rastislav odstopi ven iz grada (mesta), ne, ker se ga je bal, nego prčtivo strijcu svo-jemu ne hot&6 jemati orožja. A Svetoslav, prišedši v Tmutorokanj, posadi tam sina svojega Glčba ter se povme. Rastislav pride zopet in požens G16ba. Otide G16b k otcu svojemu, a Eastislav sede v Tmutorokanji. V to leto je tudi Vseslav začel rat (vojno). Ob teh časih je bilo zna-menje na zapadi, zvezda prevelfka, žarke imejčč, kakor krvave, in izhajala je z večera po zahodi solnčnem, ter prebivala za sedem dnij. To se ljudčm nij zdelo na dobro, in i6s je potem bilo vosobie (domačih razporov) mnogo, ter nastali so tudi prihodi poganskih narodov na zemljo rusko, kajti bila je ta zvezda, kakor krvava, oznanjajčč krvolitje. Uže nekdliko poprej se je bilo solnce tudi preračnilo (mrknilo), da nij bilo svetlo, nego kakor mesec je bilo, a nevždniki so dejali, da je snedeno. (Tak6 so v teh časih preprosti Ijudje tolmačili vsako nenavadno znamenje, a niti sain Nestor, ne še dovolj učen, nij bil do konca svoboden tacib. mislij). V to Ičto je Rastislav bil \ Tmutorokanji, jemlj6č danj (davek) od Ka-sogov in po drugih stranab. te zemlje. Zaradi tega so se zbali Grci iu k njemu lokavo (zvijačno) poslali Kotopana. Kadar je ta prišel k Rastislavu, verjžl mu je knez ter častil ga zel<5. Jednčč je pil Rastislav z družiEO, in rekel mu je Kotopan: ,,knez, hočem na-te piti." Kuez je dejal: ,,pij!" Ou izpije polovfno, a polovino da knezu piti, dotisnivši se s palcem v čašo, kajti pod nohtetn je imel smrten otrov, in dal je knezu, určkši ihu smrt do osmih dnij. Potlej Kotopau pride v Korsun ter povč tamkaj, da v ta dan umerje knez Rastislav, kakor je tudi bilo. A tega Kotopana so pobili s kamenjeni korsiinski ljudjž. Bil je RastislaT mož dober na rat (vojao), lepe rasti in krasen v Ifce ter milostiv ubogim. Umrl je mišseca sečaa (februvarja) v tretji dan, in tam je bil položen v cerkvi svžte Bogorodice. V 1066. leto prične rat (vojno) Vseslav, sin Brenčislavelj, in zajine Novi Grad. A Jaroslaviči trije: Izjeslav, Svetoslav in Vsevlad zber6 vojsko ter otid6 na Vseslava, in bila je zima velika. Prišli so k Mšnsku; a Menjani so se zaprli v gradi. Ti bratje so vzčli M^nsk ter izsekali možč, a žene in otroke vdali na ščite in odšli k Nemizi. Vs&lav jim je hitel na pr6ti. Zbrali so se oboji na Nemizi, mčseca sušca v tržtji dan; a bil je sneg velik ter šli so pr6tivo sebi. Začela se je seča zla ter mnogi so padli. Odoleli (zmogli) so Izjeslav, Svetoslav in Vsevlad, a Vseslav je zbžžal. Potem, julija meseca v deseti dan, Izjčslav, Svetoslav in Vsevlad, celovavši (poljubivši) križ častni k Vseslavu, rek6 njemu: ,,pridi k nam ! Ne stvorimo ti zla." On je upal celovanju križnemu ter v ladiji prišel čvez Dn6per. Tak6 so ujeli \seslava na Rši pri Smolensku, prestopivši križ. A Izjeslav je potem Vseslava pri-vedel v Kijev ter ga vsadil v j6čo z dvema sinoina. V 1067. leto pride tuje pleme na rusko zemljo, Plavci mnogi. Izjeslav, Svetoslav in Vsevlad so hiteli pr6tivo njim na Alto reko. Po noči podid6 prčtivo sebi. A zaradi grehov naših je pustil Bog na-nas pogane, ter po- 79 be"gnili so knezi ruski a zmogli nas Plavci. Bog po svojem gne>u tujce v6di na zemljo, da se Ijudje skrušeni v srcih z6pet vr&čajo k njemu; kajti nehče on zlega človeku, nego želf mu blazega; a zl6dej se raduje ubdjstvu ia krvo-litju. Kadar greši zemlja, katera k61i, kazni jo Bog, pošiljaje smrt ali glad ali poganske sovrdžnike ali siišo ali gosenico ali druge kazni. Govorf Gospod vsedržitelj : ,,klicali me bodete, a ne bodem vas poslušal; iskali me bodete, a ne najdete me, ker nehčete hoditi po mojih p6tih; zat6 