*« koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moč!
GLASILO SVCTBOTDOMJSLL/flH SLOV&ffCEV V
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 30.
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Offlo at Chicago. [11., under Act of March 3rd, 18^9
Chicago, 111., 23. julija 1911.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo I
Razgled po svetu.
NOVI DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 25. julija. — V novem državnem zboru je že prišlo <3o viharnih spopadov med posameznimi strankami. Vihar je nastal pri določitvi dnevnega reda. Vlada je zahtevala, da se prepove u-voz argentinskega mesta. Ta zaideva je povzročila 'hud odpor skoro v vseh strankah. Gotovo je velikanska nesmisel pri tej veliki draginji domačega mesa pre-povodati uvoz cenejega. To predlogo je nastavila ogrska kapitalistična vlada, ki hoče ustreči zopet enkrat agrarcem.
Novi ministrski predsednik Gautsch ne bo ostal dolgo na krmilu novemu kabinetu. Njegov naslednik bo gotovo Thun ali Bi-linski.
Kolera na Dunaju.
Dunaj, 25. julija. — Zdravstvene oblasti so razglasile, da se je primeril v mestu Dunaj en slučaj azijske kolere. Oblasti so izdale stroge odredbe, da preprečijo razširjenje bolezni. Posebno se gleda na potnike ki pi-ihajajo iz Italije in Rusije.
Kolera v Trstu?
Dunaj, 26. julija. — Grozna kolera se pojavlja v Trstu. Dose-daj je obolelo za kolero 51 oseb. Vsi bolni so izolirani in pod strogim nadzorstvom. Sanitetna o-blast je izdala najstrožja povelja, da se grozno morilko iz Trsta prepodi. Kolera je zanesena iz Italije-
Sedaj nemara j o papeža.
Dnnaj, 26. julija. — Avstrijski narodi se grozno jeze čez papeža. V to mesto prihajajo poročila, da je delavski ljudstvo, posebno . kstččLo	•£;)*»	volj-
no s novo odredbo papeža, da se vsi prazniki praznujejo na nedeljo. Kardinal Gruša na Dunaju je papežu brzojavil, da bo nova odredba več škodovala katoliški cerkvi kot koristila.
Leto X.
NOVA KONFERENCA.
Pariz, 26. julija. — Pogajanja med Francijo in Nemčijo radi Maroka ne morejo priti do cilja. Ker je nemška vlada odpoklical^ svojega konzula dr. Passellija iz Feza v Maroku, je jasen dokaz, da so se pogajanja med Nemčijo in Francijo razbila.
Da se ohrani mir je na vsak način potrebna nova mirovna konferenca zaradi Maroka.
Če bo Nemčija pristajala pri tem, da ostanejo njene vojne ladje v Agedirju, je gotovo, da Rusija in Anglija predlagati novo konferenco.
Francoz je zmagal.
Američani v Pragi.
Praga, 26. julija. — Veliko pozornost zbujajo med občinstvom ameriški gostje. Zastopniki bostonske trgovske zbornice so prišli v češko Prago in so bili naj-prisrčneje sprejeti. Delegati mestnega zastopstva in odlični češki industrijalci so jih pozdravili na kolodvoru.
Ker je to v prvič, da so bili A-nieričani v Pragi oficijelno pozdravljeni od Čehov, se bodo a-merikanskim gostom na čast priredile velike slavnosti.
Lahko pride do vojske. .
Beri'n, 27. julija. — Vse časopisje ostro piše o marokanskem konfliktu. Nemške vlade želja je ta, da ji Francija odstopi v Afriki Congo ozemlje. Francozi seveda tega ne pri vol e in zato je med Nemci razburjenje in poparje-nost.
Listi pišejo tako predrzno zoper Francijo in njeno kolonijalno politiko, da .je moral francoski pošlanik nemško vlado opozoriti na nevarnost in slabe posledice takega pisarenja.
Francija upa na pomoč zaveznice Anglije in Rusije. Celo Avstrija, ki ima več interesov kot Nemčija, pa se ne vtika v spor.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiiljamo:
¡1 S 10.35 .............. 50 kron,
*a $ 20.50 ............... 100	kron
ia 8 41.00 ............... 200	kron
za $ 102.50 .............. 500	kron
za $ 204.50 .............. 1000	kron
za S3020.00 ............. 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh svotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne ooliljatve izplačuje c. kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočene» ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Ba "k Draft:
PRANK SAKSER CO.
K OrthkDd St. N«w York «IKK 01*0 Ato., •». K.	CmlM«,Ohlo
Edinburg, Anglija, 25. julija. Veliko zrakoplovno tekmo iz Londona v Edinburg (363 mil) je 27 urah, 9 minutah in 23 sekundah prevozil Francoz Beaumont. “Daily Mail” je razpisala nagrado $50.000, katere je dobil pogumni Francoz.
Pozornost je zbujalo to, .da je Beaumont prehitel v svojem Ble-riotu prvega francoskega aviati-ka, Vedrina. Vedrine je bil vedno v odspredju, kar naenkrat ga je Beaumont prehitel in tako odnesel darilo. Do sedaj je Beaumont dobil $95.000.
Weyman, Američan, je prišel samo do mesta Leeds.
V temni Rusiji.
Peterburg, 27. julija. — Okto-¡brist Gučkov, kateri nadzoruje gradna dela ob Amur železnici, je telegrafiral na justično minister-stvo o groznih mukah sibirskih kaznjencev, posebno tistih ki so uposleni ob desnem bregu Araur-ja. —
Gučkov pravi, da so kaznjenci za vsako malenkost'šibani. Nadzornik kaznjencev, Lenovie vsa-cega pokorneža kar z revolver-iejn.rvced očmi drugi? ?«-r -v -#*d je slaba. Stanovanje zanemarjeno. Mnogo kaznjencev je težko bolnih, pa morajo vendar delati cel dan. Nek oddelek kaznjeupev je bil sedem dni brez gorke brane. Ker se z njimi tako grozno ravna, je v kratkem času od 3000 nesrečnežev 130 podleglo mukam in zapustilo ta svet. Mnogo jih je tudi od gladu umrlo, čeprav je v Sibiriji velikih živil za vse.
