Vztrajnost, medsebojno zaupanje ter vera v prihodnost naj bodo vodila, s katerimi premagujemo težave in izgrajujemo svoj prostor ter podobo svoje prihodnosti. Ob prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem občanom! Vodstvo SO Velenje Izvršni svet SO Velenje Danes in jutri bo še prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme. V soboto prehodno poslabšanje z manjšimi padavinami. V nedeljo pa razjasnitev in razmeroma lepo vreme. ■ 1 VIS —a— VIS I I —O rm iT INO IOP Velenje, Partizanska 4 tel.: 063/851 919 Tudi v Šoštanju praznik 8. oktobra praznujejo v Šoštanju krajevni praznik. Slovesnost ob tej priložnosti bodo začeli danes, in sicer s komemoracijo pri Spomeniku talcev v Šoštanju. Nadaljevali pa jo bodo jutri s kulturnim večerom v tamkajšnjem Domu kulture, na katerem bodo med drugim podelili plakete mesta Šoštanj. Prireditve v počastitev praznika občine Velenje Osrednja slovesnost v počastitev praznika občine Velenje bo slovesna seja zborov občinske skupščine jutri,v petek, ob lO.uri v skupščinski dvorani. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Že od ponedeljka dalje je v Velenju in Šoštanju v znamenju Piki-nega festivala. Najbolj slovesno bo v soboto, ko se bo zgodil velik Pikin dan. Jutri ob ob 11.30 bodo v prostorih obrtne zbornice Velenje predstavili Info Handy sistem obrtne zbornice Slovenije. V Topolšici bo jutri, začetek ob 15.30,4. mali maraton v organizaciji Gorenja rekreacija in tekaškega tima Velenje. V soboto bodo v Velenju slovesno (začetek ob 14.uri) odprli prenovljen mestni stadion, nato bo velika atletska prireditev. Ob 15.uri bodo začeli ob velenjskem jezeru tekmovanje v ribolovu za najtežjo ribo za prehodni pokal 8. oktober. V nedeljo, 10. oktobra, ob 9.00 bo na strelišču LD Velenje v Lokah tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal občine Velenje, v nedeljo, 17. oktobra, ob 9.00 pa v prostorih hotela Kajuh še šahovski turnir. ■ (mz) razsaja po Velenju Pika Nogavička zavzela Velenje - že ves teden se vrstijo v Velenju prireditve Pikinega festivala. Najbolj veselo, razburljivo in nagajivo pa bo v Velenju v soboto, ko se bo Titov trg spremenil v Pikin trg. Tja pa bo prišla čisto prava Pika Nogavička s svojim konjem in vsem sporem-stvom. Pridružite seji tudi vi! Str.12 I fotobm Ob prazniku Zlasti v zadnjem času pogosto razmišljam o smiselnosti našega občinskega praznika. K temu me napeljujejo spremenjene družbene razmere, spremenjena vloga občin v teh razmerah, zlasti v zadnjih letih pa vse slabša odzivnost naših občanov, še posebej delegatov skupščine občine ob praznovanju. Pa mislim, da se tale praznik vseeno mora prijeti, prijeti zalo, ker je datum 8. oktober spomin pravega svobodoljubja ljudi živečih m tem območju in prijeti zato, ker mislim, da je tradicija tega praznovanja samo trenutno omajana. Ne vidim nobenega resnega razloga, da 8. oktober ne bi ostal naš velenjski praznik, tudi v pogojih nove lokalne samouprave, ki se mm kaže na obzorju. Mislim, da bodo Šoštanjčani lahko samo počaščeni, če bo še nekdo drug proslavljal veliki dogodek, ki se je v zgodovini zgodil v njihovem mestu. Sicer pa, drage občanke in občani, naj mi je dovoljeno, da ob našem letošnjem prazni- ku ugotovim, da kljub kriznim razmeram v našem nacionalnem gospodarstvu v Velenju še vedno relativno dobro živimo. Stopnja zaposlenosti je še vedno nad državnim povprečjem in stopnja nezaposlenosti pod njim. Skrb zbujajo vse bolj le najnižje socialne kategorije, ki težko ali niso več sposobne pokrivati sorazmerno visokega stanovanjskega in komunalnega standarda, ki smo si ga v Velenju v preteklosti zgradili. Skrb zbujajoč je tudi socialni status veliko mladih družin, ki ne najdejo prave družbene opore pri zagotavljanju pogojev za normalno družinsko Življenje. Tu mislim na nizke skupne prihodke le-teh, predvsem pa na stanovanja, ki jim jih občina iz naslova socialnih stanovanj še dolgo ne bo mogla zagotavljati. Ob pričetku mandata sedanje SO Velenje, sem večkrat omenil lastno prepričanje, da bomo lahko veseli, če bomo v trajanju mandata uspeli obdržati nivo tistega dela življen- jskega standarda, na katerega ima vpliv občina. Ugotavljam, da nam to uspeva za sedaj v dobršni meri in da v določenih okoljih to raven tudi zvišujemo. To se dogaja predvsem v okoliških krajevnih skupnostih, kjer vidno izboljšujemo predvsem vodooskrbo. Lani smo rekli za naš 8. oktober, da poteka v znamenju vojnih beguncev iz BiH. Nekako navadili smo se jih in jih skoro ne vidimo več. Toda tu so! Še vedno je prijavljenih preko 2.000, njihova osnovna šola šteje preko 400 učencev v srednje šole pa jih je vključenih 50. Ker begunci niso tuiši državljani, z nami tudi ne morejo formalno praznovati. Toda odprimo naša srca ob našem prazniku tiuii za njih. Prisrčne čestitke vsem našim občanom za 8. oktober, praznik občine Velenje. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik «oje Nmum sposobnosti m m s KMAUJV LUKA/JE V PtDIlAČVAlO IVE SODO /V/C POMA&ALE. RAJ£ VPtAŠAJT£ ^ TIH0Mft/( MlTim HBPM/A , ČE j£ PLAČAL V5£ MVK£ ! /■—-- * t Canon EPSON® HEVVLETT PACKARD co vm FU)ITSU Panasonic RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, FOTOKOPIRNI STROJI, ATESTIRANI TELEFAXI, TELEFONI, P0TR0ŠNIMATERIAL Del. čas: vsak dan od 8. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure FIMEX, Velenje. Tet 863/852 - 465, Fax: 883/856 - 913 SALON je v steklenem prizidku HOTELA PAKA, RUDARSKA 1 Iz dela velenjske vlade N □ v i B G Izredno zanimanje za republiške štipendije VELENJE - Zadnji dan septembra so na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje zaključil sprejemanje vlog za pridobitev republiških štipendij. V septembru je to štipendijo v Velenju prejmalo 940 dijakov in študentov, gre za tako imenovane stare štipendiste, od katerih je že odštetih 22 odstotkov dijakov in študentov, ki so v šolskem letu 1992/93 zaključili šolanje in so tudi prejemali to štipendijo. V tem mesecu, ko bodo znani dokončni podatki, kdo od novih*kandidatov, ki so oddali vlogo, izpolnjuje pogoje, pa se bo to število precej povečalo. Zanimanje za štipendije iz republiških sredstev je namreč ogromno, odkar podjetja kadrovskih štipendij skorajda ne razpisujejo več. NaZavodu za zaposlovanje ob tem ugotavljajo, da postajajo republiške štipendije vse bolj socialna kategorija, saj je edini pogoj za pridobitev, določen s cenzusom. ■ mkp Se že grejemo! VELENJE - Toplotna oskrba Velenje je že pričela ogrevati stanovanja v občini Velenje. Ogrevanje velja za vse tiste, ki ogrevanje plačujejo pavšalno in nimajo števcev, ki omogočajo gretje skozi vse leto.Naj večja težava Toplotne oskrbe je veliko število neplačnikov. Zato so pri Toplotni oskrbi sklenili, da bodo neplačnikom pričeli ogrevati stanovanja pozneje oziroma zadnjim. ■ b.m. V pripravi rebalans proračuna Člani velenjskega izvršnega sveta so na zadnji seji že govorili o rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Na zadnji seji skupščine so namreč delegatom napovedali, da jih bodo zaradi velikega proračunskega primanjkljaja (da bi pokrili najnujnejše bi potrebovali šc vsaj 70 milijonov tolarjev), predlagali v sprejem rebalans proračuna za letošnje leto. Vendar pa rebalansa na seji izvršnega sveta prejšnji teden še niso potrdili, to pa zato, ker so zahtevali dopolnitev s primerjalnimi podatki. Gasilske cisterne so poškodovane Gasilske cisterne so v velenjski občini v letošnjem letu močno izkoriščali tudi za prevoze pitne vode v hribovita območja občine Velenje. Zaradi tega bo treba opraviti na njih več vzdrževalnih del kot je bilo predvideno. Imenovali so posebno'komisijo, ki bo ocenila to škodo. Subvencije obresti Velenjska vlada je namenila tri in pol milijone tolarjev za subvencioniranje obresti za kredite najete v drobnem gospodarstvu. Delegatom občinske skupščine bodo predlagali, da bi v te namene zagotavljali sredstva v proračunu tudi naslednja štiri leta. Ena največjih občinskih naložb -most v Šoštanju Ena največjih naložb, ki potekajo ta čas v občini Velenje je razširitev mostu čez Pako v Šoštanju ter širitev ceste do avtobusne postaje. Ob tem prestavljajo še vodovod, toplovod in elektrokable. Naložbo vodi Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti občine Velenje, dela pa izvaja cestno podjetje Celje s podizvajalcem Vegradom, ki gradi most. Izvajalca del so pridobili na osnovi javnega razpisa, naložba pa bo veljala okoli 20 milijonov tolarjev. Kot je povedal predsednik Zasedanje zborov SO Mozirje Zdaj "vršilec dolžnosti" župana Minuli petek so se na prvem zasedanju po počitnicah zbrali poslanci mozirske občinske skupščine. Uvodno točko so namenili poslancu v državnem zboru dr. Francu Zagožnu, ki se mu je mudilo prav na zasedanje zbora v Ljubljano. Odgovoril je na nekaj poslanskih vprašanj, na zahtevo poslancev obljubil, da se bo v državnem zboru zavzel za obravnavanje velikanskih težav slovenskih lesarjev, ni pa mogel obljubiti več sredstev za odpravo posledic suše, ker o tem odloča vlada, ne državni zbor. Nekaj malega še bo, veliko pa ne, je še dejal in poudaril, da se bodo zato posledice suše čutile še leta. V naslednjih točkah naj bi znova predlagali kandidate in volili novega župana. Iz dveh razlogov to že spet ni bilo možno, ni bilo dvotretjinske večine, saj je bila kljub enodomnemu načinu že navadna na meji, tudi ni bilo dveh kandidatov, kar zahteva statut. Po zelo resnih razpravah in po krajših ločenih sejah so za predsedujočega z vsemi pooblastili župana izvolili Dominika Miklavca, ki je bil sicer edini kandidat za župana, zasedanja paje vodil že doslej. Sam je dejal, da je približno kot "vršilec dolžnosti". To je bilo nujno, saj župana že dolgo ni, podpredsednik je zaradi bolezni večinoma odsoten, delo občinskih organov pa trpi. Predsednik ni le predstavniška funkcija, za uresničitev mnogih sklepov je potreben tudi njegov podpis. Kompromis so torej sprejeli, seseda pa bodo na dnevnih redih vseh naslednjih sej še naprej "predlaganja in volitve" novega župana in tudi predsedujočega bodo vsakič potrjevali. Glede na sedanje stanje namreč ni možno, da bi župana kaj kmalu tudi izvolili. Posvetiti se je treba delu skupščine so mnogi resno menili, Anton Venek paje vse skupaj strnil v misel, daje bilo doslej vse ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. OKTOBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: i tj letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 11,58 0,94 Žiro računi 10,48 0,85 Hranilne vloge na vpogled 10,48 0,85 Varčevalna knjižica 21,95 1,70 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 37,81 2,76 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 39,03 2,84 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 40,25 2,91 Depoziti, vezani od 10 c'o 30 dni 16,09 1,28 Depoziti, vezani od 3' - j 90 dni -depoziti do 50.000,0 j SIT - depoziti od 50.00' .03 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100 301,00 SIT 29,27 31,71 34,15 2,20 2,37 2,53 Depoziti, vezani nad 3 mesece -depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 32,93 35,37 36,59 2,45 2,61 2,68 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 36,59 2,68 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 37,81 2,76 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni - za čas od 91 do 180 dn; 10,00 11,00 Dovoljena prekoračitev i,!anja na TR 45,13 3,21 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 70,74 4,65 skupaj povsem neresno, da so poslanci zapravljali čas, denar in zaupanje. To je popolnoma res, res pa je tudi, da so v približno enakem slogu nadaljevali. Zapletlo se je namreč takoj zatem ob poročilu o realizaciji občinskega proračuna, bolje rečeno s strankarskimi obračuni. Predsednik narodnih demokratov Franc Bastl je z izpiskom SDK dokazal, da stranka ni prejela niti tolarja, čeprav v poročilu piše tako in da predsednik izvršnega sveta Alfred Božič sredstva nakazuje na hranilno knjigo, ki jo nosi v žepu. Gre za to, daje bil Alfred Božič prej predsednik narodnih demokratov, ki gaje stranka izključila iz svojih vrst in izvolila novega predsednika, knjigo paje odprl že prejšnji predsednik dr.Tonč Zunter, ki tudi ni več v stranki. Primopredaja ni bila narejena, ob tem pa Božič trdi, da so bile volitve Franca Bastla nelegalne. Sklep - kdoje pravni naslednik narodnih demokratov v občini Mozirje bo odločilo pravosodno ministrstvo. Predsedujoči Dominik Miklavc tudi ni dovolil razprave o sumu dr.Tonča Žunterja, da naj bi predsednik izvršnega sveta svoji firmi nakazal šest milijonov tolarjev iz proračuna po 2-odstotni izvršnega sveta velenjske občinske skupščine Srečko Meh so imeli nekaj težav s prestavitvijo elek-trokabla, pa tudi sicer seje pri gradnji malo zatikalo, saj so pričakovali na osnovi geološkega izvida sedem metrov debelo plast laporja, dejansko pa dosega ta globino dvajset metrov. Za to so morali nosilnost dodatno okrepiti. Kljub vsemu računajo, da bodo naložbo sklenili še v tem mesecu in tako tudi vzpostavili pogoje, da se trg Šoštanja za promet zapre. Velenjska vlada pa se z republiško upravo za ceste tudi že pogovarja o prekategorizaciji te ceste, ki naj bi bila opravljenja prihodnje leto. Omenimo še eno naložbo, to pa je sanacija mostu čez Bačov-nico, ki jo investira republiška uprava za ceste. ■ Mira Zakošek 3. srečanje vzdrževalcev Slovenije Vzdrževanje -varovanje prihodnosti obrestni meri, še isti dan pa jih posodil podjetju MGA po 48-ods-totni obrestni meri (Miklavc je bil takrat še v MGA). Utemeljitev -proračun pravkar pregleduje SDK, o sumu pa ne bodo razpravljali. Nekaj besed so namenili še pomanjkanju sredstev za odpravo posledic suše in za demografsko ogrožena področja, na koncu pa vse skupaj z večino (in nerazumljivim seštevkom glasov) sprejeli. V razpravi o rebalansu proračuna so večino besed namenili delitve sredstev za potrebe krajevnih skupnosti, ta sredstva naj bi šele dobili, zasedanje pa prekinili v razpravi o poslovanju v občini Mozirje. Največ besed je bila deležna popolnoma negotova usoda nazarske lesne industrije, za kar je v največji meri kriv sklad kot lastnik, "ki ni nikoli dvignil rok od Glina, ker jih nanj nikoli ni položil", kot seje izrazil direktor Holdinga dr.Jože Korber. Ob podatku, da so vse hčere v septembru prvič po dolgem času tekoče pozitivno poslovale in ob namigu, da se morda pri Glinu ponavlja znan scenarij iz Malih gospodinjskih aparatov, so zasedanje zaradi nesklepčnosti prekinili. ■j P Društvo vzdrževalcev Slovenije, ustanovljeno je bilo 1975. leta, združuje pa okrog 1200 članov iz 300 slovenskih podjetij, bo pripravilo na Rogli že tradicionalno Srečanje vzdrževalcev Slovenije. Namenjeno bo povezovanju, sodelovanju in izmenjavi izkušenj strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z vzdrževanjem in oganizacijo sredstev za delo. Na letošnjem, že tretjem tovrstnem srečanju, danes in jutri na Rogli, bodo tako prvi dan spregovorili o organizaciji vzdrževalnih funkcij v slovenskih podjetjih in o trendih tovrstnega razvoja, poslušali bodo strokovna predavanja z različnih področij vzdrževanja, seznanili pa se bodo tudi z integriranim vzdrževanjem v novomeškem Revozu. Drugi dan bodo udeleženci srečanja obravnavali standardizacijo, nadaljevali bodo s strokovnimi predavanji «iz različnih področij vzdrževanja, seznanili pa se bodo tudi z vplivom vzdrževanja na zavarovanje in z aktualnimi novostmi na področju delovnih razmerij. Geslo letošnjega 3. Srečanja vzdrževalcev Slovenije na Rogli je "Vzdrževanje - varovanje prihodnosti". Ne gre zgolj za geslo, za besedno igro. Člani Društva vzdrževalcev Slovenije želijo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bo zagotovljena optimalna obratovalna pripravljenost strojev in naprav, za katere skrbijo, ne samo danes, ampak tudi jutri, torej v prihodnosti. Z dobrim vzdrževanjem strojev in naprav želijo torej zavarovati prihodnost podjetij. Letalo še vedno najvarnejši prevoz Po podatkih mednarodnega združenja /.a letalski promet lATA nenehno narašča število poletov in potnikov, medtem ko število nesreč in smrtno ponesrečenih ostaja nespremenjeno. Kljub dejstvu, da seje leta 1991 ponesrečilo 44 letal, in daje v nesrečah umrlo 1090 ljudi, letenje postaja vse varnejše. 27 nesreč seje zgodilo zaradi človeškega dejavnika, l l zaradi vremenskih razmer in 12 iz tehničnih razlogov. Ostrejše kazni za prehitro vožnjo Voznikom motornih vozil v Nemčiji grozi prepoved vožnje za vsaj mcsec dni, če bodo v naselju prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost za več kot 31 kilometrov na uro. Prekrške v zvezi z omejitvami hitrosti in vožnje skozi rdečo luč bodo odslej prav tako kaznovali z ostrejšimi kaznimi. Prekoračitve hitrosti na odprtih cestah pa so celo potrojili. Seveda denarnim kaznim sledijo še odvzemi vozniških izpitov za najmanj mesec dni. Za prekršek vožnje skozi rdečo luč, če sveti več kot eno sekundo, mora - na primer - storilec prekrška plačati 400 DEM in še brez vozniškega dovoljenja bo mesec dni. Hop, zdaj še skok Tako, vsaj nekaj imamo: čeprav nekateri pravijo, da so pri nas v krizi tako družba kot naše ceste, so poslanci le zmogli toliko skupne moči, da so izglasovali ustanovitev cestne družbe. Za naše območje je to pomembno zaradi dvojega: ker je s tem menda vendarle bližji začetek približevanja Ljubljani po boljših cestah, pa tudi zato, ker bo sedež te družbe v Celju. Kakorkoli že opredeljujemo to mesto, ali je center naše nekdaj dokaj enotne, zdaj pa vse bolj razdrobljene, regije, ali ne, treba je le priznati, da je Celje bližje kot Ljubljana in tu te naše bolj ali manj skupne probleme le malo bolje razumejo kot v našem resnem centru. Morda bo ob tem tudi razumljivejše vstra-janje, da se Velenje z avtocesto Celje - Ljubljana priključi v Arji vasi, da torej poteka po že uvel- javljenem kraju novega cestnega križa (Koroška-Celje-Dolenjska-(Hrvaška)), ne pa, da priključek prestavimo zahodneje in da se torej na avtocesto priključujemo nekje pri Šentrupertu. Ob vseh teh razmišljanjih - ne le cestnih - je zadnji čas vedno prisotna tudi bodoča lokalna organiziranost. Pa ne le, ko gre za take medobčinske projekte (občine v sedanjih mejah), ampak tudi, ko načrtujemo kaj v občini. Tudi ob zadnjih razpravah o ustanovitvi velenjskega sklada za okolje je bilo tako. Nekateri so namreč spraševali, kaj pa bo, oziroma kako pa bo, ko se bo velenjska občina razdelila. Morda nekako tako razmišljajo tudi v mozirski občini, ko si "prizadevajo" izvoliti novega župana. "Saj se za ta kratek čas ne splača". Na taka opozorila o delitvah občine naletimo tudi v celjski občini, ko se prepirajo o tem, ali naj bo občina lastnik zdravilišča Dobrna, ali ne. Če namreč postane lastnik občina v sedanjem obsegu, lahko nastanejo novi zapleti, ko naj bi prišlo do delitve, pri čemer se nakateri zavzemajo tudi za to, da bi bila Dobrna samostojna občina. In bi tako zdravilišče vendarle v neki meri ostalo dobrn-sko. Zaradi podobnih bodočih delitvenih posegov zadnji čas tudi Laščani bojda niso več tako aktivni v prizadevanjih za razrešitev težav pri hidroelektrarni Vrhovo. Saj ta vendarle najbolj prizadeva Radeče, te pa nameravajo postati samostojna občina. Pa še neke vrste vzorčna naj bi bila. V konjiškem delu konjiške občine pa nekateri zaskrbljeno pričakujejo delitev iz drugega vzroka: že zdaj je ta občina iz nekdaj vzorčne, kjer dolgo časa niso poznali izgube, postala ena tistih, ki seje znašla na regijskem pa tudi državnem repu. Nekateri ob tem pravijo, da so nekatera podjetja pač pristala tam, kamor sodijo in se je pokazalo, kako gre, če nimaš politične podpore; za ljudi paje to slaba tolažba. Toda če bo prišlo do delitve, bodo v samem konjiškem delu rezultati še slabši, saj jih zdaj še dviguje zreški del. Da pa bodo Zrcčani končno le šli na svoje, pa verjetno ni več nobenega dvoma. Lahko bi rekli, da na marsikaterem področju predvidena bodoča delitev le zavira izvajanje nekaterih akcij, pa čeprav vodilni in nekateri navadni še tako zagotavljajo, da ni tako. In če nič drugega se lahko izkaže, da so kakšen sklep naredili preveč in da bo kaj treba zastaviti na novo. Ampak tega smo pa že tako navajeni. ■ Kr I Občina Velenje I I Kako je z ■dohodnino? Prejšnji teden so na Republiški upravi za javne prihodke, izpostavi v Velenju, dobili tretji del odločb za dohodnino za preteklo leto. Tako je v Velenje prispelo že 24.686 odločb. Več kot 10 tisoč takšnih, po katerih bodo zavezanci dobili vrnjeno dohodnino, čez 9 tisoč takšnih, po katerih bodo dohodnino še morali plačati in okoli 5 tisoč 400 odločb, po katerih davčnim zavezanem ne bo treba plačati, vrnjenega pa tudi ne bodo dobili ničesar. Zanimiva je vrednost teh odločb. Davčnim zavezancem bo vrnjeno okoli 118 milijonov tolarjev dohodnine, plačali pa jo bodo še okoli 64,5 milijonov tolarjev, kar pomeni da je razlika v Velenju v korist zavezancev in v slabo države. Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke ugotavljajo, da so davčni zavezanci pri napovedi dohodnine za leto 1992 delali podobne napake kot letno dni prej: niso vpisovali vzdrževanih članov, pozabili so vpisati akontacije in prispevke. "Rok za kakršne koli pritožbe, prošnje ali popravke je 15 dni po prejemu odločbe. V tem času se lahko odločba še popravi, ne glede na to, kdo je napako napravil," pravijo na velenjski izpostavi, kjer računajo, da bodo glavnino odločb o dohodnini Velenjčanom poslali lahko že do sredine meseca oktobra. ■ mkp "1 I I I I I I I I I I I I Državni zbor sprejel zakon o cestah V petek so v Državnem zboru sprejeli Zakon o cestah v Sloveniji. Pomemben zakon, o katerem je za Naš čas nekaj misli povedal magister Franc Avberšek, poslanec Državnega zbora: "Družba, ustanovljena za te namene, bo gradila in upravljala avtocestno omrežje. Pred sprejemom zakona je bilo nekaj dilem o višini deleža države in možnosti vlaganja zasebnega kapitala, tako domačega kot tujega v gradnjo cest. Veliko je b\\onasprotovanj, da bi tujci vlagali v naše ceste. Bolj realno je, da bo država najela mednarodne kredite in z njimi pospešila gradnjo. Družba pa bo tista, ki bo kot dober lastnik skrbela, da bomo ceste gradili in vzdrževali." Družba bo imel sedež v Celju, o čemer je Državni zbor sprejel poseben sklep. "Pobudo je dala skupina štirih poslancev s tega področja. Pomeni določeno decentralizacijo oblasti v Sloveniji, Celju in oklici pa so se tako odpirajo možnosti. Vključimo lahko lastno znanje in vodimo posle na tem področju. Pri dobri organizaciji bo to pomenilo veliko za celotno gospodarstvo na tem koncu. Glede na to, daje Štajerska slabo povezana z metropolo,mislim, dabotadružba našla rešitev, in da bo cesta iz Štajerske proti Ljubljani narejena prej, kot pa bi bila, če bi to delali in vodili Poslanska beseda Državnemu zboru in vladi V teku jc sanacija bloka IV z močjo 275 MGW. Čistilna naprava bo po predvidevanjih poskusno začela obratovati naslednjo kurilno sezono, to je najkasneje do 15. oktobra leta 1994. Zaradi sanacije bloka I V. sedaj dobesedno s polno paro, obratuje bi k V z močjo 335 MGW. Zarad .egaseje nenormalno povečal? jncentracija S02 v ozračju kot s, nikoli doslej. PodaiKi o preseganju dovoljenih in kritičnih koncentracij S02 v zraku po posameznih avtomatskih merilnih postajah (AMP) na območju občir? "Zelenje (Šoštanj, Topolšica, ZavoG.ije, Graška Gora, Velenje in Veliki /rh) so zgovorni. V letu 1992 (skupaj): 1497 ur ali 62,4 dni presežena urna koncentracija (350 mikro. n3); 111 ur ali 4,6 dni preseže: . kritična urna koncentracija (1 j50 mikro g/m3): 2000 ur ali 8,3 dni presežena mejna štiriindvajseturna koncentracija (125 mikro g/m3). Zbrani podatki glede onesnaženosti S02 za obdobje januar-junij 1993 pa so: 945 ur ali 39,4 dni presežena mejna urna koncentracija; 85 ur ali 3,5 dni presežena kritična urna koncentracija in 136 ur ali 5,6 dni presežena mejna štiriindvajseturna koncentracija. Za vgradnjo čistilne naprave na bloku V bi bilo potrebnih 184 mio DEM investicijskih sredstev. Na osnovi tega sprašujem Vlado Republike Slovenije, ali dela na tem projektu zbiranja sredstev, v kateri fazi so te aktivnosti, kakšen bo delež, ki bi ga bilo mogoče zagotoviti na ravni republike in kako? ■ Ivo Verzolak, poslanec Slovenske nacionalne stranke ■SNS Gorenje Gospodinjski aparati Novi hladilno zamrzovalni aparati Napoved, da bodo že letos poslali na trg prve nove hladilno zamrzovalne aparate brez za ozon škodljivih freonov, so v Gorenju Gospodinjski aparati tudi uresničili. V programu Hladilno zamrzovalni aparati so septembra že izdelali okrog 10.000 novih hladilno zamrzovalnih aparatov "CFC free" oziroma "FCKW frei". V Gorenju Gospodinjski aparati je bila že pred časom sprejeta odločitev, da se bodo pridružili najpomembnejšim evropskim in svetovnim proizvajalcem pri predčasnem prehodu na proizvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov brez škodljivih klorofluoroogljikov. Kot hladilno sredstvo so najprej namesto freona R 12 začeli uporabljati HCF 134 a, ogljikovodik brez klora. Pri zamenjavi freona R 11 kot polnilnega sredstva pa so se odločili za dve fazi; najprej so freon R 11 zamenjali s HCF 134 a, podobno kot večina drugih evropskih proizvajalcev, v drugi fazi pa bodo HCF 134 a zamenjali s pentanom (to je za zdaj storila le tovarna Liebharr). Takrat si bodo Gorenjevi hladilno zamrzovalni aparati pridobili pravico tudi do oznake "Blaue Engel", "Modri angel". V Gorenju Gospodinjski aparati napovedujejo, da bodo v letu 1994 prešli na proizvodnjo novih hladilno zamrzovalnih aparatov brez za ozon škodljivih sredstev v celotnem programu. Kot polnilno sredstvo, za pol-nenje poliuretanske izolacije, pa bodo uporabljali pentan, čisti ogljikovodik. Prehod na proizvodnjo novih hladilno zamrzovalnih aparatov bo Gorenje Gospodinjski aparati veljalo okrog 10 milijonov DEM. ■ ek S tekočih trakov že prihajajo Gorenjevi hladilno zamrzovalni aparati brez za ozon škodljivih freonov 25 Mreža za oblast Kulturniki takšne in drugačne sorte so bili in ostajajo med tistimi, ki so aktualni oblasti vselej znali na najbolj prefinjen način servi-rati svoje nezadovoljstvo na račun spornih družbenih stanj, ukrepov, odločitev. Domala vsak protest te sorte je svojevrstna demonstracija nadvlade pronicljive misli nad topoumnostjo duha, čeravno (pre)mnogokrat tudi jalovosti te premoči. Tako pač je, da svoje lažje in hitreje dosegajo tisti, ki blokirajo ceste in mejne prehode kot pa oni, ki se oglašajo iz literarnih klubov, z gledaliških odrov, iz likovnih kolonij,,.. Toda kljub temu vsemu jih je zanimivo gledati in poslušati, kajti izmislijo si vraga in pol. Naj se tisti, na katere vse skupaj leti, še tako sprenevedajo, naj se delajo še tako neumne, naj se od podobnih izkušenj odebeljena koža še tako trudi kazati se neprizadeto, jasno je, daje hudo ranjena na terenu, kjer je kratkomalo prekratka. Prav neverjetno in vsega občudovanja vredno je, kako se v razvpitem ljubljanskem primeru z nekdanjimi vojaškimi objekti obnaša Mreža za Metelkovo. Zdaj so si izmislili novo kulturno akcijo, da bi dosegli tisto, za kar si na vso moč prizadevajo. Trajala bo tisoč in en dan ter tisoč in eno noč, v njej pa bo sodelovalo prav toliko ustvarjalk in ustvarjalcev, ki niso člani mreže. Z njimi bodo prebili noči in dneve in v posebni sobi za goste ustvarjali vsak po svoje. Neumno in brez haska, poreče nekdo, sam pa misli, da znamenita ljubljanska mestna oblast z lepa ni dobila lekcije kot je Mrežina, čeprav bo tudi ta morda ostala brez potrebnega učinka. Ko je že kazalo, da po mnogi povprejšnjih burkah z ljubljanskimi velemožmi ni več mogoče odkriti nove, ki bi še bolj razgalila njihovo nesposobnost, seje rodila še ena, še žlahtnejša, še poučnejša, še bolj smešna. Oblast, ki nc ve, kaj se ruši na njenem dvorišču, kdo ruši, v čigavem imenu in zakaj, ni vredna drugega kot da se sesuje tudi sama. Če ne sama od sebe, pa s pomočjo tistih, ki bi se zaradi tega morali hudo žreti. In ker se očitno ne dovolj, naj jo imajo, ker si bržčas boljše ne zaslužijo. Res? Ni čisto tako. Da ima prestolnica oblast, kakršne ni vredna, gotovo ni samo njen problem. V marsičem je tudi problem te države, njenega ljudstva, vseh nas. Metropola je naše ogledalo, tako spačene podobe v njem pa naša skupna sramota. In če je res tako, naj se tisti, ki jo pačijo, ujamejo že v mrežo za Metelkovo, ne šele v naslednjo za njo. ■ Jože Krajnc Ljubljančani. Odvisno pa bo seveda od tega, ali bomo sposobni dogovoriti variante, pošteno odkupiti zemljišča...V tem primeru bi gradnja v prihodnjem letu lahko stekla, v nasprotnem pa nam ne pomaga niti denar, niti družba." Zeleni Socialno ekološka stranka pa je predlagala, da sredi leta 1994 ukinemo cestnine na avtocestah. Državni zbor je ta sklep potrdil. "Gre za pomembno vsebinsko odločitev. Cestnina bo morala biti obračunana na drug način. Naloga vlade je, da zdaj pripravi ustrezen predlog. Zase moram priznati, da za tak sklep nisem bil ravno navdušen, ker nismo imeli jasne slike, kako bo denar pobran. Upam, da bomo našli ustrezno rešitev, vsekakor pa ne sme biti taka, da bodo tisti, ki se ne vozijo po avtocestah, plačevali onim drugim." mkp Kljub izpadu proizvodnje kaže, da na rudniku s planom ne bo težav *N*K»K«K«*«»K«»«SK»«»*« SS^M^SS »«**»»«»«*M«Ktt»«»«*M*»«» Več za TES, manj za druge odjemalce V letošnjih devetih mesecih so na Rudniku lignita Velenje izkopali 3 milijone 60 tisoč ton premoga, malo manj kot lani v enakem obdobju. Prodali so ga svojim rednim, vsakoletnim kupcem: daleč največ seveda Termoelektrarni - 2 milijona 790 tisoč ton, ostalim pa precej manj kot lani: ljubljanski Toplarni kar za polovico manj, veliko manj gaje šlo tudi v tovarno Videm #Pipir, presenetljivo malo pa gaje letos vzela široka potrošnja. Individualnim potrošnikom so lani v tem času prodali okoli 250 tisoč ton lignita, letos pa komaj 140 tisoč ton. Trenutno je na Rudniku lignita Velenje zaposlenih 4370 delavcev, to pa je toliko, kot so predvidevali. O letošnji proizvodnji, njenem izpadu zaradi okvare izvažalnega stroja, načrtih, o zaposlovanju, malo pa tudi o lastninjenju, smo se pogovarjali z direktorjem Rudnika lignita Velenje, magistrom Francem Žerdinom. Najprej nas je seveda zanimalo, kje vidi bistvene razloge manjše prodaje premoga drugim odjemalcem, razen Termoelektrane. Franc Žerdin: "Gotovo je to poglobljena gospodarska kriza in velike denarne težave, ki jih imajo kupci. Mile zime v preteklih letih so nas pripeljale do tega, da se da na kurjavi tudi kaj prihraniti. Tudi letos bo verjetno tako: če zima ne bo huda, premog v široko potrošnjo ne bo šel." Klasično vprašanje: kako je z deponijo premoga? Franc Žerdin: " Na njej je ta čas odloženega 346 tisoč ton premoga, lani gaje bilo 460 tisoč ton. Deponija je še vedno dovolj velika, da bomo lahko elektrarno čez zimo normalno oskrbovali." Kako nameravate izpolniti delovni načrt do konca tega leta? Franc Žerdin: "V načrtu imamo 4 milijone ton, plus - minus 5 Magister Franc Žerdin: "Rudnik bo v končni fazi najverjetneje delniško podjetje." odstotkov. Tako je tudi dolgoročno postavljen načrt. Mislim, da ga bomo lahko izpolnili in uresničili tudi vse pogodbene obveznosti, ki jih imamo." Kaj pa likvidnost? Franc Žerdin: "Tu paje problemov več. Premog slabo plačujejo, še posebno v Elektrogospodarstvu in premogovništvu. Ker paje tudi druga prodaja precej slabša kot v prejšnjih letih, se likvidnostne težave povečujejo. Vedno večjo težavo nam povzroča zagotavljanje denarja že za osebne dohodke, kaj šele za vse ostale materialne in druge izdatke." Rudnik lignita Velenje je znan po tem, da običajno zaposli vse svoje štipendiste. Boste tudi tokrat ravnali tako? Franc Žerdin: "Z zaposlovanjem pričnemo v tem mesecu, računamo, da bomo vsak mesec do konca leta in potem še do marca prihodnje leto, zaposlili po deset novih ljudf in poskušali do konca tega šolskega leta zaposliti generacijo, kije letos končala šolanje." Koliko pa se vam pozna enotedenski izpad proizvodnje v septembru zaradi okvare izvažalnega stroja? Franc Žerdin: "Glavni razlog okvare je bila obraba reduktorja. Stanje je zdaj sanirano, a ne za dolgo. Računamo, da bomo morali prihodnje leto nabaviti novega. Zaenkrat pa imamo zagotovila, da bo zdaj popravljena oprema lahko zagotavljala nemoteno obratovanje. Izpad je bil okoli 60 tisoč ton premoga, nastali pa so tudi precejšnji stroški. Stroj ni bil zavarovan in škoda gre na račun rudnika. Izpad v proizvodnji bomo do konca leta nadoknadili z rednim delom." Delovni načrt za prihodnje leto? Začeli ste ga že oblikovati, kakšen bo? Franc Žerdin: "V osnovi je že začrtan: delali naj bi 251 delovnih dni, proizvodnja 4 milijone ton, kupci naj bi ostali enaki kot letos, s to razliko, da bo še nekaj več premoga prodanega v TEŠ. Podobne so tudi dolgoročne projekcije. Z izgradnjo čistilnih naprav pa naj bi se rudnik v naslednjih letih v celoti usmeril v proizvodnjo za TEŠ." Kaj pa predvideva republiška energetska strategija? Franc Žerdin: "V njej imata rudnik in elektrarna pomembno vlogo do leta 2010,' do kamor strategija seže. Predvideva proizvodnjo v višini 4 milijone ton, z manjšimi nihanji, defirinirana je cena, od 5 do 5,5 DEM za Giga Joul, in če bi tako ceno tudi dosegali, bi imeli dovolj možnosti, da rudnik živi in normalno dela." Ukvarjate se najbrž že tudi z lastninjenjem, čeprav je zakonodaja za vaše področje še precej nedorečena. Ni še sprejet Zakon oeneigetskem gospodarstvu,drugi zakoni s tega področja, ki so že sprejeti, pa lastnine rudnikov ne opredeljujejo konkretno. Franc Žerdin: "Skupaj z vladno komisijo iščemo, kaj narediti. Najbrž bo v končni varianti rudnik delniško podjetje, kjer bo večino delnic, krepko blizu 90 odstotkov, imela država. Ostali del lastnine pa bodo verjetno v obliki certifikatov imeli delavci oziroma tisti, ki bodo certifikate želeli vložiti v rudnik." Kako pa s hčerami, kar nekaj jih imate: Mizarstvo, Erico, Habit, Gost... Franc Žerdin: "Ko smo zadeve analizirali skupaj z delavci hčera, je bila želja skoraj vseh, ostati pri rudniku in se ne lastniniti zase. Najbrž v tem vidijo večjo socialno varnost. Več pa bo znanega že kmalu." ■ Milena Krstič - Planine Sedež družbe bo v Celju Vegrad uspešen v boju s konkurenti Več kot polovica del Pol leta po uvedbi stečaja za Gorenjevo Procesno opremo ! Delo še za I nekaj delavcev Za trg gradi Vegrad v Velenju, Celju, Šentjurju in Trzinu Vegrad je ena tistih firm, ki je veliko gradila na območju nekdanje Jugoslavije. Še vedno so obdržali hrvaške trge, peostale svoje zmogljivosti pa kot smo že zapisali usmerili na tuje, kjer so včasih zapolnjevali 20 odstotkov, zdaj pa več kot 50 odstotkov zmogljivosti. Preostanek kapacitet zapolnjujejo v Sloveniji, kjer je konkurenca neizprosna, dela je težko pridobiti, pa vendar so trenutno polno zasedene. Veliko delajo v obrtni coni Trzin, v Celju, Šenjurju in v Velenju, kjer gradijo poslovne objekte za trg, veliko gradbišče pa imajo tudi v šoštanj ski h termoelektrarnah. Seveda pa sprejemajo tudi manjša gradbena dela. Vegrad pa tudi ni več tipično gradbena firma. Razvili so mnoge dopolnilne in dodatne programe. Razvejan imajo lesni program, pa trgovsko dejavnost. Oblikovali so Vegrad Commerce, ki prodaja Vegradove programe. Tu je Vegrad promet, ki opravlja ves promet z gradbenim materialom za potrebe vseh Vegradovih enot. Družbeni standard so oblikovali v invalidsko dejavnost in še kaj bi se našlo. Magister Muharem Bolič je prepričan, da je Vegrad na dobri in trdni poti, kije zastavljena v elaboratu, v katerem so si zastavili organizacijsko, lastninsko in finančno preoblikovanje Vegrada. Predvidena je ustanovitev koncema Vegrada, v katerem bi bile vse sedanje enote družbe z omejeno odgovornostjo. Pri lastninskem preoblikovanju pa računajo na delavski odkup, torej naj bi postali večinski lastniki sedanjega Vegrada trenutno zaposleni, štipendisti in upokojenci Vegrada. ■ Mira Zakošek Skoraj pol leta je od minilo od uvedbe stečajnega postopka za Gorenjevo Procesno opremo d.o.o.. Nehvaležno je napovedovati, kdaj bo postopek končan. Stečanji upravitelj Rudi Krebl pravi, da se trudijo, da bi bil kar se da hitro. Veliko pa je odvisnega od upnikov. Blizu 25 je resnih sodnih sporov, ki izvirajo iz spornih terjatev in šele, ko bodo ta vprašanja razčistili, bodo lahko povedali kaj več. Na sodišču sta bila za Pro- jih je imela pred uvedbo cesno opremo doslej opravljena že dva naroka, prvi v začetku junija, drugi konec septembra. "Na teh dveh narokih smo uredili terjatve za približno 85 odstotkov upnikov po višini, po številu pa nekaj manj. Bistvo paje, da je prvi del stečaja, tisti težji del, za nami. Prehajamo v drugo fazo, v oblikovanje stečajne mase," pravi Rudi Krebl, stečajni upravitelj Gorenja Procesne opreme d.o.o.. Ta čas v tovarni ocenjujejo zgradbe in zemljišča, stroje in opremo. V Procesni opremi pa so dokončno odprodali iz tovarne že vse, kar za redno dejavnost ni potrebno, poravnali vse terjatve in izterjali tiste, ki jih je firma imela, prodali ves drobni inventar in vse zaloge. "In kar je še posebno pomembno, do vseh kupcev je stečajna firma poravnala obveznosti, ki stečaja. Vsem smo izpolnili naročila." Pred uvedbo stečajnega postopka je bilo v Gorenjevi Procesni opremi zaposlenih 396 delavcev, po ustanovitvi dveh novih podjetij znotraj Procesne opreme, so jih zaposlili 261. Z delavci, ki so zaradi uvedbe stečaja morali na Zavod za zaposlovanje, so v teh dneh navezali stike. Z Gorenjem Gospodinjski aparati so dosegli dogovor, da zaradi naročil, ki so se pojavila v zadnjem času, zaposlijo 60 delavcev. "Poklicali smo jih, seveda pa to ne bodo takšna delovna mesta, kot sojih opravljali pred uvedbo stečaja, ampak bodo v proizvodnji. Tisti, ki se bo odločil za to delo, bo lahko tudi na tak način lahko rešil svoj položaj. V času, ko je delo dragocena dobrina, lahko rečem, da je to zelo dobra rešitev." ■ Milena Krstič - Planine Aktualen pogovor s Štefko Kordeš o zaposlovanju in brezposelnosti v Velenju ........................................................................... Na mladih svet stoji, a ne pri nas! Po zadnjih podatkih imajo na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje prijavljenih že 2900 oseb, ki z njihovo pomočjo iščejo delo. Kar 54 odstotkov več jih je, kot pa jih je bilo na zavodu konec preteklega leta. Nekaj razlogov takšnega povečanja je znanih: stečaj Gorenjeve Procesne opreme in stečaj Gorenjeve Elektronike. Trajni presežki pa prihajajo na Zavod za zaposlovanje tudi iz Sipaka, iz APS, napovedujejo pa jih še ponekod. Nič ni videti, da bi se naraščanje brezposelnosti v občini Velenje že kmalu končalo. Nove presežke delavcev že napovedujejo tudi drugod, še več pa jih bo povzročila nova zakonodaja s področja zaposlovanja in financ. Gospa Štefka Kordeš, direktorica velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, s katero smo se pogovarjali o tem, je še zlasti zaskrbljena za prihodnjost mladih v dolini. NAŠ ČAS: Če bi vas vprašali najprej, kakšna je njihova prihodnost, kaj bi rekli? Štefka Kordeš:"Situacija je grozljiva. Vedeti morate, daje med vsemi prijavljenimi na našem zavodu kar 43 odstotkov vseh mladih do 26. leta starosti. Mladina v Velenju tako rekoč nima