se vam ali zapira nebo ali se vam na z\o odpfra, tdčo v dežja mesto izsipdje, z mrazom plodi vain zatiraje in zenaljo znojein požigaje zaradi zltfb vaših!" — A mi, ne ži-vemo li poganski, če verujemo, da srečati kako stvar tnore nam na dobro biti ali na hiido ? Kadar sreča kdo na p6ti čmorizca (meniha), tak<5j se vra-čtije, kakor bi srečal vepra. *) Nij li to poganski ? Nekateri se držš te prazne vere, a drugi zopet kake drugačne, meneči, da je kihanje glLvi na zdravje. Z16dej nas mami od Boga s temi in drugimi lokavstvi (zvijdčami): s trdm-bami (trobentami) in skdjnrahi, **) z gčslimi in raznoličnim praznoTerjem. Vidimo igrišca natlačena, Jjudij v njih mnogo mnčštvo, da pehajo drug dru-zega; a cerkve stoje, iu kadar biya čas molitvi, malo jib. nahaja se v cerkvi. Da, zaradi tega kazni prijemljeiiio od Boga razne ! A mi se povrnimo zčpet na poprejšnje pripovedovanje. Kadar sta bila Izjeslav in Vsevlad pobegnila v Kajev a Svetoslav v črnigov, prihiteli so kijevski ljudje tudi v Kijev, ter stvorivši všče (posveto-všnje) na trgovišči, posJali li knezu in rekli mu: „670, Pla^ci so se razsiili po zemlji; daj narn, knez , or<5žja in k6nj, ter bili se bodemo ž njimi še!" A Izjeslav tega nij poslušal. Zdaj so Ijudjč začeli vpiti na v6jevodo na Kos-njička, ter odšli na g6ro in pritekli na dvor Kosnjačkov; a njega ne našedši stali so pri dvoru Brenčislavljem in rekli: ,,p6jdimo, izpustimo Vseslava iz jžče!" Potem se razdelž na dv<5je: polovina jib ide k je6i, a polovina po mobtu na knčžij dvor. Izjeslav je tedaj sedel baš na seaih ***) z družino svojo, kadar so se zaMli z njim prepirati ljadje, ki so bili prišli po mostu. Stali so zdolaj, a knez je glždal iz okenca in imel pri sebi družino svojo. Tedaj Tiik, brat Čiidin, reče Izj^slavu: ,,vidiš, knez, ljudje so začeli vpiti; pošlji svoje može, da bodo na straži okolo Vs^slava!" Kadar je ta še govoril, uže druga polovina Ijudij prlde od jšče. Z6pet so kaezu rekli njega družina: ,,evo, zlo je! PSšlji svojih ljudij k Vseslavu, da ga z Iestj6 (zvij&čo) izvžlbijo k okencu ter ga predero" z mečem!" Knez tega nij poslušal. A ljudje ao kri-čali in šli k ječi, kder je ujčfc bil Vs^slav. Kadar to vidi Izjeslav, pob^gne z bratom Vsevladom z dvora; a ljudje so izsžkali Vsesla^a iz ječe, v petnajsti dan septembra, ia postavili ga sredi dvora kn&žjega, a dvor knšžij so razgra-bili: bvezčiselno mn6štvo zlata in srebra s kunami vred. Izjčslav pobegne v L6he (Poljake), in Svetoslav je bival v Črnigovu, a. Plavci so vojevali okolo Čruigova. ZatSrej Svetoslav zbere nekoliko družfae ter izide nanje k Snovsku. Ugledali so Plavci polk, ,id66 pr6tivo sebi, ter se prisfcrdjili v boj. Svetoslav, rnnSštvo njih videvši, reče družini svojej: ,,po- *) Veper, divji prasec; der Eber. **) Klateži, kateri so Ijudem smešne in veseleče stvari kazali ter govorili; glumači; Posiienreisser, Gaukler, Marktschreier. ***) Nekaka soba gospodskega dvora, — morebiti Bdvorana." . .^ _.., - 80 tegnimo ! Uže se nematno kam dčti!" Udarijo v kdnje ter odoli (prenidre) Svetoslav sam6 v trSh tis6čah, aPlavcev je bilo dvanajst tis6d. Te so po-sčkali, druge pot<5pili v Snovi, a knčza njih ujeli z rokama, v prvi dan mč-seca novembra. Vsevlad sede z6pet v Kijev ter vzdahne in reče: „0 križ čistni! kfer sem k tebi včroval, izbavil si me od rdva tega." — A Bog je silo križno pokazal zemlji ruskej, da ne bi prestopali častnega križa, celo-vdvši (poljiibivši) ga; kajti Izj&lav je celdval križ a potlej vender ujel Vse-slava, in zat6 je Bog poslal pogane, a Vseslava je očito izbavil križ častni. — Vseslav je sedel v Kfjevu mesecev sedem. • , ^•1 ¦.. .¦