Rame novice.
ZOPET NOVE ŽRTVE.
Kje je?
Peterburg, 27. julija. — Iz Cetinja, glavnega mesta Črne gore, je bilo ruskim oblastvim sporočeno, da pride v Peterburg posebni črnogorski odposlanec, general Miškovič.
Ker se je Miškovič na potovanju utrudil, je dobil v Varšavi dan odmora. To je pa tudi vse, kar se o njem ve. Do danes ga ni še nobeden videl.
Aviatik ponesrečil.
Peterburg, 26. julija. — Ruski zrakoplovec Slusarinkoš in njegov spremljevalec Šimansky sta se danes ubila, ko sta padla iz velikanske visočine v Carskoje jezero. Slusarinkoš je nameraval preleteti pot iz Peterburga v Moskvo Zadela ga je pa nesreča.
Divbois, Pa., 27. julija. — Se sedaj se ne more dognati popolnega vzroka veliki rudniški katastrofi. Toliko je gotovo, da so vsi delavci v južnem delu Sykesville rova usmrteni.
V jami, kjer se je pripetila nesreča, dela navadno po 250 delavcev, ker pa je bila nesreča na soboto, jih mnogo ni bilo na delu.
Zadnjič smo poročali, da je bilo rešilnemu moštvu nemogoče prodreti s rešilnim delom naprej, nova poročila pravijo, da so po-gumni^rešilci šli po jami poldrugo miljo daleč, predno so naleteli na ponesrečene delavce. Enajst trupel so našli takoj in jih spravili na površje. Drugi so pokopani pod zemljo, ker se je vsled eks-plozicije udrla zemlja.
Komisija je dognala, da so delavci pri kopanju odkrili podzemeljske pline, ki so se vneli na luči v svetilkah in povzročili eks-plozicijo. Torej zavoljo nemarnosti rudniške uprave zopet — nove človeške žrtve. — Moreči kapitalizem !
Slovenci med mrtvimi.
“Ilrvatski Glasnik” iz Allegheny, Pa., poroča, da so skoro vsi ponesrečeni Slovani in posebno mnogo da je Slovencev, kar kažejo imena ubitih, priobčena v angleških dnevnikih. Med ubitimi so tudi trije Hrvatje. Omenjeni list tudi piše, da se vzrok strašne nesreče zopet zakriva in taji.
DELAVSKA KRI TEČE.
Pomiloščenje srbskih zarotnikov.
Cetinje, 22. julija. — Kralj je pomilostil v veliki zarotniški pravdi 1. 1909. v dosmrtno ječo obsojene Srbe.
To je zbudilo med vsemi Slovani veliko veselje. Nemški listi so polni zabavljanja čez črnogorskega “trinoga”. Menda jim pomiloščenje ni povol^H
Albanska vstaja.
Cetinje, 25. julija. — Turški poslanik je črnogorskemu vnanjemu ministru predložil noto, s katero se podaljšuje rok za povratek upornih Malisorov za dvajset dni, proseč ga, da razglasi to vsem v deželi bivajočim Albancem.
Antimodernistična prisega v Nemčiji.
Berlin, 25. jul‘ja. — Do 1. julija so položili vsi profesorji na katoliških fakultetah antimodemi-stovsko prisego razen dvanajstih.
V pondeljek sta bila dva krojaška štrajkarja v Clevelandu u-streljena. Delavska kri teče tudi tam. Po poročilih, je bil napad na delavce že,, naprej pripravljen. — Kraval se je zgodil pred Sperlmg & Co„ kjer se na povelje firme dela še naprej. Okoli 2000 oseb se je zbralo pred hišo, katero je stražilo sedem do zob oboroženih mož. Izpovedali so, da so, prej ko so streljali, na to štrajkarje o-pozorili, “kateri si pa niso dali dopovedati”, in potem so sledili smrtni ognji.
Ko je policija nastopila, so bili štrajkarji in njihovi prijatelji od policije na najsurovejši način prekniplani in kri je tekla mnogim po licu in po glavi. Vse govori, da je bil napad na štrajkarje od policije pripravljen, da so lahko zopet pokazali svojo moč in fino izobrazbo v pretepanju nedolžnih ljudi.
Danes štrajka okoli 6000 krojačev vseh narodnosti in veroizpo-vedovanj.
Kje bo zmaga je teško reči. — Strajkujoči krojači se pa dobro drže, podpore pa imajo malo. — Bossi pač upajo, da “ostane vse pri 'starem”. Bodočnost bo pokazala.
Klin v hrbet delavstvu.
Vrhovno sodišče v Californiji je proglasilo nov zakon, kteri zahteva osemurno delo za ženske, protiustavnim, češ, da izvira iz razredne zakonodaje. Ljudstvu sedaj drugo ne preostaja, kakor cfa s svojimi glasovi proglasi, da je vrhovno sodišče razredno in vsled tega protiustavno.
Natura govori.
Natura je bila še vedno prava zagovornica in resnieoljubka.
Ugodilo se je namreč, grozno pregrešenje! Soha Svobode v nju-yorškem pristanišu — tako poročajo rumeni listi — je zadobila nad sto in sto lukenj v svoje ka-menito telo. Vzrok je iskati od slanega zraka.