izhoda, nima nobene perspektive. To trdim, sploh, ko vidim, da vse skupaj stoji, da se nikamor ne premakne, da v občini praktično ni nobene naložbene dejavnosti. Vprašajmo se, kje bodo ti naši mladi končali? Bomo dovolili, da se izselijo, ali da gredo v prestopništvo?" NAŠ ČAS: Zelo črnogleda napoved je to, ki jo dodatno črni še podatek, da imamo v Velenju med vsemi brezposelnimi tudi 55 odstotkov žensk. Že leta se govori o tem, kako bi bilo tudi na tem področju nujno kaj narediti. Štefka Kordeš: "Nujno bi morali razmišljati o kakšni višji šoli v Velenju, ki bi bila primerna za ženske." NAŠ ČAS: Tale začetek je bil res zelo pesimističen. Pa vendar je na obzorju tudi kaj svetlega? Štefka Kordeš: "Ja, tudi svetle točke so. Konkretno Gorenje GA, ki je zaposlilo za določen čas 70 naših brezposelnih, veliko od teh jih ima možnost, da tam ostane za nedoločen čas. Tudi v Gorenju Elektronika ni vse tako temno kot je ta hip videti, čeprav še vedno zaposlujejo pogodbeno. Če se bodo njihovi načrti uresničili, bodo vsi ti vendarle prišli nazaj, pa morda še kakšen zraven. Odpirajo se možnosti Veplasu, čeprav je ta hip tam tudi zelo trdo. Nenazadnje pa tudi računamo na to naše podjetništvo, trgovino, gostinstvo..." NAŠ ČAS: Veliko paje bilo narejenega tudi na področju samozaposlovanja? Štefka Kordeš: "Letos se jih je samozaposlilo že 35, kar je zelo veliko, če vemo, da vsa prejšnja leta ni bilo na tem ničesar narejenega, in če vemo, da tudi izkušenj s tega področja nismo imeli. Veliko kandidatov za samozaposlitev pa je še v "obdelavi". Delamo z motivacijsko informacijskimi sestanki, s podjetniškimi delavnicami... Naši brezposelni, ki gredo skozi vse te oblike so dejansko pripravljeni za pod- jetnika in to precej dobro. Za tiste, ki so to preskočili, ker menijo, da so že dovolj zreli, da tega ne potrebujejo, pa se bojim, da se bodo vrnili k nam." NAŠ ČAS: Malo hudo se bo tistim, ki na delo še čakajo, ki ga iščejo bralo, a v občini Velenje smo z brezposelnostjo pod republiškim poprečjem in številke, ki smo jih nanizali na začetku, so normalna stopnja brezposlenosti, ki bo v normalnih pogojih tržnega gospodarstva tako ali drugače prisotna. Štefka Kordeš: "Trg delovne sile doslej pri nas še ni deloval. Ko pa bo začel delovati, bo obtok delovne sile večji. Eni bodo morali zapustiti delo, ker ne bodo ustrezni, drugi se bodo vključevali vanj. Več bo začasnih del, skratka gibanje se bo slej ko prej začelo." NAŠ ČAS: Dotakniva se tudi tujcev. Mnogi v Sloveniji so pričakovali, da bo občina Velenje ena od tistih, kjer bo ta problem najtežji. Štefka Kordeš: "Pa ni. Posebnost Velenja je namreč v tem, da so se tuji delavci v njem zaposlovali že pred mnogimi leti in jih je večina dobila tudi slovensko državljanstvo. Lani smo na Zavodu za zaposlovanje izdali skupaj okoli 1200 osebnih delovnih dovoljenj. Med njimi je bilo le 545 takih, ki so delovno dovoljenje prejeli za določen čas, ker niso imeli pogojev, drugi so ga pridobili za nedoločen čas. Letos pa smo podaljšali delovna dovoljnja 250 tujcem za različno časovno obdobje, največ pa za leto dni." NAŠ ČAS: Z zanimivim podatkom o gibanju tujih državljanov, predvsem tistih iz drugih republik bivše Jugoslavije, razpolagate... Štefka Kordeš: "V letu 1981 je bilo priseljenih v občino Velenje 660 tujcev, izselilo se jih je 345. Leta 1990 seje iz drugih delov bivše Jugoslavije priselilo v Velenje 250 oseb, izselilo pa 175. V letu 1991, torej tik pred znanimi dogodki, pa se jih je v Velenje priselilo 160, izselilo pa 520! NAŠ ČAS:Kaj bi za odpiranje novih delovnih mest potrebovali v Velenju? Štefka Kordeš: "Predvsem pogumnejšo naložbeno politiko, ne samo v delovna mesta, ampak v celotno obnovo Velenja. Čas je, da mu damo možnost in odprimo s tem pot kapitalu!" NAŠ ČAS: Pripravlja se nova zakonodaja oziroma sprememba dveh, za zaposlovanje pomembnih dokumentov: Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti. Štefka Kordeš:"Največ dilem med sindikati in predlagateljem je glede skrajšanja odpovednega roka. Sedanji zakon določa 6 mesecev, nov predlog pa ga skrajšuje za polovico. Uvedla naj bi se tudi evidenca pogodbenega dela, finančna zakonodaja pa naj bi to delo tudi močno obremenila. Druga sprememba se nanaša na presežne delavce, ki se pojavijo na zavodu in prejemajo denarno nadomestilo, je pa zanje podjetje zainteresirano, da bi jih zaposlilo pogodbeno. Tem bi se višina denarnega nadomestila znižala za toliko, kolikor znaša razlika, ki jo prejemajo iz naslova dela po pogodbi." NAŠ ČAS: Kako pa je s krajšanjem oziroma nižanjem pravic? Štefka Kordeš: "Čas prejemanja denarnega nadomestila se ne bi nič skrajšal, najvišji prejemek pa bi se od sedanjih 64 tisoč znižal na 51 tisoč net-to. Čas prejemanja denarne pomoči pa bi se skrajšal na 6 mesecev." NAŠ ČAS: Državni zbor grozi, da bo SDK začela vlagati prijave za uvedbo stečaja v vseh tistih podjetjih pravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za stečaj in pri katerih je delež zasebnega kapitala večji od 50 odstotkov. Kaj bi to pomenilo za Velenje? Štefka Kordeš: "To bi pa bilo kar težko, ker imamo pri nas veliko podjetij z mešano lastnino in blokiranim žiro računom. V avgustu je bilo v Velenju eno podjetje, ki je imelo vse pogoje za stečaj in to je bilo podjetje z 41 zaposlenimi." NAŠ ČAS: Začetek pogovora z vami je bil zelo črnogled.. Štefka Kordeš: "Nisem sicer tako črnogleda, kot sem začela, ampak najbolj se res bojim za našo mladino in mislim, daje to tudi najtežji problem, ki ga v občini imamo in s katerim seje treba soočiti. Že danes." ■ Milena Krstič - Planine na tujem Težko gospodarsko stanje še bolj kot drugi, občutijo gradbinci, saj je vlaganj na vseh področjih manj. Delavci Vegrada pa vseeno ne tarnajo. Smelo so si zastavili svoje plane in jih tudi uspešno uresničujejo. Njihov direktor magister Muharem Bolič je še zlasti vesel, ker jim je uspelo zapolniti kar polovico zmogljivosti z deli, ki sojih pridobili na tujem. Delajo v Združeni republiki Nemčiji, v krajih nekdanje vzhodne Nemčije, v Avstriji, na Madžarskem, v Češkoslovaški in v Rusiji. "Dela, ki jih prevzemamo so zelo različna,"pravi Muharem Bolič, "od tistih najenostavnejših, ki jih prevzemamo kot soizva-jalci do kompletnih projektov." Enega takšnih izvajajo v Rusiji, v Moskvi, kjer gradijo 11 800 kvadratnih metrov velik poslovni objekt. Prevzeli so celotna dela vse od izkopa gradbene jame do sklenjene tretje gradbene faze. Glede na to, da objekt uspešno gradijo, upajo, da bodo pridobili tudi njegovo finalizacijo. Ravno pridobitvi finalizaci-jskih del in celovitih projektov Magister Muharem Bolič: "Večinski lastniki Vegrada naj bi postali delavci in Vegradovi upokojenci." so namenjali v letošnjem letu vso skrb in zdaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da ta zavzemajo v njihovi strukturi že sorazmerno velik delež. Štefka Kordeš Prejeli smo Slaba izterjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Zaradi neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je bilo v Velenju že izrečenih veliko besed. Predsednik Izvršnega sveta delegatom zatrjuje," da je Izvršni svet že sprejel ukrepe, s katerimi bo odmerjene prispevke za nadomestilo izterjal. Po drugi strani pa gospodarsko združenje zatrjuje, da več kot 500 odstotno povišanje v primerjavi z lanskim letom preveč globoko posega v poslovanje podjetij in, da glede na gospodarske razmere to povišanje ni sprejemljivo. Ali je na pomolu enak spor kot v letu 1990 s cenami komunalnih storitev in stanarin, se v naslednjem mnenju sprašuje gospod Franjo Bartolac, predsednik prejšnjega IS in delegat v DPZ, ki je med redkimi delegati pri sprejemanju tega povišanja najbolj glasno opozarjal na posledice te podražitve. Tokratni predsednik Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč in hkrati predsednik IS gospod Srečko Meh je, kot je pri predlaganju tega povišanja sam zatrdil, po posvetu s člani Upravnega odbora, skupščini predlagal v sprejem tako vrednost točke. O tem ni dvoma, ker je to tudi zapisniško dokazljivo. Tudi ni mogoče trditi, da delegati niso imeli realnega občutka obremenitve, zaradi sistema obračunavanja, če se tako povišanje sprejme. Res bi bilo lahko nekoliko zavajujoče, če bi se predstavila samo vrednost točke, ki je izražena v stotinkah tolarja. Toda, skupščini je bila nedvoumno predstavljena obremenitev v masi in sicer, da to pomeni 253 milionov tolarjev obremenitev gospodarstva ter 25 milionov družbenih dejavnosti in gospodinjstev. Trdil sem, daje povišanje nereal- no, ker je gospodarstvo že tako in tako preobremenjeno s plačevanjem javne porabe, pravta-ko gospodinjstva in drugi, ki jim bo z odločbo odmerjeno in naloženo to plačilo. To evidentno napakc^Upravne-ga odbora Sklada stavbnih zemljišč bi bilo mogoče dokaj hitro popraviti, če nebi temeljila na napačnih političnih izhodiščih Izvršnega sveta. Namreč, ko je Upravni odbor sklada izdelal program in za realizacijo opredelil potrebno vrednost točke, Izvršni svet do tega predloga sploh ni oblikoval formalnega stališča, razen predsednika, ki se je enkrat strinjal z enim predlogom, drugič pa z drugim, karje bilo podobno licitaciji, kot je to imenoval g. Franc Sever. Pa bi moral, kot poznavalec razmer v občini, skupščino obvestiti o tem ali je to povišanje realno in sprejemljivo ali ni. Zakaj tega ni storil, sta možna dva odgovora. Prvi je ta, da predsednik IS sploh ne pozna razmer v občini in, daje potem njegovo zatrjevanje o dobrih odnosih z velenjskim gospodarstvom in o poznavanju razmer, milo rečeno vprašljivo, razen, če ni pojem gospodarstva enačil s posamezniki v gospodarstvu. Drugi je ta, da mu je povišanje točke še kako prav prišlo pri sprejemanju proračuna, ker seje s tem izognil nič kaj prijetni konfrontaciji s posameznimi proračunskimi porabniki še posebej s krajevnimi skupnostmi. Ne glede na to, kateri odgovor je pravi, seje od takrat pa do danes vendarle izoblikovalo prepoznavno stališče Izvršnega sveta do javne porabe, kije po moji oceni povsem nesprejemljivo. Namreč, ni mogoče graditi na tezi, da je občina v vlogi, ko mora s svojo porabo "pritiskati" na povečan obseg javne porabe, država pa tista, ki naj skrbi za zmanjšanje. Ta IS bo moral spoznati, daje takšno ali drugačno javno porabo in njeno udeležbo v nacionalnem bruto proizvodu odgovorna tako občina kot država le, da je odgovornost pri občini manjša, pri državi pa večja. Nikakor pa ne drži, da mora imeti občina za cilj povečevati javno porabo, država pa za cilj zmanjševati. In kaj naj bi se zgodilo s to vrednostjo točke? Po mojem, če je Izvršni svet "ostal" brez stališča iz nevednosti, potem bo verjetno predlagal zmanjšanje na znosno vrednost, če paje ta vrednost točke bila oblikovana z namenom zagotavljanja fiktivnega (namišljenega) vira v proračunu, da bi se v proračunu ohranili predvsem tisti programi, ki slonijo na tem viru, bo ta vrednost ostala nespremenjena vse do takrat, dokler bo IS ocenjeval, daje to potrebno. Bojim se, da se bo zgodilo prav to drugo in, da bo napovedana odločnost predsednika IS g. Meha pri pripravi rebalansa proračuna ponovno imela za posledico še dodatno obremenjevanje Velenjčanov in velenjskega gospodarstva skozi razne oblike, ki so v pristojnosti občine. Tudi v ta namen ustanavljanje Sklada za varstvo okolja je lahko zelo problematična. Ne verjamem, da se bo Izvršni svet odločil za argumentirano konfrontacijo z vsemi porabniki proračunskega denarja in na tej osnovi predlagal skupščini razporeditev sredstev v okviru realno možnega obsega javne porabe v občini Velenje. Tega se ves čas spretno izogiba z dvignjenim kazalcem proti Ljubljani in to tako, da ja nebi ta Ljubljana slučajno videla tega dvignjenega kazalca. Poglejte, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ta občinska vladna koalicija (združena lista, liberalni demokrati, socialisti in zeleni) in njen Izvršni svet slučajno imeli večje pristojnosti za samostojno oblikovanje davčnih ali prispevnih stopenj, kot to predvideva Zakon o lokalni samoupravi. Verjetno bi nas zadušili z dajatvami. Bog naj nas tega obvaruje. ■ TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 11 a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-22^ sladkor 50/1 kg 71,90 moka T500 25/1kg 39,90 moka T850 20/1kg 32,90 olje Zvezda 11 127,90 testenine 1/2 kg 59,90 riž it al j. 1 kg 85,00 kava Bar cela 1 kg 539,00 Vegeta 1kg 699,00 čebula 10/1kg 47,90 krompir 30/1kg 28,90 pivo 1 zaboj 1225,00 Radenska 1 zaboj 480,00 Jemzalemtan 11 233,00 Grajski rizling 99,90 juiceFructalll 89,90 prašek Oskar 3kg 495,00 prašek Waiserise 3kg 675,00 prašek Persil 3 kg 839,90 toal. papir 10 kom 169,00 umetno gnojilo NPK 1200,00 Zelo ugodne cene živinske krme, krmil, motornih žag, verig, drobnih aparatov in el. orodja. Po nakupu vas vabinw v Bistro, kjer se boste odžejali in poskusili raznovrstne sladice. Vljudno vabljeni! Zborovanje Nacional socialne zveze Slovenije - zahtevajo razpis referenduma "Razveljaviti zakon o državljanstvu" Velenjska skupščinska dvorana Je bila nabito polna v podporo kongresu za razpis referenduma o razveljavitvi zakona o državljanstvu podaljšujemo popis, jih dobesedno vabimo v to okolje. Njihovo število pa je po mnenju Nacional socialne stranke že vsaj desetkrat prekoračeno. Menili so tudi, da so standardi, kijih beguncem nudimo previsoki in bi jih bilo treba prilagoditi svetovnim normam. Napovedovali so, da bodo morebiti prestavili sedež te stranke iz Velenja v Ljubljano. Menijo namreč, da je tudi to eden izmed vzrokov, da jih mediji najpogosteje obravnavajo kot velenjsko stranko. Za to pa se zaradi nerazrešenih prostorskih in finančnih možnosti, niso odločili, sklenili pa so, da bodo odslej pogosteje zasedali v Ljubljani. Po kongresu je bilo napovedano zborovanje v podporo referendumu na Titovem trgu. Pripravili so ga v dvorani (po besedah Matjaža Gerlanca jim ga na trgu niso dovolili pripraviti). Udeležili so se ga mnogi Velenčani, prišli pa so tudi od drugod, tako da je bila dvorana nabito polna. Mnogi pa so ta dan izkoristili tudi zato, da so prišli podpisat zahtevo po razpisu referenduma. V dvorani so mnogi prisotni zahtevali čim prejšen razpis referenduma in se hudovali nad tem, da nekateri, tudi vodilni delavci v velenjskem okolju še vedno pri svojem delu uporabljajo srbski in hrvatski jezik. Eden izmed prisotnih jim je skušal opisati svojo življenjsko zgodbo, skušal jim je dopovedati, da se mu zdaj, ko dela v tem okolju že 23. let dela krivica, a so ga preglasili in zapustil je dvorano. Veliko občanov, v glavnem priseljencev z juga se je med tem zbralo na Titovem trgu, kjer so kasneje še zlasti novinarjem dopovedovali svoje življenjske zgodbe. Ozračje je bilo močno napeto, a incidentov le ni bilo. ■ Mira Zakošek V velenjski skupščinski dvorani je bil v nedeljo kongres nacional socialne zveze Slovenije. Novinarjev nanj niso povabili, ker z njihovim poročanjem niso povsem zadovoljni. Pripravili pa so po kongresu novinarsko konferenco, na kateri so povedali, da so zbrali kar 46 tisoč podpisov v podporo referendumu. Pridobili so tudi pojasnilo predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, da se referendum razpiše, če je državnemu zboru skupaj s podano zahtevo predloženih 40.000 podpisov. "Že dolgo imamo toliko podpisov," je povedal sekretar te stranke Matjaž Gerlanc," vendar pa smo jih zbrali le v polovici Slovenije. Dolenska, Primorska, Vzhodna Štajerska, Prekmurje in Posavje niso bile dobro pokrite, saj je na teh območjih podpise zbiral Jelinčič za referendum o reviziji, ki pa ni možen." Ta stranka si je tudi prizadevala, da bi predno bi vložila zahtevo po razpisu referenduma, pritegni- la k sodelovanju še kakšno drugo stranko. "Sami namreč nimamo denarja za volilno kampanjo," je dejal predsednik stranke Florijan Pegan. Ustanovili smo se šele pred letom dni, zavedamo pa se, da bodo pripravile parlamentarne stranke silno močno pro-tireferendumsko kampanjo' Ne glede na to, so v stranki v nedeljo ocenili, da imajo dovolj argumentov in dovolj simpatizerjev in po sklepu kongresa so ta ponedeljek državnemu zboru že predložili zahtevo po razpisu referenduma. Ta mora biti razpisan najkasneje v šestdesetih dneh. Na nedeljskem kongresu so veliko govorili tudi o problematiki beguncev. Odločno so napadli podaljševanje njihovega popisa. Menijo namreč, da jih je v Sloveniji dovolj, s tem pa, ko Na Titovem trgu se Je zbralo veliko tistih, ki so doživljali zborovanje kot veliko krivico, saj so bili pred leti v tem okolju dobrodošli, zdaj pa... __ P — — — — — — — — — — — — — — — — — 1 Poziv ; črnograditeljem! Hkrati z bistveno ostrejšimi sankcijami za nedovol- ■ jene posege v prostor, t.i. črne gradnje, je bil z zakon- . om o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju na- . selij in drugih posegov v prostor (Ur. list Republike J Slovenije, številka 18/1993 in 47/1993) kot predhodni I ukrep uveden tudi "moratorij", t.i. odlog morebitne I izvršbe rušitve oziroma odstranitve črne gradnje za I objekte, za katere njihovi investitorji pravočasno vložijo | zahtevo za odlog in plačilo predpisani depozit. Da bi se kar najuspešnejše izognili rušenju, | urbanistična inšpekcija občine Velenje ponovno poziva i vse tiste investitorje in lastnike nedovoljenih posegov v ■ prostor, ki tega doslej še niso storili, naj izkoristijo . možnost, ki jim jo omogoča zakon in naj najpozneje do . 