To je jako simbolično za ameriško zloglasno “svobodo”. V resnici je .zadobila opevana jen-kijeva svoboda tu na suhem velikanske luknje, večje kot kanonske kuglje.
Ni pa čuda — korupcija in rav-barija je tukajšne dnevno — delo a prod'ta — luknje potem morejo nastati!
PAPEŽ VLEČE S KAPITALISTI.
'Iz Rima dohajajo skoro neverjetna poročila. Pomislite! papež je začel boj proti delavskemu stanu očitno in vidno. Z vso svojo močjo podpira kapitaliste in se klanja njihovim poveljam. Ker je v Evropi mnogo praznikov j h bo sveti oea vse odpravil! N. pr. praznik sv. Jožefa se nebo več obhajal na četrtek, temveč od sedaj naprej na nedeljo; ravno tako praznik rešnjega telesa in drugi. Nekako 14 dni je papež s novo odredbo podaljšal delavcem delavni čas. Kapitalisti so to želeli in nezmotljivi oča v Rimu so jim za drag denar prodali svetn;ke in svetnice in njihove dnove čaščenja. Ko so verni katoličani vprašali papeža kaj ga je privedlo do tega Salomonskega zaključka, pa je rekel da “gospodarsko naturni vzroki”, to pa se pravi po kranjsko, da se je papežu zazdelo, da delavci preveč lenuharijo. In ker se papež strinja popolnoma s današnjim svetovnim redom, se mu nesmemo čuditi, da je potegnil s kapitalisti!
Dono Manuele.
Sin portu gižskega monarhista in pisatelja, Ilomen Cristo se je izjavil naproti časnikarjem sveta, da monarhistično zaroto in celo klerikalno bando podpira na tihem spodeni “kralj” dono Manuele. Nam se zdi Manuele malo pre-švoh, da bi kar revolucijo vodil, vendar pa verjamemo da mu še peklensko diši “krona in žezlo”.
Danes je dokazana reč, da se hoče mlado portugalsko republiko stresti in uničiti za vselej. Celo stvar vodijo “kralju vdani” monarhisti — zaroto med ljudstvom pa pripravljajo rimski črnci. Don Manuele bo lahko doživel še Večje razočaranje kot mu ga je ‘udano’ ljudstvo preskrbelo !
Otok solz.
Elis Island, se bi moral v resnici imenovati otok solz. V tem njuyorškim pristanišču !se pretoči več solza kot na poti ruskih izgnancev v Sibirijo. Vsak dan se poroča, da oblastva tega ali onega “nezažel.jenega” gosta pošljejo po dolgem trpinčenju nazaj v Evropo, ali kak drugi del sveta. Vzroki so različni. Iz več strani se pa sliši mnenje, da uaselniški komisar postopa prenasilniško, ali kot je sam rekel, strogo po zakonu.
Sedaj je prišel nek Nemec na otok solz z ženo in 16 letnim sinom. Zaprti so bili pet dolgih dni. prej ko so prišli na vrsto. Zdravniki so izjavili, da se mora njun sin vrniti, ker ima bizgavke v vratu, kar ga bo oviralo pri delu. Otroka, pa že štejejo med delavce ! ■
Nemško časopisje je mnenja, da temu se da opomoči le z novimi naselniškimi zakoni, ki< se morejo bolj ozirati na družino. Ke-daj pridemo do tega je seveda vprašanje.
Lepe razmere.
Razkritja pri preiskavi proti lesnemu trustu, so dokazala, da trust postavi vsakega žagarja na črno listino, ki prodaja konzu-mentom. Isto je trust zvršil z malimi lesnimi trgovci, ki so prodajali pod trustjansko ceno.
Te plemenite duše, ki so odvisne od konzumentov, so se združile v ta namen, da odirajo in oro-oajo ljudstvo, ki je njih odjemalec. —
Zaključena konvencija.
20. t. m. se je zaključila konvencija Slovanske Delavske Podporne Zveze, v Conemaugh, Pa.
Prihodnja konvencija bode v mestu Clevelandu, Oh o, in sicer orvi ponedeljek meseca maja 1. 1914.
Predsednik Zveze je Mihael Rovanšek.
VSE SE KAZNUJE.
Preganjanje delavcev je danes v Ameriki na dnevnem redu. — Štrajki so povsod; nezadovoljnost nepopisna, krivice storjene delavcem nemaščevane. Kapitalisti imajo vse, denar, oblast, podporo pri vladi, pri policiji, v vojaštvu in v časopisju. Delavci i-majo slabo razvito delavsko časopisje, nesložno organizacijo, brez denarja in orožja . . .
Vendar se pa vsa zločinstva storjena nad delavci maščujejo naravnim potom.
McNamara sedi v ječi po nedolžnem. Kapitalistični sodniki in zagovorniki pa sedaj švieajo, ker ne morejo dokazati vkljub vsem natolcevanjem, krivde McNama-re. O tri e S. McManigal, ki je celo delavsko zadevo izdal, je dobil brco od svoje lastne žene, katera je izpovedala v prilog McNamare, čeprav je bila uboga žena tri dni mučena. Sedaj se je pa oglasil še neki Belim, železničar, kateri pozna McManigala že od 18 leta svoje starosti. Belim je izjavil, da MeManigalu ne pove nič več, ker takoj nese iz ječe vsako besedo na uho državnega pravnika. Jasen dokaz, da je McManigal izdajalec. McManigal se boji konca procesa; revež je izjavil da ve, da bo ustreljen pozneje, ali od U-njencev ali od državnih detektivov . . .
Slaba vest.
Dva najmočnejša trusta.
Dva najmočnejša trusta sveta sta — stari — rimsko katoliški trust, in novo pečeni svetovni jeklarski trust.
V Briselnu so se zbrali magnati eelega sveta in ¡se zvezali in postavili za cel svet skupno ceno je-lu. Ker se pa jeklo mnogo rabi od vlad za oboroževanje in razne pancarje, bodo gospodje patriot-je gotovo še v naprej po patrio-fično prodajali svoje blago svojim “domovinam”.
Cilji trust.janov morejo biti da-lekosežni, drugače ne bi tako hiteli s pobratstvom.
Kam gre vzgoja.
Naši ameriški generali so res čudni možje. Včasih nimajo kar nič patriotizma v sebi, kar kapitaliste prav hudo boli.
Zdaj izdelava vodstvo ameriške armade oklic za dijake srednjih n višjih šol, v katerem priporoča dijakom, da med počitnicami vstopijo v armado, da tako nekaj zaslužijo, zaeno pa okusijo vojaško življenje.
General Woods pravi: Mnogo dijakov srednjih šol se lahko zvabi v vojaški stan, ako obljubijo, da hočejo poskusiti za kratek čas vojaško življenje.
Res famozna ideja. Mi želimo, da bi bil res vsakdo vojak le za poskušnjo — eden ali dva meseca in kasarne bi bile kmalu prazne.
“Višja družba.
Ruralno časopisje pofoča, da bo gospa Aliče Longvvorth, hčerka ekspredsednika Roosevelta kmalu prvič nastopila v višji družbi — višjih štiristo v New-portu. To je nekaj, pa še ne vse.
Na takem prvem sestanku mora vsak novi član, dokazati svojo sposobnost s kakšno duševno ali pa originelno skušnjo. Skušnja gospe Longworthove je zelo originalna. Izučila je dve opici tako dovršeno, da po poročilu kapitalističnega časopisja lahko jesti v najfriejši družbi.
Mi smo prepričani, da bo Long-wortliova s tem “umetiiiškim či-
nom”, ki ga navadno izvajajo ta-lijanski lajnarji, ali pa glumači uri cirkusu Barnumu in Beliju, o-budila velikansko senzacijo pri hlazirancih v Newportu. — Je pač velika hči človeka in pol.
K tej komediji pa pravi “Herold’’ iz Detroita: — Ali bo gospa Longworthova demonstrirala svojo umetnost v otročji vzgoji na podlagi skušenj vnukov, ki jih njen gospod papa tako željno pričakuje?!
KRŠČANSKA LJUBEZEN MED DUHOVNI
ala Kranjec Janez.
Kdor tu in tam pogleda v “A. Sl.”, je gotovo videl nekoč nek poziv Rev. Schiffrerja iz Roek. Springs, Wyo. Obrnil se je na društvo “Baraga”, katerega so pred leti ustanovili z namenom, da bodo podpirali uboge slovenske dijake, ki bi se posvetili du-hovskemu stanu. Kako je to društvo skrbelo in še skrbi, vidimo. Na ta poziv Rev. ¡Schriffrerja o-glasili so se, kakor piše A. Sl. samo trije, reci in piši:	celi trije,
Rev. Tomšič iz Forest City, Pa., Rev. Smoley iz Novega Hradca, N. Dak. in Rev. A. Sojar. To so menda sami kapitalisti . . . Gospoda pu, ki nosi vedno pri vsaki priliki veliki zvonec, ki se ne sramuje fehtati, kadar gre v stari kraj, češ “dajte, bom vaše znance obiskal, da bom “trital” (Kranjec 1. 1908), gospoda, ki gleda le na svojo bisago, pa je molčala in še molči . . .
A še lepše je . . . Trije duhovni so, ki slišijo na ime PIRNAT. Ti so (svetu jih moramo oznaniti) : Rev. John Pirnat v Anacon-da, Mont. (ta gospod se sramuje celo svojega slovenskega jezika), ima mož velikansko faro (v šoli nad 600 otrok); Rev. A. Pirnat v Aurora, Minn., ki tudi rad grabi, in Rev. M. Pirnat v Meadejville, Mont. Glejte, ti trije duhovniki imajo četrtega brata, ki študira menda za duhovna, pa ga vsi ti trije ne morejo zdržati med počitnicami, tako da se mora menda pri tujih ljudeh čez počitnice pobijati. «Janez Kranjec je 1. 1908 iz starega kraja pripeljal oz. zvabil sem nekega Novaka, a ga pustil do cela na cedilu . . , Kranjski gospodje, ki se rede od kranjskih žuljev, pridigujejo vedno 0 “ljubezni, milosrčnosti”, posebno pa “dajte’’ in zopet “dajte”, o' podporah itd., a da bi ti sami kedaj kaj dali in segli v svoj žep, Bog obvaruj. Ne bi se vtikali v to stvar, ker smf> delavski list, a ožigosati hočemo to kliko, ki steguje svoje roke vedno po delavstvu. Povemo V^im: Gospoda, Vi hočete reševati delavsko socijal-no vprašanje sploh, a rešite naj poprej in skrbite za reveže, katere ste zvabili z lažnjivimi obljubami sem. Ne pustite jih lačnih, strganih okoli begati, med tem ko si sami pri “Bismarcku” basate želodce . . . Prokleta hinavščina. Mi, tako trdi Janez iz «Tolieta, delamo in se trudimo za ljudstvo . . . Ha, ha . . Kako se je “nadškofijski svetnik” in “svetnik” pred 2 leti pehal, da bi za parado dobili Bonaventuro sem, d& bi še ta malo “molzel”, kako so proklinjali Gl. N., celo iz prižnice (La Salle). Vse pesek v oči. Ni pol leta od tega, ko je ravno ta «Janez prav nedolžno rekel:	Kaj
je hotel Bonaventura pri nas? 30 far imamo, pa še te vse polne dolga .. . Pride čas, ko bo slovenski delavec s takimi parasiti obračunal . . .