10. oktobra 1993 vložijo popolno zahtevo za odlog more- j bitne izvršitve po 11. členu in plačajo predpisani depozit ' ZADNJI ROK, KO JE ŠE MOGOČE VLOŽITI I ZAHTEVO ZA ODLOG MOREBITNE IZVRŠBE IN | PLAČATI DEPOZIT, POTEČE 10. OKTOBRA 1993. | Republika Slovenije, občina Velenje ■ Urbanistični Inšpektor občine Velenje J — — _ — _ — —J Poslovne novice • 19. junija je stopil v veljavo Pravnilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (UL RS, št. 28/ 93). Center za Tehnološko usposabljanje pri GZS je s strokovno pomočjo Združenja za trgovino pripravil več seminarjev, katerih namen je pripraviti kandidate za preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje trgovinske dejavnosti. Vsebina seminarjev je povzeta po zasnovi programa za preizkus strokovne usposobljenosti. Priprava za preizkus strokovne usposobljenosti za PRODAJALCA traja 3 dni po 8 ur. Center za tehnološko usposabljanje jc pripravil naslednje seminarje: POZNAVANJE BLAGA - 8 ur, GOSPODARSKO POSLOVANJE - 8 ur, PSIHOLOGIJA PRODAJE - 8 ur. Priprava za preizkus strokovne usposobljenosti za POSLOVODJA traja 6 dni po 8 ur na seminarjih: POZNAVANJE BLAGA (8 ur), KAJ MORA VEDETI POSLOVODJA (16 ur), PSIHOLOGIJA PRODAJE IN VODENJA SODELAVCEV (8 ur), TRGOVSKA ZAKONODAJA (8 ur), KNJIGOVODSTVO IN FINANCE (8 ur). Posameznik se lahko udeleži celotnega sklopa seminarjev, na lastno željo pa tudi samo posameznih seminarjev. Cena za udeležbo na enem dnevu seminarja je 120 DEM. Člani GZS, ki redno plačujejo članarino imajo 20 % popust. Kotizacija vključuje tudi stroške gradiva, napitkov in malice. Na seminarju bodo udeleženci dobili tudi seznam dodatne literature, s pomočjo katere se lahko še bolj poglobljeno seznanijo s snovjo, ki je predvidena za preizkus strokovne usposobljenosti oziroma izpit. Seminarji za prodajalca in poslovodje bodo koncem oktobra oziroma novembra.Tistim, ki so se že prijavili na Ljudski univerzi v Velenju, se ni potrebno ponovno prijaviti. Pisne prijave na GZS Velenje do 15. oktobra. • Do maja 1994 se morajo firme dokapitalizirati - povečati ustanovni kapital. Zato GZS - Območna zbornica Velenje prireja v sodelovanju z GEA COLLEGOM seminar, ki bo udeležence seznanil z določbami, ki se nanašajo na dokapitalizacijo in časovno uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov gospodarske družbe ter o možnih virih in oblikah za povečanje trajne vloge. Predavala bosta dr. Krešimir Puhar in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Seminar bo v Velenju, 20. oktobra. Cena seminarja: 200 DEM v tolarski protivrednosti. V ceno je vključena tudi literatura. Pisne prijave na GZS Velenje do 15. oktobra. • S tržaškega sejma smo dobili vabilo za udeležbo na ""Trieste, Trade, Technology, Transfer" prireditvi, ki bo v Trstu od 8. do 11. novembra. Stroške udeležbe pokriva organizator. Prijavnice dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, Trg Mladosti 2, Velenje do 8. oktobra, (tel.: 063/856-920, telefax: 063/ 855-645) IWTO-MOTO TRGOVINA S€RVIS, STORITV6, d.o.o Mariborsko 112, Celje (pri LIK Savinjo) Telefon: (063) 32 461 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure /J —jJ— J vJ.ix.y-/—/J-J^JJ Mot. žago HUSQUARNA 36 cena samo 38.803,00 SIT IZJEMNI POPUSTI!!! m 20% ceneje ves program T0M0S m 5 % ceneje motoma kolesa GILERA in PIAGGI0 (Sfera In Vespa) m NOVO! Prodaja in zastopstvo TRAKTORJEV m KOSILNIC fSOLDONII Poskus(ne) potrebnega komentarja Po da vnem 12. juliju so se poslanci mozirske občinske skupščine na svojem prvem zasedanju po počitnicah sestali v petek. V četrtek zvečer je bila polna luna, na I.oktobra dan v petek je godovala Julija, mozirska skupščina pa še vedno nima svojega Romea; o kakršnikoli "ljubezni" in enotnosti poslancev seveda že dolgo nima smisla govoriti. Mozirska skupščina torej še vedno nima župana, ima pa nadomestek zanj, to pomeni poslanca z vsemi pooblastili Župana. To je žalosten kompromis, za kaj več pa ta skupščina ni in ne bo sposobna, to je že jasno. Vsaj do aprila ne, ko naj bi bilo konec sprenevedanja, konecci zavajanja ljudi, ki so to in takšno skupščino izvolili, v resnici pa si drugačne sploh ne zaslužijo. Čast posameznikom, dejansko pa je skupščina občine Mozirje po(ne)srečena karikatura prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki se nad njenim delom in nedelom zgražajo na vse mogoče načine, v istem trenutku pa v svojem blagostanju potuhnjeno uživajo vsak zase; pa je tudi blagostanja vse manj. Število nezaposlenih se že bliža številki tisoč, sicer pa to očitno ni za skupščino. Po skoraj trimesečnih "zasluženih"počitnicah so se poslanci v petek komaj zbrali v zadostnem številu, družbeno-politični zbor niti slučajno ni bil sklepčen, ne glede na enodomnost so lahko o dvotretjinski večini aza morebitne volitve samo sanjali, ana koncu pa so po slabih petih urah prav zaradi nesklepčnosti zasedanje morali prekiniti. Obdelali niso niti polovice dnevnega reda, pa še v tem delu je bilo znova veliko in preveč utemeljenih in neutemeljenih sumov, obtožb, podtikanjin pomanjkljivega gradiva, kije vse skupaj dodatno nepotrebno in neučinkovito zapletalo. Dokaz za popolno neresnost je glasovanje o realizaciji proračuna za prvo polletje: prvič je glasovalo 40 poslancev, drugič 31, v resnici pa jih je bilo prisotnih 36. In ta predlog so z nasmehom sprejeli. Nadaljevanje bo kadar bo, Zgornjesavinjčanom in Zadrečanom pa ob vsem tem res ne bi smelo biti več do smeha. ■ Jp k — — — — — — — — — — — — — — — — — — Nova reševalna oprema S!JS!SS»!tS8SSS8»!Sti»i8!!85a»(lSS«Sfi Dan odprtih vrat v mozirskem centru Edino in največje plačilo sreča v očeh V soboto odpoldne je bilo več kot prijetno v mozirskem varstvenem in delovnem centru za duševno prizadete otroke. Vodstvo centra je skupaj s Centrom za socialno delo Mozirje pripravilo dan odprtih vrat. Zlasti za varovance je bilo to velik trenutek, saj so gostom in staršem z neizmernim veseljem in srečo pokazali in povedali kako živijo in delajo. Vsekakor niso oguljene besede, da so bili ob sreči v njihovih očeh srečni vsi, ki so jih obiskali. Med njimi tudi predsednik slovenske zveze društev za pomoč duševno prizadetim otrokom Ivan Škof, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal, da vsi v teh društvih delajo s srcem in da je njihovo edino in najlepše plačilo sreča v otroških očeh, obenem pa je v imenu vseh izrazil zadovoljst- Ivan Skof: "Vsem nam in vsem, vo ob razumevanju slovenske države in vsakega posameznega okolja do njihovega plemenitega dela in poslanstva. Z dnevom odprtih vrat v mozirskem centru so obeležili tudi 30 - letnico slovenske zveze društev za pomoč duševno prizadetim otrokom. Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale in predsednica mozirskega društva Darinka Marolt sta na kratko predstavili delo društva, dolgoletne ki nam pomagajo, želim vse dobro" želje pa takšnem centru in bliskovito uresničitev te velike želje v začetku letošnjega leta, pri čemer sta se srečno zahvalile vsem, ki so in še pomagajo pri uspešnem delu centra in prispevajo svoj delež k sreči otrok in staršev. Varovanci so se najprej predstavili s prisrčno lutkovno igrico, kasneje pa so skupaj z Vilmo in Davidom resnično srečni in ponosni pokazali kaj vse in kako spretno znajo delati. ■JP S kakšnim ponosom In srečo so pokazali svoje spretnosti! m godOČa lokalna Samouprava Velika pridobitev in odgovornost ; zaiotoviti denar V soboto dopoldne so delovno Sentočnik, poveljnik savinjskih in v^U C9 Najprej V soboto dopoldne so delovno slavili gasilci mozirske občine. "Z znanjem in tehniko za večjo varnost" so bile besede, s katerimi je svoj nagovor v soboto zjutraj v Nazarjah ob prevzemu vrhunske opreme in orodja za reševanje iz vkleščenih vozil ob prometnih nesrečah pričel in sklenil poveljnik OGZ Mozirje Jože Zlatinšek. To je za zgornjesav-injske gasilce velika pridobitev, ki pa obenem pomeni tudi veliko odgovornost. Prevzemu so ob gasilcih iz vse doline prisostvovali še poveljnik Gasilske zveze Slovenije Anton Sentočnik, poveljnik savinjskih in šaleških gasilcev Darko Koželj, predsednik občinskega izvršnega sveta Alfred Božič in številni drugi gostje. Govorniki so vsi po vrsti poudarili velike naloge in odgovornost ob preoblikovanju sistema zaščite in reševanja, pri čemer je ob prislovični volji in zagnanosti gasilcev vse bolj v ospredju zlasti sodobna tehnika. Poveljnik slovenskih gasilcev je ob tem posebej želel, da bi se vzorno sodelovanje med gasilci in vodstvom občine Mozirje še nadaljevalo, ob Praktična vaja reševanja Iz vkleščenega vozila Je bila nov prispevek k usposobljenosti nazarske enote Anton Sentočnik: "Po sodelovanja med gasilci in tem pa zagotovil, da bo Republiška uprava za zaščito in reševanje od države skušala pridobiti še več sredstev za to življensko pomembno področje. To je zelo pomembno, če želimo, da bodo operativne enote po vsej Sloveniji resnično usposobljene za takojšnjo pomoč, pomembno paje tudi za zgomjesavinjske gasilce, ki so že krenili v akcijao nakupa posebnega vozila za to vrhunsko opremo. Zanjo so zaenkrat preuredili orodno vozilo nazarski gasilci, ki tudi sestavljajo operativno enoto za vsej Sloveniji si želimo takšnega občinskimi organi kot je pri vas" V soboto popoldne je bilo na sedežu občinske skupščine v Mozirju še eno pomembno srečanje. Tudi uradno so namreč opravili prenos nalog s področja zaščite in reševanja na operativne gasilske enote. Gasilska društvav mozirski občini so poslej zadolžena tudi za zaščito in reševanje ob poplavah, nazarsko društvo pa dodatno še za reševanje iz vkleščenih vozil ob prometnih nesrečah. Javno podjetje Komunala Mozirje »»»•■»»•»•»((•••»•»•»■»»»•S Pričeli ločevati odpadke V Javnem podjetju Komunala Mozirje že dalj časa razmišljajo o načinu ločevanja odpadkov pred odlaganjem na osrednje odlagališče, pri njihovem izvoru torej. S tem želijo doseči troje: da bi izločili odpadke, ki na odlagališče ne sodijo, da bi izločili tiste,ki škodljivo vplivajo na okolje, obenem pa bi zmanjšali stroške odvoza in odlaganja. Naloge se lotevajo postopno. Dejstvo je, da je v stanovanjskih hišah in blokih še veliko kosovnih odpadkov, kijih v običajne posode preprosto ni možno odložiti, gospodinjstva pa bi se jih rada znebila. Seveda bi s primernim načinom zbiranja in odvoza teh odpadkov gotovo prispevali k zmanjšanju števila črnih odlagališč. Zato so v soboto s svojimi ekipami in v sodelovanju s podjetjem Surovina na področju krajevnih skupnosti No- va Štifta, Gornji Grad in Bočna organizirali prvo poskusno in brezplačno akcijo odvoza teh odpadkov. Na Komunali pravijo, daje bil odziv krajanov v skladu s pričakovanji in da bo sobotna akcija goto- vo spodbuda za trajno uresničitev te pomembne naloge, v vseh treh krajevnih skupnostih pa menijo, da je akcija dobro zasnovana in je treba z njo nadaljevati ter jo uveljaviti. ■Jp reševanje ob prometnih nesrečah. Za ravnanje z novo opremo in orodjem so se s pomočjo celjskega Zavoda za požarno varnost in občinskega odbora Rdečega križa temeljito pripravljali, čeprav so ob tem vsi po vrsti želeli, daje ne bi bilo treba uporabljati. Svojo strokovnost in usposobljenost je enota nekaj kasneje pokazala na posebni praktični vaji v središču Mozirja. ■jfc) Do srede prejšnji teden so po vseh desetih krajevnih skupnostih občine Mozirje pripravili zbore krajanov, ki so jih skoraj izključno namenili razpravi o bodoči organiziranosti lokalne samouprave. O utripu s teh zborov smo že pisali, povejmo še, da seje v četrtek sestala občinska komisija za lokalno samoupravo, ki je stališča strnila in o njih naj bi prejšnji petek razpravljali poslanci mozirske občinske skupščine. Naj bi, ker je bilo zasedanje zaradi nesklepčnosti prekinjeno še pred to točko. Edini sklep v zvezi s tem so sprejeli takoj na začetku, ko je bil na seji še poslanec v državnem zboru dr.Franc Zagožen in za nesklepčnost seveda še niso vedeli. Gre za to, da naj bi še v tem tednu lokalno samoupravo obravnavali posebej, pri tem pa naj bi sodelovali poslanci z našega področja in predstavniki komisije za lokalno samoupravo na ravni republike. Glede na prekinitev petkovega zasedanja bodo to sedaj storili na njegovem nadaljevanju. In kaj je ugotovila občinska komisija? Svojo občino v vsakem primeru terjajo v Solčavi (gorsko), v Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji. Ostale krajevne skupnosti se zavzemajo za enovito občino, če to ne bo uspelo, bodo o lastni občini odločali v Lučah, na Ljubnem, v Nazarjah in Mozirju. Po vsej dolini se zavzemajo za upravni okraj v Mozirju, če to ne bi uspelo se zavzemajo za upravno središče v Celju z izpostavo v Mozirju. Pomembna zahtevaje, da se črta člen v zakonu, ki pravi, da lahko državni zbor spremenila na referendumu izraženo večinsko voljo krajanov; v mozirski občini zahtevajo, da so rezultati referendumov za državni zbor obvezujoči. Glede referendumov predlagajo, da bi se v občini najprej odločali o tem, da občina ostane enovita; če to izrekanje ne bi uspelo, pa bi se po sedanjih krajevnih skupnostih odločali o svojih občinah. Referendum predlagajo tudi za izrekanje o pokrajini oziroma upravnem središču. Ne strinjajo se s predlogom državnega sveta, da naj bi novo lokalno samoupravo uveljavljali dve leti. Zato predlagajo, da se to pospeši in da se mandat sedanjim občinskim skupščinam podaljša. če lokalna samouprava ne bo uvedena do aprilskih volitev. Še ena zahtevaje pomembna, gre pa za financiranje bodočih občin, zahtevajo namreč, da se financiranje točno opredeli v zakonu, da se točno določi odstotek dohodnine in prometnega davka, ki bo ostal občinam in da se ta sredstva nakazujejo neposredno občinam in ne preko države. Nadaljevanje torej sledi. ■J P Odpadke so ločevali tudi na osrednjem odlagališču NA DOBROVLJAH JE LEPO - Kdo pravi, da so s pridobivanjem soglasij in dovoljenj, z iskanjem izvajalca in z ostalimi nujnostmipri šUjenju telefonskega omrežja same sitnosti, garanje in živciranje ? Vsemu temu se seveda v celoti niso mogli izogniti niti na lepih Dobrovljah, a dobrovoljni kakor so, si zabave in prijetnih trenutkov niso pustili vzeti. Kar poglejte s kakšno sodobno mehanizacijo so kopali jarek in se po sproščujočem smehu znova vrnili k trdemu delu. Na Dobrovljah že vedo, kako se tem rečem streže. foto: Jp RDEČI PAJEK Zasedanje zborov žalske občinske skupščine 0 dokončni smeri avtomobilske ceste na oktobrskem zasedanju Pred četrkovim zasedanjem občinske skupščine je bilo več odprtih vprašanj. Zdelo seje, da bodo odgovori znani šele po burni skupščinski razpravi. Toda tokrat ni bilo ognja, čeprav je bilo veliko dima. Skupščina je bila že takoj po akademskih petnajstih minutah sklepčna. Poslanci so brez razprave sprejeli spremembe statuta občina Žalec, potrdili dnevni red in sprejeli zapisnik prejšnje seje skupščine. Vprašanj delegatov tokrat ni bilo, župan pa je predstavil pobudo Nataše Jan in LDS Žalec, da bi v kratkem sprejeli občinski odlok, s katerim bi zavarovali ribnik Vrbje. Edina točka dnevnega reda, kjer je bilo nekaj razprave, je bil predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih organih. V tej točki so v upravi poskrbeli za združevanje zavoda za planiranje in občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, kar sta Vinko Debelak in predsednik IS Boris Kranjc zagovarjala kot poenostavitev postopkov (predvsem hitrejša pot za občana). Poslanci Cilenšek (Demos), Kos (Združena lista) in Šketa (ZZD) so predvsem preverjali finančno stran reorganizacije in ekspediti vnost. Na koncu so poslanci odlok sprejeli. Poslanke in poslanci so tokrat brez razprav sprejeli še Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode v Vrbju, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Novo Celje, Odlok o spremembah odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah o ureditvi cestnega prometa v občini ter soglasje k spremembam statuta v Zdravstvenega doma. Župan je tokrat res vešče krmaril med tišino in glasovalnim aparatom in pripeljal skupščino naokoli v dobri uri in pol. Večino časa zasedanja je porabila zadnja točka aktualne informacije, med katero so seznanili poslance z deli na avtocesti, z oceno škode v k-metijstvu po letošnji suši, s pregledom gospodarskih kazalcev v občini. Čeravno so mnogi, predvsem pa javnost pričakovali kar kakšno krepko na račun avtocestnih neznank, začuda ni bilo prave razprave o tej temi. Eden izmed predstavnikov SLS je celo izjavil, saj nimamo kaj, cesta mora biti. Edini, kije kritiziral ministra Jazbinška in poseg v dolini zaradi avtoceste, je bil poslanec v Zboru združenega dela F. Oset. Vendar ni supel sprožiti polemike. Vinko Debelak je vse, kar je o cesti neznanega spretno napeljal na pleča ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, čeravno je po zadnjih podatkih državni zbor odklonil poseganje v prostor po hitrem postopku tudi pri avtocesti. Čakanje na dan odločitve o dokončni trasi avtoceste je torej prestavljeno na oktobrsko zasedanje. ■ V. G. Ob prazniku KS Polzela Veliko naredili v minulem letu Kot že vrsto let nazaj so tudi letos Polzelani svoj krajevni praznik praznovali 2. oktobra, v spomin na čas pred 51 leti, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci - Polzelani. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku je bila razširjena seja KS Polzela, ki so se je udeležili tudi predstavniki občine Žalec. Na njej je o doseženih uspehih in neuspehih govoril predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak, ki je v svojem govoru upodobil prizade-Njmjazaizboljšanje razmer v KS z enim samim ciljem - da bi se krajani in naključni gostje na Polzeli čimbolje počutili. Med drugim je dejal:"Po uspešnem petletnem samoprispevku smo se zavedali, da je na Polzeli z vodooskrbo še veliko dela. Zato smo tudi prve mesece tem letu posvetili pripravam na eferendum o podaljšanju samo- prispevka, v katerem bi imeli večinski delež obnova starih vodovodnih cevi, napeljava novega vodovoda v Podvinu. Tu smo letos spomladi morali celo pozimi in spomladi voziti vodo. Spomladi smo pristopili k zamenjavi primarnega cevovoda od vrtca na Pol-zeli mimo cerkve do križišča na Bregu. S tem smo izboljšali oskrbo z vodo za krajane Brega, Orove vasi in Zalo?.. Referendum ni uspel in vsi načrti so padli v vodo. Za naslednje leto moramo najeti sredstva, da bomo pomagali krajanom Podvina zgraditi vodovod, pa če bo potrebno predlagati občinski skupščini, da podaljša prispevek 16 tolarjev za kubični meter vode za nekaj mesecev. Veliko smo naredili pri popravilu in asfaltiranju cest. Asfaltirali smo približno štiri kilometre krajevnih cest in uredili okolico železniške postaje. Da nam je vse to uspelo, se moramo zah- Predsednik sveta KS Polzela Slavko Resnik podeljuje priznanje in plaketo Miranu Pučniku. Na levi je Ivan Ašenberger, kije prejel srebrno plaketo KS Polzela Na kratko Sprememba organiziranosti Zavod za planiranje občine Žalec odslej ne bo več samostojna enota. Poslanci občinske skupščine v Žalcu so po hitrem postopku prejšnji teden sprejeli predlagano spremembo organiziranosti in bo sodil odslej v sekretariat za urejanje prostora. S tem bo delo pri prostorskem urejanju v Žalcu racionalizirano, preprečili naj bi doslej dvotirnost dela itd. Šest zaposlenih bo torej v posebni enoti doslej del občinskih upravnih organov. Prvi narok za Strojno Na celjskem sodišču je bil prejšnji konec tedna narok za Strojno iz Žalca, firmo, ki je nedolgo tega šla v stečaj. Po besedah stečajnega upravitelja Lojzeta Posedela je 61 upnikov priglasilo za okrog 200 miljonov terjatev, največja upnica paje Hmezad banka s 106 miljoni. Delavci so vložili tudi zahtevek za izplačilo razlik od kolektivne pogodbe od aprila 1991 naprej, vendar ta ni bila sprejeta, glede na to, da se v zvezi s takšnimi terjatvami napsloh v kratkem pričakuje odločitev sodišča združenega dela. ■ -er Odslej samo v Vrbju Podjetje Fcrralit je prodalo svoj obrat sredi Žalca. Kupec je zasebno podjetje, ki se ukvarja s steklarstvom. Tako ima Ferralit zdaj samo obrat v Vrbju. valiti sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec...". Na seji so podelili priznanja in plakete KS. Zlato plaketo in priznanje je prejel Vinko Debelak, srebrno Ivan Ašenberger ter bronasto Miran Pučnik in Božena Žolnir. Učenci OŠ Polzela pa so pripravili prisrčen kulturni program. ■ Besedilo In slika: - er Polzela žžS Srečanje z dr. Manco Košir Tokratno srečanje z dr. Manco Košir, ki gaje v počastitev krajevnega praznika pripravila literarna skupina pri DPD Svoboda Polzela skupaj z mentorico Valerijo Pukl, je bilo namenjeno temi duhovnost v vsakdanjem življenju. Dr. Manca Košir je na Polzeli že večkrat gostovala, tokrat paje prisotne popeljala v svet duhovnosti v vsakdanjem življenju. Napeljalajih je k razmišljanju o bistvu človeka, o njegovem poslanstvu, o ljubezni in odraščanju. Poudarila je, kako pomembno je biti celovito prisoten pri vsakdanjih opravilih, kajti le tako bo delo posvečeno in bo imelo spoštljiv odnos do vsega kar obstaja. Srečanje je obogatil nastop plesne skupine Akt iz plesne šole Harlekin, ki jo vodi Ana Vovk -Pezdir. Kljub turobnemu dnevu in vremenu je dogodek prisotnim Polzelanom prinesel lep in svetel doživljaj in sklenili so, da se ob letu spet srečajo. ■ Besedilo In slika: - er Pasji posel V Dobriši vasi ima Srečko Veler psarno. Vzgaja pse in jih daje v najem za čuvanje objektov in drugega imetja, zlasti ponoči. Vendar posel očitno ne teče gladko. Potem ko je že pred časom skušalo intervenirati celjsko društvo za zaščito živali, so slednjič tudi žalski policisti opravili nadzor psarne. Ugotovili so, da psi nimajo pri sebi vode niti hrane, da so na pogled izmučeni in da živijo v zelo zanemarjenih pasjih boksih. Primer so predali sodniku za prekrške in o njem obvestili veterinarske službe. ■ rox Se nekaj premika V občini