(Napredni listi so naprošeni, da bi to ponatisnili.)
Japonci osamljeni.
Petrograd, 25. julija. — Nova pogodba med Anglijo in Japonsko je velikanski udarec za «laponsko. “Novo Vreme” poroča, da je nova pogodba usodepolna za rumene. Anglija ne bo podpirala Japonske v vojni z Zjed. državami. List tudi priporoča raz-sodiščno pogodbo med Rusijo in Anglijo, da se Rusija znebi japonske nadoblasti na vzhodu.
Volitve v redno sobranje.
Sofija, 25. julija. — Volitve v redno sobranje se vrše 28. avgusta. Opozicijske stranke so sklenile med seboj volilni kartel in razvijajo, po celi deželi velikansko agitacijo; vendar je vladna zmaga precej gotova.
Listnica uredništva:
Dopisi ki niso v tej izdaji, pridejo v prihodnji.
Zahodna
Bolniška
Podporna Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vitanovljena 25. apriia io ink »rporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predalnik: FRANK JERAS, Bix 44, Tiylsr, Wash.
Podprediednik:	PAVE0 KOS, Box 10, Rivensdale. Wa»h.
Tajallc: B'R v NK TOSTO 7RŠ STIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapiiniktr: I17AN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELI-JIAM, B>x8J, E.iumc aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 419, Cie Elam, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard . Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
“Kaj? — Ne počivat, ampak na stražo gremo zdaj? — O? — Permej-kukuš! — Dvanajst dnij se že nisem slekel. Vsaki dan dež, blato do kolen, za menažo nič, kakor pečeno koruzo in čebulo . . . Že komaj smo ljudem podobni! Toda od pečene koruze se še ni nihče zredil, da bi bil jaz kdaj kaj o tem slišal, in tudi od najboljše čebule ne, še manj pa v času vojske, v katerem se spodobi pošten kos mesa in kaka kaplja vina. Pa v tej prokleti Bosni je že vse narobe. Še vojskovati se človek ne more tako, kakor bi hotel.”
Še bolj pa so zabavljali drugega popoldne ;ko so po tretji uri premenili stražo in Se že veselili zasluženega počitka, so zatrobili .v dolini vsi trobarji signal “a-larm” in “naprej!”
Krvavordeee je šlo solnce za goro. Dolge vijoletne sence so legle po dolnah. Na temnomodrem nebu 30 zablisnile zvezdice.
Ob jednajstih po noči so se naši ustavili in polegli ob cesti na polju blizu vasi Jezero k počitku, kaki dve uri hoda od turško trdnjave Jajce.
“Groga, ali že spiš?”
“Kaj je, Francelj?”
“Jutri torej, jutri, Groga!” “Kaj praviš? Zakaj pa —” “Jmtri! — Sreda je jutri. Sedmega avgusta. Čudno, ravno v
sredo! — Pa saj je----------vse-
jedno.”
“Kaj govoriš, — kaj? — Francelj!”
Od roba gozda sem je prihajal zamolkel strget in sršet, rahel rezget oficirskih konj . . . Tu in tam je vzdihnil v tihotnem taboru mlad vojak v hudih sanjah ... Polnočasna sapa je hladno zapihala in šumljala po bližnjem leš-čevju in bukovju . . .
“Jutri ta čas me ne bo več!” je dejal Francelj tiho. “Francelj!”
i| “Ive pusti me in poslušaj! In , drugim nič ne pravi, kar ti povem. — Predpo sem odšel na | vojsko, mi je dala Minica doma na Vranovem malo podobo Marije, na košček platna natisnjeno. Moral sem ji obljubiti, da jo bom | nosil vedno s seboj. Ne vem več,
. kako je bilo — prišlo mi je tako » ua misel, in dejal sem ji: “Podo-| b:co bom zmeraj nosil pri sebi, | Minica. Če pa padem ... ti jo | pošlje jeden mojih tovarišev na-(| zaj.” — Takrat je Minica na glas i zajokala in ni hotela nič vedeti o . tem, in tudi meni je silil jok v o-I či, da me je bilo sram . . . Gro-{ ga! — Če se mi te dni res kaj zgo di, prosim te, da snameš podobi-j co z mojega vratu in jo pošlješ Minici na Kranjsko domov in ji sporočiš v mojem imenu, da jo | zadnjič pozdravljam! In pa da jo prosim, naj nikar za menoj preveč ne žaluje ... in se potolaži; in da naj bo srečna z drugim..
. Ali mi preskrbiš to. Groga?”
■ “Lej ga! . . . Take misli! -Saj ne boš padel! — Včeraj pri | Rogelji — ”
“Povej, ali hočeš storiti, česar | sem te prosil?”
| “Bom; pa, če bi jaz sam —” “In molči otem. Dragi dan se je vzbudilo krasno poletno jutro, «obaČBojasno mlado jutro sedme-
/I

ga avgusta . . . Sedaj pa zaspi-ino. Zadnjikrat ...”
Na vse zgodaj, ob štirih, so se že vrnili brzi ulanci, ki so bili odjahali po noči rekognoscirat; do-nesli. so novico, da čakajo Turki na boj pripravljeni pred trdnjavo.
Ob pol osmih zjutraj so odrinili naši naprej proti sovražniku in korakali po ozki cesti, ki se vije ob strmi in visoki, z gostim grmovjem in bodečim trnjem docela zaraščeni gori na levo, na desno pa ob modrem, veliki reki podobnem, tri četrti ure dolgem jezeru. Prvi je marširal 10. lovski bataljon (primorski Slovenci), takoj za njim 5. in 6. kompanija Kuhnovcev. Imeli so s seboj dva Bošnjaka, da bi jim kazala pot po gorah. —
Komaj pride naša predstraža po jako tesni cesti vštric do sredi jezera, že poči prvi strel iz turške puške.