Žalec je v zadnjem času vse več govoric o novih naložbah. Ena izmed njih, to je most na magistralki Celje Ljubljana pri Šentrupertu, je že končana. Cena je majhna skrivnost in o njej ljudje pridno ugibajo. Ljudje stroke samo znajo povedati, da je bilo možno zgraditi objekt v trikrat manjšem času in in s trikrat manjšimi stroški Zadnje čase se znova govori o nadvozu nad železnico na zahodnem izstopu iz Žalca.Nadvozje že zelo dotrajan, poleg tega pa je na njem bilo samo v zadnjem letu več prometnih nesreč. Ker bo v času gradnje nadvoza potrebno nekje speljati ves ogromen promet, nekateri upravičeno razmišljajo o dokončni rešitvi žalske obvoznice na zahodu. Vendar pa kaže, da to ni najbolj verjetno. Čc bodo gradili začasni obvoz in ga potem odstranili, kot je bil to primer v Šentrupertu, bodo morali prostorski planerji to vsekakor opravičiti. V očeh javnosti to ne bi bilo ni nič drugega kot razmetavanje s sredstvi davkoplačevalcev. Tretja zanimiva naložba naj bi bil skorajšnji . začetek gradnje v obrtni coni. Čeprav "skoraj" ni še nikoli zajca ujel, nekateri srčno upajo, da bo šlo po novem letu z že dolgo obl-jubljevano cono zares. Govoric je veliko. Med drugim so razmišljanja, da bi v coni (imela naj bi neposredno povezavo z avtocesto) gradili hotel; tega naj bi zaupali (odprodali?) znanemu gostincu iz občine Žalec. Za investicijo v obrtno cono pa se zanima tudi kar nekaj večjih gradbenih in drugih podjetij. Čas beži in mi nočemo biti ujetniki svobode, niti demokracije, kaj šele kakšnih drugih političnih floskul. Dajmo ljudem kruha, da bodo imeli čas za igre. ■ Tekst: Tea Rinček, foto: G & A Art Jumbo, zdaj pa nekaj bo! Novice, ki odkrivajo tančice Na zasedanju zborov so se delegati čudili, kako ta dan vse gladko teče. Poslanec AjdiČ iz Prebolda je prvič doživel, da ni bil pri nobeni točki dnevnega reda PROTI. Občinske službe so nedolgo tega zahtevale, da se pri novem lokalu v Žalcu zgradi dodatnih dvajset parkirišč. Če bo to postala ustaljena praksa, v Žalcu kmalu ne bomo i več težav s parkiranjem. **** V KS Tabor so zelo zadovoljni z novim prostorsko ureditvenim planom. Na javni razpravi o PUP-u so jim občinarji povedali, da lahko razpravljajo, njihovi predlogi pa ne bodo upoštevani. **** Zadnja novica: SKD in SLS iz Žalca za popularizacijo svojih strank prirejata v Loki na Brodah pri Vranskem tekmovanje v francoskem poljubljanju. Vabljeni! Žalec Ločevanje odpadkov V prvi fazi papir in steklo, nato biološki in nevarni odpadki Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je v sodelovanju z Javnimi napravami iz Celja pripravil program ločenega zbiranja odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Cilj tega programa je zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na komunalni deponiji, in predelava še uporabnih sekundarnih surovin. Prvega oktobra so začeli s poskusnim zbiranjem stekla in papirja v Žalcu, v katerega je vključenih približno 800 gospodinjstev v blokovskem naselju med Kardeljevo in Heroja Staneta ulico. Zabojnike je kupil sekretariat, celjsko komunalno podjetje pa bo krilo stroške zbiranja in odvoza ločeno zbranih koristnih odpadkov. Te bo prevzemala Surovina Žalec, ki bo del odpadkov, katere ne bo mogoče predelati, brezplačno odlagala na komunalni deponiji. Poskusni projekt bo trajal eno leto. Če bodo rezultati dobri, bodo postavili še zabojnike za biološke in nevarne odpadke, sistem ločevanja pa bodo postopoma razširili na celotno občino. ■ rox š 8 >TVrp j s I "i JliJ Gostišče "POD KLANCEM" Ravne 193, Šoštanj, telefon: 893-411,893-511 ... V hiši Kotnik domujejo 3 lokali: * GOSTIŠČE POD KLANCEM V prijetnem okolju z bogato kulinarično ponudbo vas med drugim vabimo na okusna nedeljska kosila. Gostišče je primemo tudi za večje zaključne družbe. * MINIMARKET POD KLANCEM Poleg pestre izbire živil in pijač ter krmil vas ta hip opozaijamo na OZIMNICO po izjemno ugodnih cenah! Vso kupljeno blago vam lahko dostavimo tudi na dom! * TRGOVINA DRAGA Vse vrste moške, ženske in otroške konfekcije z modnimi dodatki, ob vsaki priložnosti. Opozaijamo vas na šolske potrebščine po izjemnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Pri večjih nakupih pa vas čaka presenečenje v Gostišču "Pod klancem"! Našim gostom in kupcem, pa tudi ostalim občanom, čestitamo ob občinskem prazniku! K mladinska knjiga EZ-I5 velenje trgovina d.d. Mladinska knjiga Trgovina Velenje Knjigarna in papirnica tel. 855-827 Birooprema tel./fax: 853-371 ...SEGA... Najnovejše v Mladinski knjigi! Video igre in igralni aparati ugledne znamke SEGA!!! Želite vstopiti v Segin fantazijski svet? Nič lažjega! Vstopite v poslovalnico Mladinske knjige v Velenju. iotoBčmioM čismmio cm cmči^oanu "FH^Z^IKUI ČESTITKAM OB PRAZNIKU SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV NAŠEGA ČASA! Trgovina in montaža CIZEJ Parižlje 1, Braslovče, tel. 721- 081 Odp. čas: del. 7. -18., sob. 7. -12. ure Nudimo vam vse za vodovod in centralno ogrevanje, z montažo ali brez; material vam dostavimo na dom! Ponudba: Fenelni radiator 600 x 1000 10.498,00 Grundfot črpalka s holandci 9.990,00 Pipe za umivalnik enor. Armal 8.865,00 Pocinkana cev 1/2" (6 metrov) 985,00 Pocinkano koleno 1/2" 56,00 Cene so s prometnim davkom, lahko si pridobite dodatni 5 % popust z gotovinskim plačilom. Možen tudi nakup na obroke. 98BSBS8S8SKSS38 3838BS&RBS888&888 Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku! SLffSeTCflURK ffiETKft Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283 Odp. čas: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. -19. ure Te dni vas vabimo, dapoiskusite jabolčni skutin zavitek ! Nudimo vam tudi veliko izbiro različnih modelov tort. Z obiskom se boste prepričali še o vrsti drugih sladkih presenečenj! S kartico DIAMOND vam nudimo 5 % popusta! VSEM GOSTOM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! izjemna trgovina ponudba moških, jj^JSK ženskih in otroških oblačil vi^v^ za jesen in zimo: ^\aS\os * bunde * trenirke * puloverji * jeans hlače * perilo * nogavice * srajce * in še in še Izjemno ugodne cene in dobri plačilni pogoji! Vsem našim kupcem in ostalim občanom čestitamo ob občinskem prazniku! CIGL€R d.o.o. trgovsko storitveno podjetje Ravne 103, 63325 Šoštanj, tel./fai: 063/893 109 Trgovina Cigler vam ponuja OZIMNICO: krompir po 27,50 sit vrste: kenebek, senete, dezere čebula po 50,00 sit in komplet 12 kozarcev vloženega po 1.700,00 sit RAZEN OZIMNICE VAM PONUJAMO PO UGODNIH CENAH ŠE: pšenica 24,50 pesni rezanci 25,00 sledkor 85,00 pralni prašek W. Rizze 3 kg 732,00 točen mehčalec 68,00 kava Bar 10 dag 69,00 Grajski rizling 88,00 Cviček 149,00 Bizeljčan 165,00 toalet, papir 10/1 199,00 Po nakupu vas vabimo v Bistro, kjer se boste odžejali in poskusili krače ali narezek. Če imate veselje do dela v bistroju, zavrtite telefonsko številko 893-109! Svojim gostom in ostalim občanom čestitamo ob občinskem prazniku! %ELC0M Telefon: 852-864, 852-874, Tetefax: 852-804 Odpiralni čas: 8.-16. del., 8. -12. sob. Izjemna ponudba, ugodne cene!!! * individualni satelitski sistemi in dogradnja zemeljskih programov * AVTOALARMI "Bravo" in hišni alarmni sistemi * Radijske CB postaje s pripadajočo opremo * manjše TELEFONSKE CENTRALE, tudi telefoni, faxi, fotokopirni stroji * računalniki in rač. oprema * koaksialni kabli, domačih in tujih proizvajalcev *TV antene in vse za dober TV sprejem * Načrtovanje, projektiranje, meritve in izvajanje skupinskih, antenskih, satelitskih in kabelskih sistemov VSAKEGA kupca ALARMNE naprave v mesecu oktobru čaka NAGRADNO PRESENEČENJE!!! Toslovnimpartneijem in o6čanom čestitke ob o6činsl(emprazni/qi! ** Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo! PRODAJNI SALON Mercedes - Benz HONDA UGODNI KREDITNI POGOJI V naši prodajalni vam nudimo tudi: GUME Michelin in Sava vseh profilov in dimenzij Kvalitetna olja in maziva iz programa "BP" FORI d.o.o., Hrastovec 24,63320 Velenje tel.: (063) 893 884, fax: (063) 893 715 V večjih izvedbah so primerne za vsako hišo. ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! MIZARSTVO jurkovnik Ravne 95 b, Šoštanj, tel. 063/893-019 KROŽNE SPIRALNE STOPNICE IZ LESA Velikost, pre-mero in višino prilagodimo objektu oz. hiši. Zavzamejo malo prostora in so zato Izredno ekonomične. Zaradi estetskega videza delujejo kot del opreme v prostoru. 20 Let Male Napotnikove Kiparske Kolonije I S St 86 SS * Ko les zaživi Tako kot se je pred mnogimi desetletji začelo oglašati kiparsko dleto v rokah kasnejšega velikega umetnika Ivana Napotnika, se zdaj že dvajset let oglaša v rokah velenjskih osnovnošolcev. Vsako leto prihajajo sem, da se spomnijo velikega umetnika, da se tudi sami preizkusijo v tej spretnosti. In res so mnogi med njimi pravi mojstri. Če ne verjamete, stopite v Mayerjevo vilo v Šoštanj, kjer so razstavljene najlepše skulpture in reliefi ustvarjeni v tem dvajsetletnem obdobju. Napotnikova kolonija je resnično prerastla samo sebe. Postala je nekaj velikega, nepozabnega za vse udeležence. Ne le najmlajše umetnike, tudi njihove mentorje in tiste ta prave kiparske in likovne ustvarjalce, ki se pogosto ustavijo med mladimi. Ustvarjajo z njimi, jim svetujejo pri njihovih prvih negotovih rezih dlet, pri vdihavanju življenja v les. Ob opazovanju prvih plahih uradcev kladiv, ki postajajo vse odločnejši, pa bogatijo tudi sami sebe. Vsaj tako so zatrjevali kar vsi že priznani kiparji, ki so ustvarjali med mladimi. Janko Dolenc, Peter Jovanovič, Aleksander Kovač, Anton Blatnik, Milojko Kumer in Milan Matko. Med kipi otrok so razstavljena tudi njihova dela, saj so jih poklonili Mali Napotnikovi koloniji, ki je tako postala še popolnejši in bogatejši zbir umetnin. V dvajsetih letih je v Mali Napotnikovi koloniji ustvarjalo več kot 600 otrok iz velenjskih šol. Redno so se jim pridružili tudi gostje iz Celja, Radel ob Dravi in Podvelke. Sodelujoče je družilo veselje do ustvarjanja in med njimi so se spletle mnoge prijateljske vezi. Majda Lesničar, seje ob otvoritvi razstave del Male Napotnikove kolonije v imenu občinske zveze prijateljev mladine Velenje zahvalila njenim začetnikom Elfridi Ambrožič, takratni sekretarki občinske zveza prijateljev mladine in Jožetu Svetini, ki je vzpostavil stike s kiparji in jih pripeljal v kolonijo ter poskrbel za druge stvari, daje delo v "koloniji" uspešno potekalo. Za gostoljubje se je zahvalila zavodenjskim kmetom Francu Napotniku, Jožetu Kočniku, Zdravku Ročniku, Francu Vrhovniku in Martinu Knezu, ki so darovali les, Martinu Rogelšku za pomoč in motorno žago ter DPM Zavodnje. Posebno zahvalo je izrekla tudi Ernestu Šolerju, men- Zbirka najboljših del Male Napotnikove kiparske kolonije v Mayerjevl vili v Šoštanju je resnično vredna ogleda toiju z najdaljšim stažem v koloniji. Mayerjeva vila v Šoštanju je resnično bogatejša , razstava del mladih kiparjev v njej pa vredna ogleda. O njej je v knjigo vtisov republiška svetovalka za šolstvo dr. Helena Berce zapisala: "Morda se nekateri niti ne zavedajo, kakšne vzgojne smotre uresničujejo mladi, likovni pedagogi in vsi ostali organizatorji pri mladih udeležencih kolonije. Zagotovo bo to pokazal čas. Trdno sem prepričana, da bodo učenci, ki so na kakršenkoli način doživeli delo kiparskega srečanja, znali v življenju drugače doživljati umetnost, razumeti lik-ovnost in da bodo bolj ustvarjalni tudi na drugih področjih človekovega delovanja." ■ Mira Zakošek Šaleška folklorna skupina Koleda vabi! Pevce, plesalce in muzikante bo gotovo zanimalo naslednje povabilo Šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja. Vse, kijih veseli delo na folklornem področju, v skupini oziroma bi radi postali njeni novi člani, vabijo k vpisu v sredo, 20. oktobra ob 20. uri. Vpisovali bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Velenju. Vpišejo se lahko vsi, ki so že dokončali osnovno šolo in še ne prejemajo mesečne pokojnine. Učenci osnovne šole Šalek so poskrbeli za prisrčen kulturni program. S svojo razposajenostjo so resnično "razgibali" prisotne Zgodilo se je... 7. vinotoka - LETA 1895 V Slovenskem narodu, kjer so radi objavljali zanimive in ■ neobičajne novice iz celega sveta, smo tudi tokrat izbrskali dve ■ takšni novici. Prva ima naslov "Navihani kapitan in neumni tat": ■ "Na neki ladji, vozeči mej Belgradom in Odeso jc neki popot-\ nik prosil kapitana pri neki mali postaji, naj ga izkrca. Kapitan je ■ tej želji ustregel. Komaj je bila ladja odšla jc jeden popotnikov ■ zapazil, daje iz njegovega kovčega izginila usnjena vreča, v kateri ■ je bilo desettisoč frankov. Kapitan ni dolgo premišljal: razobesil | je drugo zastavo, zagrnil napis na ladji in krenil k postaji, kjer seje ■ bil mladi mož prej izkrcal. Kapitan je slutil, da bo tat s svojim ple- ■ nom skušal uteči na stran, od koder seje pripeljal. Komaj si je lad- ■ ja ustavila, je prihitel tat na krov in bil kaj neprijetno presenečen, J ko gaje kapitan prijel za vrat in mu iztrgal iz rok ukradeno vrečo ■ z denarjem." ■ Tudi danes se na tem delu Donave dogajajo zelo čudne reči. ■ Lahko pa bi rekli, da je zgornja novica, v primerjavi s temi, ki J jih danes dobivamo s tega področja, le slaba šala. ■ Druga novica iz Slovenskega naroda ima naslov "Na ženito- ■ vanjskem potovanju": ■ "Neki nemški princ seje na svojem ženitovanjskem potovanju J s svojo mlado ženo mudil v bavarskih gorah. Na nekem izprehodu ■ je srečal veselo prepevajočega kmeta in ga ogovoril. Kmetje odkri- ■ tosrčno povedal, da bi se čutil najsrečnejšega človeka na svetu, če ■ bi se mu ne bilo treba prepirati z ženo, če pride v nedeljo malo i pijan domov. Princezinja mu je na dolgo in na široko razlagala, ■ kako grdo krivico dela svoji ženi, če pijančuje, kako nespodobno ■ je popivanje itd. Kmet jo je mirno poslušal in koje končala, dreg- ■ nil je princa s komolcem in rekel: Ravno tako copernico imate za a ženo kakor jaz!" ■ LETA 1898 ■ Tudi zadnja današnja novica je bila objavljena v Slovenskem ■ narodu in ima naslov "Verdi pred profesorji": "Slavni italijanski glasbenik Verdi, čigar najpriljubljenejše B opere: "Aida", "Trubadur", "Traviata", "Ples v maskah" in "Ri- ■ goleto" so se tudi Slovencem jako omilile, je hotel stopiti v svoji ■ mladosti v glasbeni zavod v Milanu, da se muzikalno naobraži. ' Koje delal sprejemni izpit, so izjavili učeni profesorji, da nima B mladi Verdi za glasbo prav nobenega daru in da naj se loti le česa ■ druzega. Nu, Verdi je dandanes mej prvimi in tanajslavnejšimi ■ komponisti! In slučaj usode, kali? Muzikalni zavod v Milanu je * dobil vsled kraljeve odredbe ime "Konservatorij Gius. Verdija." " Upam, da se takšne napake danes ne ponavljajo več. Oben- ■ em pa je to lep primer, ki nam zgovorno priča, da nadarjenim ■ ljudem (še zlasti umetnikom), nobene napake, še najmanj pa J napake "učenih profesorjev" ne morejo do živega. In obratno B seveda, če nisi rojen kot virtuoz, to nikoli ne boš postal, pa naj ■ imaš še tako močne botre! ■ ■ Damijan Kljajič I ! Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08 - opcija 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo, 3. oktobra, sta bila dva ansambla med favoriti, zmagal je lahko samo eden. Končni vrstni red: 1. Vesna: "Vesna" 6 glasov 2. Gašperji: "Špela me ni vzela" 5 glasov 3. Kvartet DO: "Prva kupica" 2 glasova 3. Kmetec: "Kak' milo lunca sveti" 2 glasova 5. Alpski: "Muzikant" I glas Predlogi za nedeljo, 10. oktobra: 1. BRAJKO: "Ma oštja, kakSen kapitan" 2. HENČEK: "Ne hiti na Tahiti" 3. KL1NC: "Za mam'co mojo" 4. SLOVENIJA: "Naš maček" 5. ŠUMAH: "Ljubezen je bolezen" ■ Vili Grabner 1 I I I I I I I I I I I I I J VEDNO Z VAMI... AVTO CELJE tel: 855-828 Del. čas: vsak dan od 7. do 19. ob sobotah od 7. do 13. UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE: m zaščitna sredstva ter zimska oprema /verige/ ■ gume Sava - Michelin ■ Dodatna oprema m Motorna olja, hladilna tekočina m Novost - motorne žage Alpina U Kolesa ROG - moška, ženska in otroška Pri nakupu nad 10.000 SIT vam priznavamo 5 % popust! Možnost nakupa na 2 do 4 obroke brez obresti ali na 6 do 12 obrokov z obrestno mero. Priporoča se A VTO CELJE v Velenju! * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * 12. oktobra, v torek torej, bo v Ljubljani, v hali Tivoli prvič v Sloveniji nastopil od milionov najstnic oboževani in v nebo povzdignjeni Eros Ramazzotti. Evropskih 35 mark (2500 tolarjev), kolikor je potrebno odšteti za vstopnico v predprodaji, za tak koncert ni tako veliko (čeprav za marsikoga še vedno preveč), da bi lahko dvomili o tem ali bo največja slovenska dvorana v torek zvečer polna ali ne. Še posebej zato, ker Ljubljana leži na tako posrečeni lokaciji, da se zdi simpatično dostopna tudi tistim, ki živijo onstran meja naše domovine. Zato gre pričakovati velik naval Erosovih oboževalcev predvsem iz Zagreba, kjer mu je pred leti enkrat že uspelo zbrati ogromno število ljudi, pa tudi z avstrijske Koroške in tržaškega konca. O tem, da bo večino publike tvorila ženska populacija najrazličnejše starosti , med katero pabo tisti del, ki lahko svoja leta še izrazi z besednim korenom "najst", prav gotovo najštevilnejši, tudi ne gre dvomiti. Verjetno bo velik del le-teh prvič na takem koncertu, zato bi morda ne bilo napak, ko bi jim s tem v zvezi postregli z nekaj nasveti. Prvo in najpomembnejše pravilo, ki pa ne velja samo za tovrstne koncerte, ampak tudi za druge prireditve na katerih se zbere veliko število ljudi je: Če vas je strah gneče, nikar ne rinite vanjo. Po pravilu je največja gneča ravno pod odrom, saj vsakdo želi biti čim bližje svojemu idolu. Tam pa navadno pride do prerivanja, ki se spremeni v pravo valovanje ljudskih množic in če v tej gneči slučajno padete, se vam ne obeta nič dobrega. Zato dobro pazite, da ves čas prerivanja, ki navadno traja še dlje kot sam koncert, saj se začne že pred pričetkom nastopa, ostanete na svojih nogah. Drugič: Eros vas tako ali tako ne bo opazil, četudi boste prišli kolikor se le da blizu odra, saj obsijan od reflektorjev in luči, ki mu bleščijo v obraz ne vidi prav daleč v dvorano. Zato pri izbiri garderobe nikar ne izberite svojih najboljših cunjic. Opazil jih namreč ne bo nihče, lahko pa se vam zgodi, da vam jih bodo v gneči raztrgali in pomendrali ali pa vsaj dobro umazali, za kar vam bi kasneje utegnilo biti še kako žal. Tretjič: Karto raje kupite v predprodaji, saj se boste na ta način izognili gneči pred dvoransko blagajno (če bo tam sploh še kakšna na voljo), pa če ceneje boste prišli do vstopnice. Četrtič: Pridite v dvorano raje kakšno uro pred napovedanim začetkom koncerta. Tako boste imeli dovolj časa, da si izberete primerno mesto od koder boste koncert spremljali, pri vstopu v dvorano pa se boste izognili gneči. Za izstop iz dvorane pa velja ravno obratno. Raje počakajte, da se tisti najbolj nestrpni pririnejo skozi ozke prehode in nato nekoliko kasneje v miru zapustite dvorano. Petič: Če ste v Ljubljano prišli z avtom, nikar ne parkirajte pred halo Tivoli, saj seje s tega parkirišča hudičevo težko vključiti v promet. Avto zato raje pustite v kakšni stranski ulici blizu dvorane. Šestič: Upoštevajte navodila redarjev in policistov. Pa veliko užitkov ob spremljanju koncerta. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... RIGHT SAID FRED Kitarist skupine Right said Fred, 36-letni Fred Fairbrass (eden od obeh obritoglavcev v ansamblu) se je pred kratkim poročil s 25-letno manekenko in fotomodelom Louise Payne. Medene tedne bosta menda preživela na nekem francoskem dvorcu. BAD BOYS INC. Na prvi pogled izgledajo fantje iz skupine Bad Boys Inc. kot popolna kopija slavnih Take That. To pa ni nič čudnega, če vemo, daje njihov producent lan Levines, človek, kije pravzaprav odkril skupino Take That. Bad Boys Inc. so nova atrakcija za britanske najstnice. S prvim sin-glom "Don't talk about love" so se že uspeli uvrstiti med dvajset najbolj priljubljenih skladb v Veliki Britaniji, 20. septembra paje izšel njihov drugi single, balada "When-ever you need somenone". Debi-tantski album lahko pričakujemo v začetku prihodnjega leta. MADONNA Edini nastop Madonne v Nemčiji (ne pa tudi edini v vsej kontinentalni Evropi, kot je bilo sprva najavljeno), ki bi moral biti 2. oktobra v Frankfurtu je odpadel. Vzrok za odpoved koncerta je tehnične narave. Kot je povedal Ma-donnin brat, ki skrbi za to plat njene turneje, naj bi bilo nekaj narobe z odrom na stadionu v Frankfurtu. Madonna pravi, da ji je žal, ker je svoje oboževalce morala razočarati, da pa pri tem sama nič ne more. Poudarila paje, da odpoved koncerta nima nikakršne zveze z napori nekaterih konzervativnih nemških politikov, ki so obljubljali, da bodo storili vse, da Madonna v Nemčiji ne bi nastopila. NIRVANA Odkar je član skupine Nirvana Kurt Cobain postal očka (ima eno leto staro hčerkico), se je zanj vse spremenilo. Vidi le še svojo malo Francis, za ansambel pa se zanima vedno manj. Zato skupina še vedno ni posnela videa k zadnjemu singlu "Heart shaped box", pa tudi o promocijski turneji nove plošče "In Utero" ne razmišlja. Odgovorni ljudje iz založbe s katero ima Nirvana pogodbo so tako popolnoma obupani. Prvo verzijo plošče "In Utero" so namreč morali zaradi slabe kvalitete ponovno obdelati z novim producentom. Kurt pa trdi, da z malo Francis gleda na svet popolnom drugače kot prej. SALT'N'PEPA Po letu dni premora se newyorški trio Salt'n'Pepa, ki je pred leti prvi začel prebijati led na področju emancipirane ženske črnske glasbe in s tem odprl pot ustvarjalkam kot so MC Lyte, Monie Love in Queen Lat-ifah, vrača z novim singlom "Shoop". Podobno kot v nekaterih drugih skladbah (Let's talk about sex) tudi v tej skladbi razbijajo tabuje povezane s spolnostjo in pozivajo ženske naj brez sramu spregovorijo o svojih željah povezanih s to "prepovedano" temo. Na maxi CD-ju "Shoop" bo izšla tudi nova izdaja njihove klasike "Let's talk about A1DS". ■ Mitja Čretnik IZJAVA V Našem času, dne 30. septembra in v Delu, dne 24. septembra, obakrat v rubriki Pisma bralcev, je gospa Lea Muler, svetovalna direktorica pri Svetovni zvezi za varstvo živali objavila pismo z naslovom Kravje dirke - kulturna prireditev "Kulturnice" Gaberke. V pismu me je z vrsto netočnosti grobo žalila. Žal je gospa Muler nasedla dezinformacijam, ki soji bile posredovane predvsem iz vrst nižjih in višjih uradnikov občine Velenje, ki jim je Kulturnica Gaberke trn v peti, zaradi vsebinsko povsem drugih stvari. Da pa laži ne bi postale z objavo v Našem času in Delu resnica, izjavljam, da niti ena trditev v povezavi z mojim imenom, v navedenem pismu ni resnična! Res paje, da gospa Muler, kljub mojemu vabilu, naj sc prireditve udeleži, vseeno ni v zadostni meri preverila informacij, ki jih je dobila iz občine Velenje in je tako naredila moralno škodo meni, Kulturnici Gaberke in nenazadnje tudi sebi, saj neresničnost njenega pisanja lahko vsak trenutek potrdi vsaj sto prič od več kot tisoč petsto obiskovalcev naše pririditve. Poudarjam pa, da na prireditvi predvsem nismo mučili živali! Omenjene priče so mojo izjavo pripravljene potrditi, v kolikor se bo širjenje neresnic izpod peresa gospe Muler nadaljevalo, vendar ne na straneh časopisa, ampak tako, kot se za vsako normalno pravno državo spodobi. Tako zaradi mojega, kot tudi zaradi ugleda gospe Muler se namreč poslej o tej zadevi z njo ne nameravam več prerekati preko sredstev za obveščanje javnosti. ■ Peter Rezman POJASNILO K POJASNILU Pod naslovom "Zakaj tako -pojasnilo", v prejšnji številki "Našega časa", jc ravnatelj velenjske glasbne šole, gospod Ivan Marin, obrazložil, zakaj koncert Irene Grafenauer ni mogel biti v dvorani Glasbene šole in mi očital, daje bil ta koncert na hitro pripravljen. Doslej sem v 18-Ietnem prirejanju koncertov organiziral 4 kon- certe Irene Grafenauer v Velenju in 1 koncert v Šoštanju. Zadnji koncert je bil pripravljen tako, daje bila obveščenost popolna. To se je poznalo tudi na obisku. Po dolgem času je bila namreč dvorana doma kulture polna in približno stotim poslušalcem smo omogočili vstopnice, ki bi sicer v dvorano Glasbene šole ne mogli. Bojazen, da umetnica ne bo zadovoljna z dvorano je bila odveč. Vidno ji je ugajala dvorana (in tudi akustika), prav navdušena paje bila nad odlično publiko (večina je bila mladih) in otroško vesela nad romantično sceno. Koncerta,ki smo ga zastonj pričakovali že dve sezoni pač nisem mogel prestaviti (beri: odpovedati) samo zato, ker naj bi bila dvorana glasbene šole že pol leta rezervirana za nek drug koncert. Po besedah pomočnika ravnatelja namreč ta koncert pred kakim mesecem dni, ko sem prvič rezerviral dvorano, še ni bil fiksen. Po drugi strani pa sem pogodbo za koncert prejel šele 15.9.1993, torej po tistem, ko sem bil v Glasbeni šoli zaradi dvorane. Pogovor z g. Marinom seje končal tako, da je predlagal odpoved koncerta zraven pa povedal še to, da bomo v bodoče zelo težko dobili dvorano glasbene šole, ker bo za nas predraga. Tisti, ki pozna g. Marina, si lahko predstavlja, kako je ta pogovor izgledal. Mogoče bom kdaj pisal še o tem. Koncerta nisem odpovedal, temveč sem ga prestavil v dvorano doma kulture, kar je bilo mogoče, ker ni bilo vprašanje klavirja. Da sama prestavitev koncerta ni nič nenavadnega pove dejstvo, da so dan pred našim koncertom v Mariboru odpovedali elitno kazinsko dvorano in je umetnica igrala v cerkvi. Pa ni bilo nič narobe. Ker pa mislim, da večina bralcev ve zakaj gre, bi rad opozoril na lepe besede Irene Grafenauer, kijih je zapisala ob koncu petkovega koncerta v Velenju. Mogoče se bomo, v vsakdanjem hlastanju po tem, da bi, milo rečeno, nekoliko zamislili: "Z glasbo in skozi umetnosti smo skupaj doživljali duševno in duhovno povezanost, ki nam bogati srce in nam daje moč... Hvaležna sem nepozabnim trenutkom dajanja med poslušalci in glasbeniki, veselim se, da smo doživeli globino umetnosti... Veliko potrpljenja in ljubezni vam želim, Vaša Irena" za Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje ■ Marjan Marinšek P.S. Umetnica za naše velenjske zdrahe seveda ne ve. G. Bartolca labodji spev Možakar, ki je javnosti znan predvsem po prestopanju iz stranke v stranko (ZKS, DSS, NDS, SDSS...) očitno še ni slišal za pregovor, ki človeku z maslom na glavi odsvetuje sprehajanje po soncu. Drugače ni mogoče razumeti njegovega hudovanja, ker sem s poslanskimi vprašanji razkril, daje s pištolami in denarjem davkoplačevalcev oborožil kar čedno četico, ki jo sestavljajo predvsem člani pokojnega velenjskega izvršnega sveta in nekateri občinski uradniki. S soncem obisjani Bartolac je torej v predprejšnjem Našem času nekaj malega potarnal nad "simbolnimi" samokresi svoje četice in objavil, daje ne bo več povezoval z nesmrtnim bojem za sovobodo Slovenije v desetdnevni vojni, temveč z juriši na vodovode, toplovode in smetnjake. Tokrat mu je izjemoma potrebno verjeti. Njegovi juriši na toplovode, vodovode, bratovo parcelo, podjetje Pluton, stanovanje svoje matere, razbit službeni avtomobil, hišo v Mozirju... so bili tako temeljiti, da za njimi ostaja pogorišče. Tako je pač po vsakem jurišu. Ropotanje po žepih davkoplačevalcev mu je spomladi letos končno preprečila skupina strank, med katerimi je tudi bivša ZKS. Bartolcu se seveda zdi grozno, da smo med njimi tudi ZELENI, ki da naj bi sodelovali s komunisti, kot jih imenuje. Pa ob icm zamolči dejstvo, da npr. jaz nikoli nisem bil član ZKS, SDP in podobnih strank, on paje bil! In šc več! Njegova najnovejša stranka (SDSS) v slovenski vladi celo sodeluje s "komunisti" (po novem ZLSD)! Pa so bivši komunisti vendar bolj verodostojni od Bartolca: oni neprestano menjajo le ime svoje stranke. Bartolac paje bolj temeljit: on namreč po tekočem traku menja kar stranke. Namesto teh splošno znanih resnic Bartolac do onemoglosti ponavlja laž, češ da sem "zapiral rudnik in zaustavljal elektrarno". Laž, zaradi katere bi ga moralo neodvisno sodstvo že zdavnaj krepko za ušesa. Tako pa ubogi mož, ki baje utrujen in v negotovosti čaka na novo zaposlitev, v resnici ima službo. In to v elektrarni, kije dobila za 130 milijonov DEM jamstva od države Slovenije za odžvepljevanje IV. bloka TEŠ. Zaradi zakona, ki sem ga vložil in zagovarjal jaz! Naj bo torej g. Bartolcu toplo v Termoelektrarni Šoštanj! ■ Vane Gošnik Obnova stare šole v Šentilju Kot nekdanja učenka stare šole v Šentilju se oglašam na članek v NČ, z dne 23. septembra pod naslovom Stara šola - jabolko spora v Šentilju. Menim, da je staro šolo treba čimprej obnoviti z zunanjim izgledom kot je bil pred 2. vojno, ko je bila centru Šentilja v okras, sodeč po fotografijah. Po tujih državah lahko občudujemo hiše, mesta in vasi, ki so starinske in dobro vzdrževane. Tudi pri nas imamo imeniten zgled starinskih, dobro vzdrževanih krajev: Braslovče (dobile so evropsko priznanje), stari Šoštanj in staro Velenje. Tod so obnovili v starem slogu cele ulice; da pa bi v Šentilju ene same stavbe ne mogli, ne verjamem. Saj so se domačini že večkrat izredno izkazali, npr. pri obnovi Prosvetnega doma. Žal je v Šentilju že izginilo nekaj zanimivih starih stavb, biserov vaške arhitekture; ne smemo pustiti, da bo še ena. Obnovljeno šolo bi lahko poleg namenov, ki jih navajajo mladi, uporabili tudi za vaški muzej. Šentilj ima bogato zgodovino. Šolaleži ob šaleški planinski poti, pa bi jo marsikdo obiskal, če bi v njej lahko izvedel kaj o preteklosti in sedanjosti, o katerih vemo tudi najbližji sosedje premalo. V muzeju bi predstavili zgodovino hmeljarstva, čebelarstva, rudarstva v Vranji peči, drevesničarstva, vinogradništva, živinoreje, konjereje, trsničarstva, sušenja mesa in sadja, gasilstva, obrti, orodja, slik, šolstva, družabnega življenja, običajev, krajevnih in ledinskih imen, domačij, spomenikov, kapel, znamenj ipd. Šola mora ostati tudi zaradi zaščite nad 700 let stare cerkve, ki jo ščiti pred vremenskimi nepril- ikami z zahoda. Ves svet obžaluje barbarsko rušenje starinskih stavb ter uničevanje kulturne dediščine v vojni v BiH. Tudi mi temu močno nasprotujemo. Če tam ne moremo preprečiti pustošenja, bomo ukrepali vsaj doma in svojo kulturno dediščino vzdrževali in še bolj cenili, nikakor pa ne - rušili. ■ Marija Jelen Še o "KRAVJIH DIRKAH V GABERKAH" Kljub temu, daje o kravjih dirkah bilo že toliko napisanega, naj povem svoje mnenje tudi jaz kmet, ki sem s kravo tekmoval. Moje besede ne bodo v stavkih stekle tako gladko kot jih berem v časopisu od profesionalnih piscev, pa sem se kljub temu odločil, da napišem teh nekaj vrstic. Vsem, ki kakorkoli sočustvujete s tem, kako so bile naše krave mučene, naj to mučenje tudi obrazložim. Tekmovalki kravi sem par dni prej privoščil malo boljše hrane, na dan tekmovanja sem jo očedil, našminkal parklje, okrog vratu obesil venec s koruzo in jabolka-mi, s cvetjem okranclav tudi rep, in tako čedna sva odšla na tekmo- vanje. Progo dolgo cca 50 m je bilo potrebno preteči v čim krajšem času tako, daje krava nosila na hrbtu fanta jahača, zadaj pa jo je preganjal gonjač, fant s palico, toliko da jo je od časa do časa spomnil, da sva na tekmovanju. Ta dan sva s kravo imela športni dan, saj sva pred številnimi gledalci pokazala svoje tekaške sposobnosti. In glej ga zlomka, drugi dan je krava dala kar 2 litra več mleka. Prepričan sem, daje vse to bilo daleč od mučenja živali, posebej še, če gledam razne bikoborke, ali čas, ko je morala krava orati ali vleči voz ob vsake vremenu. Sprašujem se, kje ste tisti, ki tako sočustvujete, da bi več rekli in preprečili resnična mučenja (prevozi brez vode, bikoborbe itd.). Nenazadnje izdelujejo tudi razne strupe, pasti itd., s katerimi uničujemo mrčes. Če pa gledamo to mučenje z očmi, da ne stopimo na mravljo, da ne ubijemo mrčesa, potem bo tudi našega bivanja na zemlji prej ali slej konec. Prepričan sem, daje nujno ločiti, katere živali so človekov prijatelj ali pa sovražnik. Na koncu vsega tega pisarjenja bi rad rekel še tole: če si imajo ga. Muelerjeva, g. Rezman in g. Volgemut resnično kaj povedati, potem si naj povedo drugače in ne na račun moje krave. ■ Franc Ostrovršnik, Gaberke lf>SC Celle Pavčnlk Roman, servis in prodaja vozil d.o.o. Celje, Skaletova 13 (Zg. Hudinja) tel. 063/34-332, 37-506 Nudimo UGODNO prodajo rabljenih FIAT0VIH vozil, uvoz iz Italije, letnik 1992 - cena cca 14.000 DEM!!! Na zalogi UNO 1.11ES, kal 5 v, dodatna oprema. Del. čas: 7.30 -15.30 h DEL CAS: vsak Sfma DEL ČAS: vsak dan od 9. da 12. in od 14. do 18.ure, sobo/a od 9. do 12. ure BUTIK ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE Šlandrov trg 7, Žalec, tel.: 1063) 712 515 • KONFEKCIJA ZA BODOČE MAMICI NEDERČKI ZA DOJENJE, BLAZINICE ZA DOJKE, PRIPOMOČKI ZA DOJENJE • NASTAVKI, LITERATURA 0 NOSEČNOSTI IN PORODU • OTROŠKA KONFEKCIJA DO 6 LET • IGRAČE CHICCO, P0UPY... • OTROŠKA KOZMETIKA CHICCO, PENATEH JOHNSON, FISSAN • STEKLENIČKE, DUDE IZ PROGRAMA NUK CHICCO, AVENT • PAMPERS PLENICE • OPREMA ZA ZIBELKE IN POSTELJICE • PREVIJALNEMIZE, VOZIČKI, STAJICE, H0JCE, ZLOŽLJIVE POSTELJE, AVTOSEDEŽI, LEŽALKEZA DOJENČKE, KENGURUJČKI, STOLČKI ZA HRANJENJE IZ PROGRAMA CAA«... DA BO PRVO ODKRIVANJE SVETA T0P10 IN UDOBNO! Fiat Uno 1,01.E. S CAT 15.670 DEM Fiat Uno 1,1 i.e.SCAT 17.020 DEM Fiat Panda 1,01.E. CAFE CAT 14.690 DEM FiatTipo 1,4 S MAQ 21.060 DEM Fiat lipo 2,0 i.e. T. Class CAT26.330 DEM Fiat Tempra 1,6 i.e.SX 26.880 DEM Fiat Tempra 1,4 MediaS.VV. 22.890 DEM Fiat Croma 2,5 TD 39.670 DEM Alfa Romeo 331,3 šport W 20.180 DEM Alfa Romeo 155 V6 36.440 DEM Alfa Romeo 155 Q4 44.650 DEM Alfa Romeo 164 T. Spark 33.420 DEM Cene do registracije * Vsa vozila imajo enoletno garancijo * V račun upoštevamo rabljen avto * Možnost leasinga * Servis zagotovljen po Sloveniji * Vsa vozila so na zalogi * NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "EXPRESS OPTIKA PODGORŠEK" 1. nagrado prejme Janez Vodenik, Kozjak 21, 62382 (nakup v vrednosti 5.000,00 SIT) 2. nagrado prejme Tončka Pajenk, Tomšičeva 22, 63320 Velenje (nakup v vrednosti 3.000,00 SIT) 3. nagrado prejme Tomaž Zaje, Gaberke 309, 63325 Šoštanj (nakup v vrednosti 2.000,00 SIT). Nagrado prejmete v Express optiki Podgoršek, Šaleška 18, 63320 Velenje s predložitvijo osebne izkaznice. jgpjgBP ^^■'■siSte:::.-;^........ 63320 Velenje. Partizanska 4 Telefon: (063) 854 867 Telefax: (063) 856 796 Policijska postaja Velenje « ® P X iS « Pridržali dva tuja državljana V preteklem tednu so velenjski policisti, zaradi kršitev javnega reda in miru, morali enajstkrat posredovati v zasebnih prostorih in šestkrat na javnih krajih. V petek, 1. oktobra, pa so zaradi kršitev javnega reda in miru v vinjenem stanju v bifeju Market naEfenkovi, pridržali dva državljana Bosne in Hercegovine, S.A. in M.D.. Dežurni sodnik za prekrške ju je naslednji dan zaslišal in tudi denarno kaznoval. V lokalu Šemsa so se tepli V soboto, 2. oktobra, so doživeli v lokalu na cesti Simona Blatnika v Velenju pravi pretep. V lokalu Šemsa sta se najprej stepla E.B. in Z.K. oba iz Velenja, posredoval in umirjal pa ju je S.B., prav tako iz Velenja. Posledice pretepa: dva so morali odpeljati v bolnišnico, vse tri pa čaka sodnik za prekrške, najbrž pa tudi ovadba na tožilstvo. Avtomobili tarča vlomilcev V noči iz 27. na 28. september je neznanec vlomil v osebni avto parkiran pred Koroško 18 v isoUanju. Iz avtomobila je odtujil akumulator, lastnika A.P. iz Šoštanja je neznanec oškodoval za 4 tisoč tolarjev. V noči iz 30. septembra na 1. oktober pa se je neznani dol-goprstnež lotil avtomobila S.K., iz Šoštanja, parkiranega pred gostiščem Don Juan v Rečici ob Paki. Iz avtomobila je odnesel torbico z dokumenti. V isti noči je v Velenju, na Goriški cesti ostal brez prednjega levega kolesa avtomobil Lada 1200, lastnika B.B. iz Velenja. V noči na 3. oktober je neznanec iz avtomobila parkiranega na parkirnem prostoru pred TEŠ vlomil v osebni avto D.P. in odnesel akumulator. Na Cankarjevi 8 v Šoštanju pa se je lotil tudi avtomobila Z.G., iz katerega je odnesel štiri kasete, poskušal je odtujiti tudi avtoradio, vendar mu to ni uspelo. Veliko prometnih nezgod Na cestah v velenjski občini se je pretekli teden pripetilo več prometnih nezgod: 17 z materialno škodo, dve prometni nezgodi, v katerih so udeleženci utrpeli lažje telesne poškodbe, v nedeljo zvečer pa seje pripetila tudi prometna nezgoda s smrtnim izzidom. Zapeljal s ceste Na lokalni cesti v Hrastovcu se je 29. septembra pripetila prometna nezgoda, v kateri seje lažje #telsno poškodoval Leon Z. iz Lokovice. Zaradi mokrega in spolzkega cestišča je zapeljal s ceste in se pri tem lažje poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Policijska postaja Mozirje SlSlgSSSSS«SSa«S)88SSS Pridržali traktorista V torek zvečer, 28. septembra, malo pred 23. uro zvečer, so iz Mozirja v Velenje, na Policijsko postajo pripeljali 30-letnega Vojka P. iz Brezja in ga namestili v posebne prostore za pridržanje. Vojko je tega večera pod vplivom t JUTEKS JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117 V Juteksu smo izdelali tekstilno oblogo TEKSON. TEKSON lahko kupite v vseh boljših trgovinah po ugodni ceni in v različnih barvah. tistega, pod čemer se to ne počne, upravljal kmetijski traktor. Policisti so mu dobrohotno to prepovedali, ker so videli, da ogroža promet, da nima vozniškega, in da traktor ni registriran, Vojko pa se jim ni pustil prepričati. Zato so ocenili, da bi bilo najbolje, da o tem v miru razmisli v posebnih prostorih, čaka pa ga tudi sodnik za prekrške. V Carju so bili preglasni V soboto zvečer, po 22. uri so se veselili v gostišču Car v Mozirju. Vse bi potekalo brez zapletov, če pri tem ne bi bili preglasni. Njihova zabava in hrup paje motila ljudi tam okoli, zato so za posredovanje zaproslili policiste. Ker kljub opozorilom niso nehali, so na Policijski postaji v Mozirju napisali prijavo sodniku za prekrške. Med vožnjo se je vnel avto V soboto, 2. oktobra, malo pred polnočjo, seje med vožnjo v kraju Šmihel vnel osebni avto Zastava 126 P, last 23-letnega Srečka G. iz Šmihela. Ugotovljeno je bilo, da je do požara na vozilu prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Vozilo je povsem zgorelo, materialno škodo pa so ocenili na blizu 150 tisoč tolarjev. Trčil v kamnito škarpo V nedeljo, 3. oktobra, okoli 21.15 se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v Ljubnem ob Savinji. Iz smeri Tera proti Ljubnemu je z motornim kolesom vozil Jure G., 17 let, iz Podtera. V Ljubnem je v levem ovinku z motornim kolesom trčil v kamnito škarpo in padel. V nezgodi se je Jure hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Policija svetuje Ali zaupate poslovnim partnerjem? Vse več je manjših podjetij in obrtnih delavnic. Vedite pa, da prav vsi podjetniki ne upoštevajo načel zaupanja in poštenosti. Zato bi morali biti pozorni na to. Primer, ki ga bomo opisali, smo pred kratkim obravnavali in upamo, da kakšnega takšnega ali njemu podobnega ne bo več. V trgovsko podjetje je prišel "poslovnež" in se predstavil kot lastnik podjetja ter zaprosil za pogovor z direktorjem. Z njim bi rad sklenil pogodbo za neko delo. Iz žepa je potegnil šop vizitk in jih razdelil zaposlenim, ki jih je srečal. Z direktorjem seje pogovarjal o svojih investicijah in dobičku in ustvarjal videz uspešnega podjetnika. Pred sklenitvijo pogodbe z njim, direktor podjetja ni