Vsi možje prednje straže se naglo umaknejo s ceste v strmino na levi in dospejo vroči in zasopi-hani vrh gore, odkoder zagledajo trdnjavo Jajce, nad-njo vihrajočo turško zastavo* in spodaj v nasprotnih gričih sovražnikove pozicije. Kotlinasta dolina, preko tisoč korakov široka, se razprostira in znižuje polagoma proti jezeru na desno in zožuje proti gorovju na levi. Turki čepe v izvrstnem zavetju po dolgih strelnih jarkih, katere so si izkopali drugega nad drugim od ceste do vrha na nasprotnem hribovju v treh širnih vrstah. Gostolistna hosta jih zakriva. tako dbbro, da jih je komaj videti.
Ko zagledajo naše, začno za-jedno z vseh treh etaž strahovito streljati. Skozi gosti dim se nič ne vidi, kakro črne, menjajoče se skuprae, izmed katerih se zasveti zdaj pa zdaj s veti o rum en ognjen žarek, zablišei gol handžar, vztrepeče redea, zelena turška zastava .. . Kot bi trenil, se vržejo naši na tla in se plazijo po trebuhu naprej. —
Krvav boj se prične. Ura je tri četrti na devet.
Z močnim pokom poči prvi turški top. Bobneče in bučeče prileti nekaj belkastega v visokem ko-lebu po zraku naš;m nad glavami in vrši dalje. Kakor divje zveri zatulijo fanatični vstaši od strastnega veselja, meneč, da bodo “gjavre” danes gotovo popolnoma potolkli. Strašno odmeva divji “Allah-il-Allah” med visokim gorovjem ... Od onkraj jezera se oglašajo zategli, žalobni jeko-vi . . .
V brzem koraku hitita 1. in 3. bataljon Kuhnovcev na strmo! Hipoma stoji ves naš plok in 10. lovski bataljon v ognju! Vname se boj z grzovito srditostjo! Gosta toča svinčenk se usiplje med bojevnike ... Že nosijo prve ranjence iz bojne vrste. — Niti za Ded se nihče ne umakne in ne prodre. Turki čepe v svojih varnih jarkih, naši zopet se ne smejo raz-postavljati po golih gričih.
Ob pol jednajstih se pridružijo Slovencem še Hrvatje 53. polka Leopoldovega. Na našem desnem W1u, nad cesto, so stali tedaj livc skoro do gorskih topov na ših dveh baterij; odtod in v sredi se je razdelilo deset kompanij
naših Kuhnovcev. Jedna kompanija Kuhnovcev je dobila posebno nalogo onkraj jezera.
Tak0 bojujejo torej zopet je-denkrat Slovenci in Hrvatje vzajemno neusmiljen, neod pusten, krvav boj proti staremu sovražniku slovanskih plemen . . . Naših je okolo 5000, Turkov nad 7000.
Naši Kulinovci streljajo s tako vročo, sveto jezo, da marsikdo njih že opoldne nima v svoji torbici nobenega več od vseh prejetih 72 patronov! Tedaj jim prepuste Hrvatje tu in tam nekoliko municije; ali to našim iskrim fantom nikakor ne zadostuje!
Zato gredo nekateri naših z gore, priženo konje z novimi zaboji potrebnega streliva v največjem trudu na vrh in oskrbe z bojnimi patroni tovariše, ki od veselja zavriskajo ob tej priliki!
Večkrat poskusijo Turki naše obiti vrhu gore, da bi jih zajeli in vrgli vso našo vojsko v jezero. — Vender vselej jih 5., 6., 10. in 12. kompanija Kuhnovcev in junaški Hrvatje še o pravem času zgrabijo vrhu gore in jih daleč nazaj poženo. — Vedno znova pojo glasni signali turških trobent, vedno hujši so naskoki hrabre turške konjiče na levo naše krilo. Zopet jame pohajati našim muni-cija.
Že dopoldne je stopil zadnji roj reserve v bojno vrsto; pomoči od tretje brigade se ni nadejati, ker je predaleč zadaj še na maršu. Situacija naših je strašna ... Jezero in ozka cesta na desni, visoka gora na levi in zadaj neugodni teren zabranjuje vsaki u-mik in povratek. — Vname se boj na življenje in smrt . . . •
Vtem se nebo hipoma zatemni .. . Niti dvajset korakov daleč ni dobro videti. Strašna nevihta se pripodi tam od temnega, črnega, nočnega obzorja . . . Ulije se ploha, kakor bi se bil utrgal o-blak. V mrzlih višavah se krešejo ognjene strele in sečejo oblačne megle krogoma po zamazanem, o-sivelem, svinčnem nebesju . . .
Ali niti za minuto ne preneha o-stro streljanje pušek. Otli impozantni grom topov pregluši vso nevihto, ves grom neba! Strast človeška se meri z močjo elementov . . . To je strahotno tuljenje, to je žvižganje krogelj in granat v razburjenih, drgetajočih zrako-vih . . .
In zopet pogosteje pokajo puške, grmi grom kanonov, pogosteje lete svinčenke in granate, pogosteje se glase jasni signali avstrijskih in turških trobent... — Vso razjarjeno dolino preprega, zaliva, poplavlja, prikriva gost, dušeč sivohelkast dim, katerega gnete mrzel dež v zraku in ga šiloma žene in tlači k tlom, kadar mu ga ne zajame uren veter, da ga trenotkoma ponese nad mirne valove, nad krotke vode dolgega jezera . . .
Proti peti uri — dež je ponižno ponehaval, solnce je zopet jasno posijalo — se jamejo. Turki počasi in redno umikati, potem ko sta morala dva njih topov, zaideta in razbita, popolnoma utihniti, in ko se je posrečilo našim Kuh-novcem in Hrvatom, da so prišli vstašem na njih desnem krilu za hrbet. — Tristo in šestdeset nabi tih pušek se je obrnilo takoj prve te hipe proti preplašenim Turkom in jih popolnoma zbegalo z gostimi streli.
Ob šestih zvečer jih naši predrzni fantje večkrat napadejo in, vsi užgani od tajnopolnega bojnega ognja, kar nočejo odjenjati, dasi Turki pred njimi mahoma zapuščajo svoje ugodne zasede.
Poleg mohamedanskih civilistov se je bojevalo tudi mnogo pravih turških vojakov, askerov in nizamov. To je kazal ves način, po katerem so zasedli strategično najboljše pozicije, še bolj pa hitro in razumno podaljšanje in podkrepljenje desnega krila, vse taktično pravilno, po vojaškem rčdu. M‘roljubni turški vladi, ki se oficijalno in odkrito ni drznila vojskovati, moramo gotovo dati odvezo z odličnim spoštovanjem. In zdravega bralca mi ni treba tukaj še posebej opozoriti n a to, da so regularni turški vojaki v boju sodelovali zgolj iz prirojene j m prijaznosti, od ¡dolgega časa, v privatno zabavo.
Dež je bil popolnoma pojenjal. Skozi raztrgane kosme «ivomo-drih oblakov je sijalo zopet toplo popoldansko solnce.
Naši znanci so bili vedno «ka-
paj v zvesti tovarišiji. Gospod korporal Godrnjavček niso niti najmanj godrnjali, temveč so se ves čas z Grogo vred smejali finim in robatim dovtipom krepkega Dolenjca.
“Zdaj vsaj vemo, fantje,” so rekli, “zakaj smo tukaj, čeprav se večjidel po trebuhu plazimo dalje, kakor tista kača v svetem pismu. Le natanko jih jemajte na muho! Nobeden strel ne sme biti zastonj! ’ ’
Kar je Dolenjec strašno zakričal : sovražna kroglja ga je zadela v roko. Odšel je opotekajoč se v ozadje, kjer so obvezovali ranjence. Toda nič več ga ni bilo nazaj.
“Kako je to, da ga le ni in ni?” so se čudili gospod korporal Godrnjavček, ko so se ga spomnili črez dolgo uro, in ko so "jele žvižgati svinčenke vedno hujše in hujše.
Ravno tedaj pa se je vrnil, težko sopé, drug ranjenec, ki se je šel obvezovat pozneje za pogrešanim Dolenjcem. — Prinesel je grozovito novico.
“Gospod korporal, — strašno, strašno! Tam zadaj v grmovju — tam sem našel našega Dolenjca. Ves je razmesarjen. Vsi udje so mu odsekani. Na rokah še celo prsti. Palca sta odtrgana, vrpt do zatilnika prerezan, kos zatilnika pa z jezikom vred! iz ust odtrgan. Oči so izvrtane in iztaknjene, ustnice in nos odrezan. Krog po tleh leži krvavo meso. Spoznal sem ga le po mali krpi na suknji, katera je bila moja, dokler nisva bila menjala —’’
“Ali je res, kar pripoveduješ?”
“Sam bog mi je priča!”
“Fantje, ali ste slišali? — Zdaj Pa le po njih! To niso ljudje, to so zverine! Streljajte, streljajte! Pa mirno merite!”
Okol0 jedne ure in pozneje, ko so bili naši v največji stiski, se je jela širiti vest, da so mnogoštevilni Turki že zadaj za hrbtom, in da ni našim nikamor drugam več mogoče, kakor v jezero ali pa pod handžar.
“Nič, fantje! — Rajši se damo
Da drobne kosce razsekati, kakor pa da se le za seženj umaknemo nazaj!” so kričali hrabri gospod korporal Godrnjavček. Vojaki so škripali z zobmi; torbice za pa-trone so bile prazne.. Komaj so o-ficirji zadržavaii razburjene fante, ki so hoteli kar sami planiti na divjaškega sovražnika in ga pozneje, ko je naskakoval, vselej V besni jezi vrgli nazaj z ono viharno silo, kateri se je nemogoče ustavljati.
“Ali se ti ne zdi, Groga, da streljajo naši kanoni }>olj pogosto, kakor preje? — To je vesela godba, kaj? — Turkom se pa kar nič več tako ne ljubi — naše bombe in granate jih motijo — živio!”	i
K&maj izrečejo gospod korporal Godrnjavček te 'besede, ko prizveni nenadoma nekaj kakor podolgasta, okrogla, žarna senca v strašni hitrosti po zraku.
“Varujte se!” zakriči ta mah infanterist zadaj na Franceljnom.
Takoj potem pade turška granata par korakov od Groge in Franceljna na tla, se zavrti in zapleše kakor vrtalka. Iz trave se vzdigne in in vzdiguje tenek, kratek, navpičen dimček, lahno in rahlo, a vender žalobno in ostro sikajoč.
“Na tla!” zavpije lajtenant zadaj in se vrže na zemljo. —
“Kaj pa je, kaj?” pozvedujejo gospod korporal Godrnjavček.^ki niso razumeli klicev vzpričo bojnega hrupa, in se ozirajo po vojakih. Toda ti tišče vsi obraze k tlom in se ne ganejo.
Ta hip se strahovito zablisne. Zahrešči, zazvenči, poči. Tla se stresnejo. Neprozoren, debel dira zastira obližje z vročim zgoščenim parom.---------
Ko se razkadi, Godmjavčka ni več na prejšnjem mestu.