preverjal navedb, ki mu jih je "poslovnež" zaupal, saj je verjel, da so vse njegove navedbe resnične. Tako sta sklenila pogodbo za prodajo nekega izdelka v vrednosti 4 milijone 100 tisoč tolarjev. Še istega dne so izdelke iz podjetja tudi odpeljali in jih začeli proda-jati. Po štirinajstih dneh so v oškodovanem podjetju ugotovili, da račun ni poravnan. Pri iskanju "poslovneža" so spoznali, da podjetje že eno leto ne obstaja, poslovni prostori pa so že zdavnaj oddani drugemu podjetju. Skratka zvedeli so, da tega poslovneža iščejo ljudje iz vseh območij Slovenije, ker jih je precej oškodoval s podobnimi goljufijami. To pa se ne bi zgodilo, če bi direktor preveril plačilno sposobnost "poslovneža" in njegove navedbe v zvezi s poslovanjem. Pri navezavi stikov s poslovnimi partnerji, naj vam bo preverjanje plačilne sposobnosti morebitnega partnerja sestavni del poslovanja. Tako boste zavarovali svoje premoženje, ki ste ga ustvarili. ■ Adil Huselja Teden prometne varnosti ««»ftMK»XB»K»***K*KW Poostren nadzor v prometu V tednu otroka, ki poteka ta teden, izvajajo policisti akcijo teden prometne varnosti, ki traja od začetka tega tedna, od | 4. oktobra do 10. oktobra. V | tem tednu policisti izvajajo ■ poostren nadzor prometa še * zlasti v bližini šol in tistih I križiščih, kjer otroci prečkajo | vozišča. Jutri, v petek, pa bo še posebno poostren nadzor (tudi z radarji in ustavljanjem) med 10. in 16. uro. Kot zanimivost naj zapišemo, da nekateri vozniki s poostrenimi nadzori, še posebno z radarji, niso nič kaj zadovoljni. Vozniki se pritožujejo, da zaradi nadzora in radarjev zamujajo v službo! Na celjski Upravi za notranje zadeve pa dobrohotno svetujejo tem voznikom, da se vozniki od doma napotijo pravočasno in ne prepozno. Policija pravi, da bo poostrene nadzore prometa izvajala tudi v bodoče, pa ne zaradi kasiranja, kot nekateri radi rečejo, ampak zaradi varnosti. ■ mkp Na 92 Celjani Žalski policisti niso več dosegljivi na telefonski številki 92. Vse nujne primere na tej liniji namreč zdaj sprejema Operativno-komu-nikacijski center v Celju, ki tudi pošlje policiste na kraj dogodka. Sprememba je ena izmed mnogih, ki jih v delu policijskih postaj uvaja Ministrstvo za notranje zadeve po vsej Sloveniji. Žalski policisti imajo telefonsko številko 711-112. ■ rox Huda prometna nezgoda na Partizanski v Pesju Pešec umrl na kraju nezgode Huda prometna nezgoda, ki je terjala življenje pešca, seje pripetila v nedeljo, 3. oktobra, ob 20.20 na regionalni cesti zunaj naselja Velenje. Iz smeri Šoštanja proti Pesju je z osebnim avtomobilom vozil 24-letni Šefik Mulavdič iz Velenja. Ko je pripeljal v križišče odcepa za Preloge in lokalne ceste za Lokovico, je s sprednjim desnim delom vozila zadel pešca, 53-letnega Tomaža Kulovca iz Velenja, ki je hodil po desni strani skozi križišča v smeri Velenja. Pešec je zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrl. ■ mkp DEL CAS: vsak dan od 7. do 18., sobota od 7. do 13. ure AVTO Mastnak Partizanska 7, Velenje, S855 380 • SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZU • VUIKANIZERSTVO • TRGOVINA • RENT a CAR • RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV PREME (optika) V trgovini vam ponujamo rezervne dele po izjemno konkureninih SAMEC PRI OVCAH NAUK O LETALSTVU ISAAC NEHTON SL.PESNIK (FRAN) IZDELOVALEC TORB SKUPINA PETERO IGRALCEV VRANICNI PRISAD IZVED.ZA I RAN SCI NO 50LSKA OCENA POSLEDICA 6ULJENJA Ih STANKO ARNOLD BARVA PRI KARTAH IVAN SIVEC 13 RAJKO TURK 11 GAZA ZA UST.KRVI PASTIR OVNOV SL.PESNIK i JANEZ) RESA, ERIKA APARAT ZA MERJ. KOLIČINE OZONA OTON GLIHA MAD2. PISEC JOKAI ZVONE 6R0SELJ MOZOLJ NA OBRAZU 27 VULKAN MALINA.. PEVKA TEB ALP I UMET.VODNA POT 8ELGIJ. i. E TOV I SC E PRAZNI PROSTORI EGIPC. BOGINJA. MATI OZIRISA KLICA. POGANJEK REKA V MEŽICI STANE BERNIK _ ZELO TRDA ZLITINA 21 PIJAČA BOGOV NA OLIMPU AM'R REVIJA ZA MOŠKE VRST.GRMA ZLATI DEZ 19 26 SLAVKO ERM4N JOSIP STRITAR MANDELJ. SLAŠČICA SL.SKLADAT (OSKAR) GNOJNA OKUŽBA. infekcija NEKD.TDR. ,'[LIKAŠ D08A V ZEM.ZGOD. NIZOZEM, PISATELJ (FREDRIK HILLEM) •muc" POJAV NA VODI Tb VELIKO FINSKO JEZERO MARIJA VELKAVRH avtor KRIŽANKE r.noc NOROST. SMESNOST lito ' NEMŠKA IGRALKA (KARIN) ANTON RAVNIK USTANOVI T E-L J BUDIZMA PODROČJE VLAD.KANA ZADNJA BRAZDA HEROINA KUVJORA PISEC KU BINSONA EDVARD BENES EMIL FRELIH KRAJ V VI PAVSK.DOL VELETOK V SEV. HAL I JI KOS CELOTE 0SE8JE VELETOK V SIBIRIJI ORJAŠKI TROPSKI KUSCAR CESKO ZEN.IME OVIRA V KONJSKEM ŠPORTU GERM.OREL državna blagajna del Teniške IGRE ANG.FILM IGRALEC (PETER) SOO.AMER. VIOLINIST SL,GLEDAL KRITIK ZEMELJ. OŽINA NA MALAKI TUJE M.IMEl (NASA PISV SVEDSKI SMUC.CENT OVRATNA RUTA EKSPLOZ. TELO LUKA V ALZIRU VOZNIK RIKSE ANGLOAM. POVR.MERA KOLESAR PIKKUUS lastnik ZEMLJ. POSESTI LET.GOZDNI POSEK STRUPEN PLIN TEKOČINA SRCU SEDMI DEL CELOTE DEL panja KAREL OSTIR TONOVSKI NAČIN V GLASBI INKOVSKI VLADAR _ PRVI RIM, ZALOŽNIK KRTOVA ZEMLJA ZASC.KOŽNA TVORBA POROD PRI ŽIVALIH PlEME. LEPOTNA RASTLINA STANE ROZMAN 10 FR.TEROR organi;. GR. BOG LJUBEZNI SIN IZAKA IN RE8EKE NAVOJNI-CA .ROLO ANTON ZALOKAR S IN J.VIT IGRA STAR SLOVAN očetova" sestra RUMENOKLJ PTICA TOMI SI A V 1VIC TOMAŽ ERJAVEC GIBKI DISK (RAC.) 25 EMIL ZATOPEK l ASURC "POSLEDNJI CILJ«' OBDOBJE BREZ SVETLOBE KRAJ NA KOČEVSKEM 11 NASA NAJDALJŠA REKA LUKA V IZRAELU 1 2 5 5 7 's i 9 10 !11 i I 12 '15 n<+ 1o i« |19 [Žfl^\VL S23 2H |25 2b :27 gorenjem® 63320 Velenje, Partizanska 12 Iz naših proizvodnjih programov KUHINJE KERAMIKA KOPALNICE ponujamo veliko izbiro kuhinjskih in kopalniških ambientov in keramičnih ploščic z novimi dekoracijami. d.o.o Vse naše izdelke si lahko ogledate v razstavno prodajnih prostorih, kjer jih lahko tudi kupite: gorenje kuhinje Partizanska 12, Velenje tel. 063 856 - 893 gorenje keramika Gorenje 1 b, Šmartno ob Paki tel. 063 885 - 030 gorenje kopalnice Primorska 6, Šoštanj tel. 063 882 - 123 ISKRENO ČESTITAMO K PRAZNIKU OBČINE VELENJE! TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o. Ljubljanska 15 b, Velenje Tel: 063/851 -210 ali 853-495, Fax: 853 - 674 Del. čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sob. od 7. do 12. ure MULTIVAK® Idealna rešitev za vaše centralno ogrevanje, zato, ker temelji na varčnem in okolju prijaznem pristopu h koriščenju energetskih virov. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Q (JI£d4L KRT d.d. Prešernova 22 c Telefon: 063 / 853 - 520, 063 / 853 - 366 Telefax: 063 / 855 - 542 VELETRGOVINA MALOPRODAJA KOOPERACIJA PROPAGANDA OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE ISKRENO ČESTITAMO! K_A \\ /T MESNICA v 7 TRGOVINA POZNIČ 63320 Velenje, Pesje, Partizanska 54 Tel.: 063/856 875, fax: 063/881 276 UGODNA PONUDBA: SVINJSKA POLOVICA 330.00 SIT SVINJSKA OBDELANA POLOVICA 490.00 SIT JUNEČA PREDNJA ČETRT 320.00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI ! 2CEKA 3 ČEKI 4 ČEKI DO 6.000 SIT DO 10.000 SIT DO 15.000 SIT Pri gotovinskem nakupu nad 10.000 tolarjev priznavamo 10 % popust! ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ! KOMUNALNO PODJETJE VELENJE OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE - 8.0KT0BRU ČESTITAMO VSEM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV IN SE PRIPOROČAMO! Gostinstvo Turizem Trgovina RTC JEZERO Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.:063/855 - 336 fax: 063 /855 - 350 nudi v svojih obratih restavracijo JCZCRO fasl - food KLUB delikitesa bistro OAION vilo ŠIROKO vse vrste gostinskih storitev velika izbira jedi in pijač ter tradicionalna gostoljubnost so garant zadovoljstva gostov. Ob prazniku občine vsem občanom iskreno čestitamo! RUDNIK LIGNITA VELENJE Dan za dnem odpeljemo iz podzemnih globin desettisoče ton premoga. Leto za letom se trudimo dati življenju Šaleške doline in njenih prebivalcev novo, kvalitetno vsebino. ČESTITAMO IN SREČNO! Delovni kolektiv Rudnika lignita Velenje ocajt proizvodnja Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420 --- ISM 1 KG UD0 1 KG SARDINE INGC0KI DING ČOKOLADA 3/1 ČESEN ZIMSKI 1 KG ČEBULA 1 KG VINO LAŠKI RIZLING PRALNI PRAŠEK OSKAR 1/1 TEKOČI DETERGENT ZA PERILO 2 L 43,10 SIT M,00 SIT 78,90 SIT 154,40 SIT 223,10 SIT 50,00 SIT 125,40 SIT 144,10 SIT 716,80 SIT ZA VEČJE NAKUPE • MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE ! DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 20., OB SOBOTAH IN NEDELJAH OD 8. DO 14. URE. ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU I lesarstvo d.«.«,. J|ii»iiiiiJ| Cesta talcev 11, Velenje T—* železnina hudovernik UGODNA PONUDBA: JUPOL 30 KG 2280 SIT LAK ZA PARKET cca 20 M2 od 3600 SIT dalje BELTON 0,91 569 SIT MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE m o^či^utrM IS^L^O ČEScII(mMO! Šaleška 21, telefon 854-181 (int. 244) Odp. čas: vsak dan od 9.00 -13.00,14.30 -18.30, v torek 14.30 -18.30,, v soboto 9.00 -13.00 BOGATA SZilRA - UGODNE CENE,1 O REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ZA KOLESA O AVT0PREVLEKE, AVT0PREPR0GE, AVTODEKOR in dodatna oprema O SERVIS KOLES O SKI SERVIS (zalivanje ter brušenje drsne obloge in robnikov smuči, strokovna montaža vezi) in še kaj... *** Občanom čestitamo ob občinskem prazniku! *** Delavci Termdbl Zastavljene ekološke naloge uresničujemo. Po pianih poteka izgradnja odžveplavatne naprave IV. bloka in zaprti krog<|gj< tehnoloških voda. !tl|i| ......... It"?? i; Jk TRGOVINA Virman Trg b. Mravljak 8, Tel. 881-007 Odp. čas: 8.-19. del., 7.-12. sob. V naši prodajalni vam med ostalim nudimo: modna italijanska ženska in moška obutev, tudi škornji in giežnarji ¥ otroška obutev, domačih in tujih proizvajalcev športni copati več znamk visoki ženski semiš škornji lastne izdelave usnjene moške in ženske jakne ženska in otroška konfekcija (bluze, obleke, mikice...) CENE SO VEČ KOT UGODNE, NUDIMO PA VAM TUDI DOBRE PLAČILNE POGOJE! VSEM KUPCEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! VEDNO L VAMI... AVTO CELJE tel: 855-828 _An_ Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja želimo vse najboljše ob občinskem prazniku. Vabimo vas v avtomobilski salon, kjer lahko izbirate med novimi in starimi avtomobili. Priporoča se " AVTO CELJE", Partizanska 3, Velenje KANTON PEČOVNIK 63320 Velenje, Gorenjska 15, Obratovalnica Koroška 31a, tel. 063/854-461 KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV TEHNOLOŠKO TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIKOSERIJSKO PROIZVODNJO! Iskreno čestitamo ob občinskem prazniku! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA TEL. 063/881-204, 881-241 Hranilno kreditna služba Šoštanj v mesecu oktobru obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: Mes.obr. Letna obr. mera mera Hranilne vloge na vpogled 11,25 0,94 Depozit vezan nad 31 dni - depoziti do 50.000 sit 29,88 2,25 - depoziti od 50.000 do 100.000 sit 32,31 2,41 - depoziti nad 100.000 sit 34,14 2,53 Depoziti vezani nad 91 do 180 dni 36,58 2,68 Depoziti vezani nad 181 do 360 dni 40,24 2,91 Hranilne vloge vezane nad 12 mesecev 46,34 3,29 Hranilne vloige vezane nad 24 mesecev 52,44 3,65 Tekoči računi občanov 11,52 0,94 Žiro računi občanov 11,52 0,94 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 39,02 2,84 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 63,41 4,26 Ob prazniku občine Velenje čestitamo vsem občanom in se priporočamo za obisk na svojih poslovnih enotah: Velenje, Prešernova 10; Šoštanj, Trg svobode 12; Šmartno ob Paki 139! MIILiniJlIl KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12, 63325 Šoštanj, tel.: (063) 881 241, 881 338, fax: (063) 882 261 Delovna enota Velenje (TURN), tel. 856 574 Del. čas vsak dan razen nedelje od 8. do 17. ure JABOLKA ZA OZIMNICO pridelana po principu integralnega ^ varstva (okolju prijazen način) Bogata izbira sort: jonagold, gloster, zlati delišes, ajda red SE PRIPOROČAMO! 05 prazniJqi oSčine Velenje čestitamo vsem občanom! Prilagodili smo se zahtevnim tržnim razmeram in stopamo v korak z najrazvitejšimi gradbinci v svetu. ■ i Vsem prebivalcem občine Velenje čestitamo za praznik! Tržnica Šentjur V Sloveniji gradimo za trg v Velenju, Celju, Šentjurju in Trzinu. Kemična čistilnica POLAK Velenje, Koroška 44, tel. 856-856 Odp. čas: pon., sre., pet. 8.-17. tor., čet. 8.-15. ure Hitro in kvalitetno vam očistimo vse vrste oblačil in odej! Vsem našim strankam in tudi ostalim občanom Čestitamo ob občinskem prazniku! Koroška 8c, Velenje Trg mladosti 6, Velenje telefon 855 998 (bivši Farmin) ČESTITAMO NAŠIM KUPCEM IN OSTALIM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET OBVEŠČA da je pričela z delom energetsko svetovalna pisarna, ki bo odprta načeloma ob torkih in četrtkih popoldan od 15h do 18li v prostorih SO Velenje, soba $t. 22. Obisk in nasvet bo možen le po predhodni prijavi. Prijave sprejema tajništvo IS SO Velenje vsak delavnik med 7. in 15. uro na telefonski številki 854-639 ali 856-151 int 224. VABLJENI! * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Novinar + kirurg = press ambulanta Vsak prvi četrtek v mesecu je v programu Radia Velenje rezerviran za press ambulanto, v kateri ordinirata dva Jožeta: Robida in Krajnc, prvi kirurg, drugi novinar, ki dobro vesta, kako se stvarem v press ambulanti streže. Veliko poslušalcev si je oba Jožeta izbralo za osebna zdravnika, zato je pred njuno ambulanto vedno nepopisna gneča. Gre brez napotnic in obveznega zavaravan-ja, pa tudi posebnih prispevkov za zdravstvo, pacientom ni treba odvajati. Zdravita na način, ki je pozdravil že marsikatero bolezen: poslušanjem in pogovorom. Pregled poteka tako, kot je v pravih Jožeta, levi Robida, desni Krajnc, po uspeli avdiciji za prosto delovno mesto v press ambulanti, "tih, je bilo težko," vzdihujeta. ambulantah malo težje: nič kazanja jezikov, brez globokih vzdihov in izdihov..., zato pa z veliko smeha. Ker tudi participacije ne pobirata, od nečesa pa njuna ambulanta mora živeti, se tu in tam pojavita tudi v vlogi urnih natakarjev, recimo pred Namo, ali povezovalcev kakšne javne radijske in druge prireditve. Še vedno pa oba Jožeta obvala-dujeta tudi Trič - trač in druge čveke. Po novi programski smehi obirata vsako drugo nedeljo že ob pol desetih. Zdaj računata, daje v takšni, za nedeljo že kar zgodnji uri, pokonci in pri zavesti malo manj tistih, ki jih je treba ošvrkni-ti, zato si upata še več. ■ mkp mali OGLASI Z 750, letnik 1980, registriran do 94/5, dobro ohranjen, prodam.S 857-193. ZIMSKA PLAČA IN ZIMSKI JAKNI št. 42/44 prodam. 8 853-924 po 20. uri. TROSED S FOTELJEMA, pralni stroj, BTV, poceni prodam. 8 850-726. Kako se osvoboditi svojih problemov. Kako doseči svoje ciljevEXCA-LIBUR! Z Excaliburjem to naredimo hitro, lahko in učinkovito. Dvodnevni tečeji bodo potekali 16.-17.10. in 23.-24.10.1993 v Velenju. Informacije 0608-32-550 ali 063-854-484. ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL 20 in trjno žarečo peč malo rabljeno, prodam. S 852-056. V CENTRU VELENJA prodam tro-sobno stanovanje v I. nadstropju. 8 062-771-849. PUJSKA TEŽKEGA 40 KG IN SUHA BUKOVA DRVA, prodam. S 885-056. VDOVEC STAR 72 LET, z lepo pokojnino, sam v svoji nadstropni hiši, s telefonom, Avdijem 80, nekadilec, nealkoholik, želi spoznati situirano voznico s telefonom, kar pa ni pogoj. V pritličju je gostilna s 150 m2 in tremi vhodi. S 24.11. Kozlevčar preneha z obratovanjem in lahko najame najboljši ponudnik. Ponudbe pošljite pod šifro "Ti k meni ali jaz k tebi", ali po telefonu 063-881-020. STREŠNO KRITINO ETERNIT 40 x 40 novo, črno, 1000 kom, prodam 50 5 ceneje. 8 851-545 od 15. ure dalje. ZAKONSKO POSTELJO prodam za 20.000 sit in regal ter sedežno za 50.000 sit. Pogorelčnik, Cesta talcev 18, Velenje. VISOKO PRITLIČNO HIŠO v Pesju, Lilijska 8, prodam. 8 855-428. POSTELJNINO BAVARIJA še zapakirano, prodam 30 % ceneje. 8 851-241. KONJSKI GNOJ in 18 mesecev staro rjavo-belo- črno žrebico, prodam. 8 850-918. KOSILNICO GORENJE MUTA, prodam po ugodni ceni. Jožica Vasle, Ponikva 33, Žalec. PROTISTRUJNIK IN ELEK-TROČRPALKO za hišno toplotno postajo, prodam. 8 857-063. JABOLKA ZA OZIMNICO, pridelana na bolj zdrav način, pod zaščitno znamko "Siničke", prodam. Gradišnik, 8 850-881. ZELJE ZA KISANJE prodam po 20 sit za kg. 8 726-067. ORION VH-1288 JS nov videorekor-der vrhunske kakovosti prodam. 8 852-731. V CENTRU MOZIRJA ODDAM V NAJEM POSLOVNI PROSTOR. 8 831-521 interna 238 do 15. ure. GRADBENO PARCELO 700m2 z lesenim vikendom v okolici Velenja, prodam. Cena po dogovoru. 8 37-607 zvečer. ŠKODO FAVORIT, staro do 2 leti, vključno letnik 91, kupim. 8 853-790. ZASTAVO 750 LE, prvi lastnik, prevoženih 45.000 km, prodam. 8 885-628. DIATONIČNO HARMONIKO BESAS, 3 vrstno, primerno za učenje, znamke Železnik, prodam. Zofka Zupan, Skorno 36 a, Šmartno ob Paki. ZELJE ZA OZIMNICO, prodam po 20 sit za kg, po želji ga tudi zriba-mo. 8 888-201. PRIKUPNO DEKLE ZA DELO V Bl-STROJU iščemo. Pokličite 858-893. OPREMLJEN KINTA KUNTE prodam za 6000 DEM. 8 855-428. SEDEŽNO KOTNO GARNITURO, prodam. 8 854-181 interna 239 ali 858-810. LADO SAMARO 1989, z opremo, barva slonova kost, prodam. 8 853-476. KUPIM STANOVANJSKO PRAVICO za trsobno stanovanje v Velenju. 8 855-958. ZEUE ZA OZIMNICO prodam po 20 sit/kg, prašiča po 180 sit/kg ter močan traktorski vitel. Novak, Orova vas 13, Polzela. NOVEJŠO SPALNICO, otroško posteljo, garderobno omaro, pisalno mizo, in dvoredni pletilni stroj Pfaff 600o z računalnikom in dodatno opremo, prodam. 8 856-049 popoldan. TELICO STARO 16 MESECEV, prodam. 8 882-860. FIRMO V USTANAVLJANJU PRODAM. 8 885-510. HLEVSKI GNOJ PRODAM. 8 856-054. ŠE NE RABLJENO ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje EMO CENTRAL za moč 20.000 kcal/h in 50 literski električni bojler Gorenje TI KI poceni prodam. 8 893-213. ODDAM DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, v Velenju, s centralno, KTV, telefonom, najboljšemu ponudniku za daljše obdobje. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro "Predplačilo" ali pustite svojo ponudbo z naslovom na telefonu 855-450. OKROGLO OTROŠKO STAJICO PRODAM. 8 853-147. TERMO OKNA 80 X 140 s križem 9 kom, okrogle betonske stopnice 15 kom, kritina opečni zarezniki 2100 kos, ugodno prodamo. 8 852-273 popoldan. VSEM TISTIM, KI SO NASEDLI LAŽEM PETRA UPNIKA o razvezi zakona, sporočam prek časopisa, da se ni razvezal PETER LIPNIK od MARIJE UPNIK, ampak je razvezo zakona zahtevala MARIJA LIPNIK zaradi bolane ljubosumnosti PETRA UPNIKA. S strani MARIJE LIPNIK bi zakon še lahko obstojal, zato ne morem biti oblatenajaz in moji otroci, ko paje krivda na strani PETRA UPNIKA. MARIJA LIPNIK, Aškerčeva 3, Velenje. ki IIIII UMI M OBČINA VELENJE Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za sanacijo sanitarij v eni etaži stavbe Skupščine občine Velenje 1. PREDMET RAZPISA je sanacija sanitarij ene etaže v stavbi Skupščine občine Velenje, Titov trg 1 v Velenju po popisu del, ki ga je pripravil Zavod za urbanizem Velenje. 2. PRIČETEK DEL je takoj po izbiri izvajalca. 3. VSE POTREBNE INFORMACIJE IN POPIS DEL dobijo ponudniki na Sekretariatu za občo upravo Občine Velenje v V. nadstropju soba št. 2. 4. MERILA ZA IZBIRO ponudnika so cena in plačilni pogoji ter druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 5. Ponudniki naj PONUDBE ODDAJO v roku 15 dni od dneva objave v zaprti kuverti na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, Velenje s pripisom: "PONUDBA SANACIJE SANITARIJ - NE ODPIRAJ". 6. ODPIRANJE PONUDB bo 18.10.1993 ob 8. uri v sobi št. 21/1, Občina Velenje. 7. Ponudniki bodo 0 IZBIRI OBVEŠČENI v 8 dneh od dneva odpiranja ponudb. I iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KINO KINO KINO ■ 11111111 DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 10. oktobra ob 10. url OTROŠKA MATINEJA PETELINJI ROČK - ameriška risanka Cena vstopnice: 200 SIT Nedelja, 10. oktobra ob 17. uri Ponedeljek, 11. oktobra ob 20. uri Torek, 12. oktobra ob 18. uri MADE IN AMERICA - komedija Režija: Richard Benjamin Vloge: Whoopy Goldberg, Ted Dan-son (par, kije šokiral Hoollywo-od). Najstnica, ki jo je mati rodila s pomočjo oploditve s semenom neznanega darovalca, odkriva, kdo je njen oče... Ponedeljek, 11. oktobra ob 18. uri Torek, 12. oktobra ob 20.30 uri NAPIHNJENCI 2 (Hot Shots 2) "nora" komedija Režiser: Jim Abrahams Vloge: Charlie Sheen, Yaleria Goli-no Film dajemo ponovno na spored na željo številnih obiskovalcev, ki si ga ob prvotnem prikazovanju niso mogli ogledati! KINO ŠOŠTANJ ttttKSttttKttttttttttKKKattttttSB Sobota, 9. oktobra ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA PETELINJI ROČK - risanka Ponedeljek, 11. oktobra ob 17. uri MADE IN AMERICA - komedija Torek, 12. oktobra ob 18. uri NAPIHNJENCI- "nora"komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 10. oktobra ob 16. uri PETELINJI ROČK - risanka Nedelja, 10. oktobra ob 19.30 uri MADE IN AMERICA - komedija Ponedeljek, 11. oktobra ob 20. uri NAPIHNJENCI - komedija Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 27. 9. do 3.10.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmeijene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust..zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: niso presegale H Sekretariat za varstvo okolja 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 7.OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro: 6.15 Brskamo po zgodovini 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika: 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14 30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro: 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 10. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK,ll.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 12.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 13.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi: 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KAMNOSEŠtVO KOZJAK Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000 UGODNA PONUDBA: • nagrobni spomeniki • izdelava in obnova nagrobnih napisov • montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov DeL čas: vsak dan od 8. -12. in od 15. -19. ure. d.o.o Mali gospodinjski aparati Smo družba, ki je s svojimi izdelki že tradicionalno usmerjena na zahodnoevropska tržišča, zato imamo precej izkušenj na vseh poslovnih področjih, obenem pa tudi ambiciozne razvojne cilje. Za pomoč pri uresničevanju teh ciljev želimo pridobiti mlajše in ustvarjalne sodelavce ali sodelavke za naslednja področja dela: ■ 1 sodelavca(-ko) za CONTROLLING Od vas pričakujemo: - visokošolsko izobrazbo s področja ekonomije - aktivno znanje nemškega jezika - poznavnje finančnoračunovodskega poslovnega področja -poznavanje dela na osebnem računalniku s povdarkom na preglednicah m 1 sodelavca(-ko) za DISPONIRANJE IN ORGANIZACIJO NABA VE z uporabo zahtevnejšega softmra Od vas pričakujemo: - visokošolsko izobrazbo s področja ekonomije ali informatike - aktivno znanje nemškega in angleškega jezika Prosimo, da vaše prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi pošljete na naslov: Mali gospodinjski aparati, kadrovska služba, Savinjska cesta 3o, 63331 Nazarje. Dodatne informacije vam bomo z veseljem dali v naši kadrovski službi, tel. (063)831 700 int. 303. V trgovinah ERA za vas: - pesek za grobove (50 kg) vreča 1.174,50 SIT - črna pločevina 3 mm kg 84,69 SIT - veniaanski tlak ni 1.473,50 SIT - armaturna mreža 4,2/4,2 - 5 m kom. 1.261,89 SIT - betonska cev 0 50 kom. 1.806,03 SIT - plamaflex cev 1/2" tm 201,87SIT - salonit plošča 6 V siva II. a kom. 642,00 SIT - plamaflex cev 3/4" tm 213,39 SIT -m cev b 75/500 kom. 80,55 SIT - plamaflex cev 1" tm 229,50 SIT GROSISTICNA PONUDBA PREKO 5000 IZDELKOV ŽIVILSKEGA BLAGA V "PRESKRBNEM CENTRU" VELENJE K NAKUPU VABIMO TRGOVCE IN GOSTINCE IZ KOROŠKE, ERA DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 7. oktobra - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Renko in dr. Pirtovšek Petek, 8. oktobra - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. Gašper Soboto, 9. oktobra in nedeljo, 10. oktobra - dr. Urbane in dr. Lazar Ponedeljek, 11. oktobra - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Slavic, noCni dr. V.Renko in dr. Grošelj Zobozdravstvo: Soboto, 9. oktobra in nedeljo, 10. oktobra - dr. Vesna PupiC-Ga-beršek od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 8. oktobra do 10. oktobra - Rok Pečnik, dr.vet.med., Veterinarska postaja v Šoštanju, tel.: 881-322. Od 11. oktobra do 15. oktobra - Milan M atko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 892-236. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 10. oktobra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ijubno, tel.: 841-769. Od 11. oktobra do 17. oktobra -Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubi-ja, tel.: 831-219. Občina Velenje Poroke: Stanislav Pugelj, Novo mesto, Drska št. 46 in Romana Kolar, Šoštanj, Koroška c.št. 3; Sergej Šme, Velenje, Šaleška c.št. 2/d in Nataša Fijavž, Velenje, Šaleška c.št. 2/d; Peter Četina_, Celje, Ul. Zofke Kve-drove št. 2/b in Milena Hudej, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 5/b; Boris Jemec, Velenje, Jerihova c.št. 3 in Irena Obu, Podkraj pri Velenju št. 37; Peter Vohar, Velenje, Jenkova c.št. 41 in Damjana Kanduti, Velenje, Jenkova c.št. 41; Božo Špegel, Velenje, Cesta II. št. 4 in Brigita GovediC, Velenje, Cesta II. št. 4. Smrti: Milan Jager, roj. 1927, Velenje, Šmarska c.št. 19; Vilijem Koprive, roj. 1928, Repuš št. 10/a; Veronika PotoCnik, roj. 1933, Šoštanj, Kajuhova c.št. 3; Jožef Andrej, roj. 1918, Podgorje št. 158; Stana PaviCič, roj. 1910, Orašje 208, BiH; Dominik Do-belšek, roj. 1931, Vine št. 15/a; Paula Šincek, roj. 1901, Šoštanj, Partizanska pot št. 9. Občina Žalec Poroke: Marko Slokar, Polzela in Anuška Kumer, Male Braslovče; Jože Novak, Preserje in Romana Mežnar, Kapla; Danijel Drnolšek, Loke št. 35 in Irena Krašovec, Matke št. 38; Franc Vajncerl, Kasaze in Mojca Turnšek, Kasaze; Aleksander Vindiš in Breda Za-veršnik, LoCica ob Savinji. Smrti: Pavlina Štorman, stara 83 let, upokojenka, Gotovlje št. 140; Amalija Kos, stara 83 let, upokojenka, Tabor št.4; Frančiška Vedenik, stara 80 let, upokojenka, Prebold št. 72; Leopoldina LjubiCič, stara 86 let, upokojenka, Leveč št. 81/b; Marija Frančiška Albiani, stara 79 let, kmeč. upokojenka, Črni vrh 31; Anton Pranjič, star 62 let, begunec, Omanjska b.b. Občina Mozirje Poroka: Ivan Hrastnik, 1966, Lepa njiva 5 in Marija RženiCnik, 1969, Lepa njiva 30 a. Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Velenje, Prešernova 10 Telefon (063) 853 151, telefax (063) 853 525 VABI K SODELOVANJU STROKOVNJAKE, KI IMAJO NASLEDNJA ZNANJA IN SPOSOBNOSTI 1. EKONOMISTE IN DIPL EKONOMISTE za trženje velikih in malih gospodinjskih aparatov, avdio in video tehnike, svetil... 1.1. VI. ali VII st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri 1.2. delovne izkušnje in znanja na področju trženja 1.3. spodobnost za vodenje in organizacijske sposobnosti 1.4. aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 2. DIPL PRAVNIKE ZA DELA NA PRAVNEM PODROČJU 2.1. VII. st. stokovne izobrazbe in pravosodni izpit 2.2. ustrezne delovne izkušnje na področju gospodarskega prava 3. STROKOVNEGA DELAVCA ZA DELA NA KADROVSKEM PODROČJU 3.1. VII. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri 3.2. ustrezne delovne izkušnje na kadrovskem področju, s poudarkom na razvoju kadrov 3.3. smisel za delo z ljudmi Vse, ki imate ustrezna znanja in izkušnje in se želite še dodatno profesionalno razvijati, pošljite svoje vloge v roku 8 dni po objavi na naslov: ERA d.d., Kadrovski oddelke, Prešernova 10, Velenje. S kandidati bomo opravili razgovor ter preverili znanja in sposobnosti. SDK Republike Slovenije PODRUŽNICA VELENJE razpisuje delovno mesto - samostojni inšpektor (za opravljanje revizije lastninjenja) - en izvajalec Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja, - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. členu zakona o SDK - poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnim računalnikom - mandat traja 4 leta Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija SDK Republike Slovenije, podružnica Velenje, Rudarska 3, 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po izbiri. STEBLOVNIK Parižlje 11 /c, 63314 Braslovče tel &fax: 063/721-667, 721-043 $ pogrebna služba $ cvetličarna $ trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo ^ prevozi doma in v tujino $ izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom $ ureditev dokumentov. ^ odštejemo pogrebnini) v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK Parižlje ll/c, 63314 Braslovče ZAHVALA ** Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, atika MILANA JAGRA iz Velenja, Šmarška 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja gospe Ivanki Novakovi za vsestransko nesebično pomoč, patronažni službi g. Alenki Čebul, sosedu Panetu Semečniku za poslovilni govor, pevcem, organizacijama ZB in DU. Hvala gospodu duhovniku Lojzetu Benkoviču za opravljen obred. Žalujoči: Žena Anica, hčerka Milena, zet Vladimir, vnuka Tanja in Peter, sestra Erika z družino ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob tragični izgubi drage žene, mame in babice MARIJE ČONKAŠ iz Škal 16.7.1939-30.9.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala pevcem za zapete žalostinke, govornici za ganljive besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: MV1III1KIM1MHMM in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. jgg&fiMgj , " mMm A -, wW#Mmm. yMm < mmMfJmMMk,m H' 'm^mfM^ ''rfm Krajevna skupnost Šoštanj Veiiiko so postorili 8. oktobra praznujejo v Šoštanju krajevni praznik. Tudi zgodovina, pravijo pred praznovanjem v Šoštanju, je del vsakega naroda, zato je treba z njo živeti. 8. oktober je pomemben list v tej zgodovini, zato Šoštanjčani ne pozabljajo nanj. Kot je to že v navadi, pa v Šoštanju, predno si nadenejo slovesno oblačilo, pogledajo malo okoli sebe, da vidijo, kaj je bilo v času med enim in drugim praznovanjem narejenega. Danes ugotavljajo, da tega ni tako malo, čeprav vsega, kar so načrtovali in na kar so računali, niso uspeli postoriti. Od praznika do praznika V Šoštanju ta čas poteka rekonstrukcija mostu na cesti Lola Rib-arja, ki je pogoj, da bodo morda že ob praznovanju, prihodnje leto, lahko za promet zaprli osrednji šoštanjski trg Bratov Mravljakov, na kar že nekaj let čakajo. Asfaltirali in uredili so precej kilometrov cest v krajevni skupnosti, gradijo prizidek k Domu kulture, pripravljajo se na širitev tclovadnicc pri osnovni šoli Biba Roeck, osvetlili so mestno ccrkev, pomagajo društvom, čeprav jim za to vedno manjka denarja, vneto pa se v Šoštanju pripravljajo tudi na prehod na novo lokalno samoupravo. "Srečujemo pa se tudi z nekaterimi težavami, ki nas pestijo že vrsto let. Predvsem pri tem mislim na ureditev starega mestnega jedra, ureditev obrtne cone za Tovarno usnja in prestavitev bencinske črpalke," pred praznikom ugotavljaja Milojka Plam-berger, sekretarka krajevne skupnosti Šoštanj. Na praznični dan pripravljajo kulturni večer V petek, 8. oktobra, na sam praznični dan, bo v Domu kulture v Šoštanju, ob 19. uri, kulturni večer. V programu bodo sodelovali: godba Zarja Šoštanj, Šaleški oktet in zakonca Žličar. Podelili pa bodo tudi plakete mesta Šoštanj. Prejeli jih bodo: Danica Pirečnik, Anka Jazbec in Toni Rehar. Dan prej, torej danes, 7. oktobra, ob 12.15 pa bo komemoracija pri Spomeniku talcev v Šoštanju. "Ne pozabimo ob prazniku, da tudi danes bijemo težak boj. Pa ne boj z orožjem, ampak medstrankarski boj, boj za oblast, besedni boj in tudi boj za preživetje. Živeti moramo za prihodnost in verjetno bi bilo bolje, da iz preteklosti obdržimo, kar je bilo dobrega, slabega pa ne bi smeli ponavljati. Vsem krajanom želim v imenu sveta krajevne skupnosti lep praznik," je pred jutrišnjim praznikom krajevne skupnosti Šoštanj, dejala Milojka Plamberger. ■ Milena Krstič - Planine Priznanja za delo z otroki Teden otroka S I I Ta teden je teden otroka. Čas, ko se bolj kot kdajkoli obrnemo k našim najmlajšim in jim skušamo prisluhniti. To še zlasti storijo družbene organizacije, ki pogledajo v kakšem položaju so naši otroci, kolikšno skrb in kakšno mesto jim namenjamo v naši družbi. Občinska zveza prijateljev mladine pa se v tem času spomni tudi vseh tistih, ki delajo za otroke, tistih, ki so pripravljeni zato žrtvovati tudi svoj prosti čas. Letošnji teden otroka poteka pod geslom Igrajmo se skupaj. "Preprosto geslo," pravi pred-senica občinske zveze prijateljev mladine Velenje Majda Lesničar. V njem bo vsakdo našel drugačen navdih. "Vendar ostaja v otrokovo korist skupno vodilo vsem, ki delamo z otroki in za otroke. Igra je otroku delo. Niti ene oblike igre ni, ki ne bi imela vzorca v tej ali drugi vrsti resnega opravila, kije samo po sebi razumljivo toda časovno pred igro." Ob letošnjem tednu otroka je podelilo predsedstvo občinske zveze prijateljev mladine Velenje štiri priznanja. Marku Mandiču - mlademu po delitih, a staremu mačku po izkušnjah pri delu z otroki. Je eden redkih srečnežev, ki je svoje sposobnosti zgodaj odkril ter uspel razgibati kulturno življenje na Centru srednih šol in širše. Rudniku lignita Velenje - za vsestransko razumevanje in pomoč. Na rudniku delajo po mnenju predsedstva OZDPM ljudje, ki znajo prisluhniti potrebam in željam otrok. Vedo, da morajo dati mladim pogoje za ustvarjalno delo. Med drugim jim vsako leto pripravijo in pripeljejo les v Zavodnje, da lahko mladi ustvarjajo v Mali Napotnikovi kiparski koloniji. Robi Klančnik in Tone Skok - mnogo več kot likovna pedagoga Robiju Klančniku in Tonetu Skoku - za njuno vsestransko večletno delovanje v dobro otrok; za zavestno razmišljanje in iskanje novih likovnih kreacij; za njuno izvirnost, domiselnost, ustvarjalno pristnost, izkušnje, voljo in vztrajnost pri delu z otroki. ■ Mira Zakošek Velenjska delegacija v angleški Netil Jutri bo odšla delegacija občine Velenje v Neath v Veliko Britanijo. Delegacijo bodo sestavljali: sekretarka za občo upravo in podpredsednica IS občine Velenje Milena Pečovnik, sekretar za družbene dejavnosti Peter Kovač in strokovni sodelavec velenjske občinske skupščine Vlado Verdnik Delegaciji se bo pridružil tudi veleposlanik v Veliki Britaniji Matjaž Šinkovec, za nastop delegacije pa se zanima tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. Z angleškim mestom Neath je Velenje doslej sodelovalo posredno preko svojih partnerskih mest, nekajkrat pa so Velenjčanom poslali pomoč za begunce v vrednosti okoli milijon 750 tisoč tolarjev. V Neathu bo delegacija nastopila z referatom Razvoj in položaj občine Velenje v slovenskem prostoru ter problematika vojnih beguncev. Dosedanje sodelovanje med obema mestoma je potekalo preko velenjskega župana Pankra-ca Semečnika in njihovega župana R.H. Reesa. Velenjski župan je bil še posebej vesel, da je župan mesta Neath upošteval njegovo željo in poslal pomoč v denarju. "Žal se tokratnega srečanja ne morem udeležiti, saj soupada z velenjskim občinskim praznikom, menim pa , da je nad vse pomembno, saj pomeni tudi promocijo države Slovenije." nam je o tem obisku velenjske delegacije v Veliki Britaniji dejal Pankrac Semečnik. ■ (mz) Obrtna zbornica Velenje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a 20 - letnica delovanja Letos mineva 20 let, odkar so se v Velenju organizirali samostojni obrniki in nastopili družno povezani v stanovski organizaciji. Vsa ta leta si je Obrtna zbornica Velenje prizadevala, da bi bili interesi, potrebe in želje obrtnikov zastopani v občinskem in širšem prostoru, prav tako pa tudi za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Uspehi seveda niso izostali. Jubilej bodo proslavili predvsem delovno. Tako so na včerajšnji predstavitvi namenili osrednjo pozornost načrtu za izgradnjo obrtne cone Stara vas Velenje, danes (v četrtek) pa se bodo ob 12. uri najprej sešli na skupno sejo člani Izvršilnega odbora Obrtne zbornice Velenje in Upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Velenje, ob 18. uri pa bo še svečana seja skupščine velenjske obrtne zbornice. Ta bo v velenjski skupščinski dvorani, na njej pa bodo med drugim pregledali razvoj obrti v občini, njene razvojne možnosti v prihodnje ter podelili listine Iniciativnemu odboru. ■ tp ^^B^BSHHi^BHBHBB Kmetijska zadruga Šaleška dolina Na Turnu veliko jabolk - kakovost slabša Pred dnevi so pričeli na Turnu obirati zgodnje sorte jabolk, zdaj pa gre h koncu že obiranje poznih sort. Letošnja letina je količinsko zadovoljiva, obrodili so že novi nasadi in jabolk je več kot prejšnja leta. Je pa letos manj kakovostnih vrst, kar je posledica dolgotrajne suše. To velja zlasti za zgodnje vrste, saj je zapozneli dež poznim vrstam še koristil. Pred dnevi smo obiskali delovno enoto na Turnu in se pogovarjali z vodjo te enote Matjažem Jenšterletom. Upam, da se bo tudi druga kla-sajabolk odebelila in smo lahko še kar zadovoljni. Imeli smo srečo, da kljub štirikratni toči, ki je padala med dežjem, ni bilo večje škode. Najprej smo obrali zgodnje sorte, jonagold pa obiramo dva do trikrat. Sledili so gloster, zlati delišes in ostale pozne sorte." Kdo so bili letos obiralci? "Letos so to bili samo domačini, nekatere smo morali celo odkloniti, saj je bilo povpraševanje po tem delu izredno. Toe je dokaz, da si ljudje želijo zaslužka. Nekateri so si vzeli celo dopust, veliko paje bilo tudi tistih, ki so na čakanju. Dnevno jih je bilo od 40 do 50 in še okoli 15 pri transportu. Na dan smo obrali približno 30 do 45 ton jabolk. Menim, daje zaslužek primeren, odvisen sicer od pridnosti, v glavnem pa so vsi zadovoljni." Kakšne bodo cene jabolk? "Cene smo prilagodili standardu. približno so enake lanskim, odvisne od klase in sorte, bodo pa med 35 in 55 tolarjev za kilogram. Sicer je naše sadje pod integralno zaščito, drugače povedano - okolju prijazno pridelano in zdravo. Uspeli smo doseči svojevrsten rekord, to je zmanjšanje škropljenja na minimum. S tem smo kar precej prihranili in lahko jabolka tudi ceneje prodajamo, naš zaščitni znak paje sinička." Bodo s prodajo jabolk težave? "Imamo precej kupcev, ki nam že dolga leta zaupajo in upamo, da nam bodo še naprej. S kakovostjo smo se že izkazali, na domačem in na tujem trgu. Vsako leto jabolka prodajamo tudi na Turnu, na veliko in na drobno. Imamo nekaj ugodnosti, med drugim prodajo na dva čeka, če vsota presega 2.000 tolarjev. Razen nedelje je nakup možen vsak dan od 8.do 17.ure." ■ B. Mugerie Ob Rdeči dvorani so jabolka lepo obrodila Pomoč velenjskemu RK in Karitas Skupina slovenskih rojakov z Nizozemske je že večkrat zbrala pomoč Sloveniji za potrebe beguncev. To soboto paje pripeljal v Velenje bogato naložen priklopnik osnovne življenjske potrebščine v vrednosti več kot 50 tisoč mark. Namenili so jih občinski organizaciji Rdečega križa in Karitasu za potrebe tistih slovenskih družin, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma. Pomoč so zbirali v slovenskih kulturnih društvih pod vodstvom Adriana Ad Hamers, Abraas Jančič in Jakoba Šaleja, pri tem pa so jim pomagali tudi njihovi delodajalci in tamkajšnji župnik. Slovenski rojaki skupaj s predstavniki velenjske karitas in Rdečega križa