Zagnalo je reveža v stran, kjer leži na hrbtu, široko iztegnjen, v rdeči mlaki peneče se krvi. Granata je odtrgala ubogemu korpo-ralu glavo.
Naprej hrumi srditi hoj. Na desno, na levo, spredaj, zadaj škropi neuslišna smrt pogubne kaplje. Naši naskočijo. Zdaj tu,
zadaj tam se opoteka, se voga, s« lovi, omahuje, pade tovariš. — Grozno stokajo, kriče, kolnejo ra njenci in se vijejo v »trašnib bolečinah na mokrih, polzlih tleh.
“Naprej, fantje! — Za menoj!” kliče stotnik Stojan tam spredaj. V desnici vihti sabljo, revolver v levici.
V dolgih skokih dirja je Groga in drugi za njim. Ročno obrne puško; bajonet na njej mn je na poti. Snema ga, sname ga. Vtem izgubi svoj oddelek in stoji nenadoma daleč pred prvimi tik stotnika. Ta je ranjen padel, ne ujel na lev0 koleno in se brani sedaj proti velikanskemu vstaan, ki suče dolg, težek, od ljutih mdarcev j že skrivljen handžar t svetlih krogih. Oficir omaguje.
Tedaj zavzdigne Grog» svojo puško visoko kvišku in aamahne. V zraku se sreča turško in avstrijsko orožje. Dolgi nož insur-gentov zdrsne ob puški in se zareže Grogi v levo ramo.
Za trenotek odjenjata. Oba visoka, oba krepka, dva orjaška junaka si stojita tukaj nasproti in merita moč silnih mišic drug na drugem. Divje se iskre oži Torku iz temnega ponosnega obraza, iz odprtih ust se blišče krasni beli j zobje, od bojnega besa oe trese neukročeni, krepki, vzorno vzra-sli sin gora. Ugajati ai ©badva, vredna- sta drug drugega.
Bliskoma dvigne Groga puško vdrugič in udari z vso močjo po nasprotniku.
Gorki žarki krvi brizgnejo stot niku v obraz. Groga jo razčesni) vstašu glavo s tako silp, da se je zdrobilo puški kopito. InnLrgent pade mrtev pred oficirja.
| Groga vrže puško strani, zgrabi j handžar in maha kakor besen o-i kolo sebe. Od sovražnikov ai no j beden več ne upa blizu, z daleč se | mu umikajo in streljajo o samo kresi in puškami nanj. Groga pa stoji pred stotnikom in divje maha široko na okolo.
Roj tovarišev hiti na pomoč “Na-nje! — Dajmo jih!”
Dalje prihodnjič.
AKO ŠE NISTE. POŠLJITE
NAROČNINO.
VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IR
v
POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE r.ATE ©OGOVOR POVSEM ZASTONJ»!!
IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA
Ali imate dober tek (apetit)?.......
Ali ste nervozni in slabotni? ......
Ali hujšate?.. .....................
Ali ste zaprti?.....................
Ali se d- belite?...................
Ali so Vam nosnice čiste ?..........
Ali ste hitro utrujeni?.............
Ali ste raztreseni ?................
Ali so Vaše oči slabotne in težke?__
Ali imate bolečine v obljižju srca?...
Ali imate kilo (bruh) ?.............
Ali so Vaši otroci zdravi?..........
Ali imate prehlajenje v plečih? ....
Ali so Vaše roke in noge vnete ?....
Ali so Vaši členi trdi in otečeni?... .
Ali slabo slišite?..................
Ali sta slabovidni?.................
Ali imate bolečine v nesu?..........
Ali je Vaš jezik nečist?............
Ali težko dihate ?. .. .............
Ali je Vaša koža suha in vroča?.....
Ali je Vaše grlo suho in kedaj?.....
Ali je Vaša voda motna ali gosta?...
Ali je Vaša slina gosta?............
Ali slabo prebavljate?..............
Ali kašljate, suho in na kratko?....
Ali kašljate po noči?...............
Ali imate slab okus v ustih?........
Ali ste vrtoglavi?..................
Ali Vam teče iz ušes?...............
A li pljuvate rumene ali sive izmečke?
| *Ali dobro spite?.................
Vas spanje okrepča?.................
Ali pijete mnogo vode?..............
Ali pijete mnogo opojnih pijač?.....
Ali pušite mnogo tobaka?. /.........
Ali opažate, da izgubljate moč?.....
Ali Vam je slabo po jedi ?..........
Ali so Vam noge in roke težke? .....
Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih?
Ali ste hripavi po kašlju?..........
Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu?
Ali imate glavoboli?... .kedaj?.....
Ali Vas glava bob na čelu?, .sencih?.
Ali velikokrat vodo puščnte?....
Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?..
Ali imate bolečine v sapniku?.......
Ali imate kake rane na telesu?......
Ali imate katar v nosu?, .vratu?....
Ali imate reumatizem?...............
Ali imate slabosti v želodcu?,......
Ali imate kake notranje bolečine?Kje?
Ali Vas boli temem, vrh glave?......
Ali Vas ledice bolijo?............
Ali ste otečeni pod očmi?...........
Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?..
Ali imate bolečine v trebuhu?.......
Ali imate kako spolno bolezen?......
Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike,kolikoje bolezen stara?
Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno.
IZREŽITE TO
Vrhovnemu Zdravnuku Collins N.V.Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , (tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj.
Ime.........................
Naslov.
pp		
^4		W
Dr. E. C. COLLINS.
Slavni profesor, ustanovitelj največjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute.
TA KNJIGA VAM
ZAMORE
REŠITI ŽIVLJENJE
To je naj večja in najobšimeja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugili zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove. kako si zamorete zdravje olirauiti.
Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige.
Pridite osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S_ Hyndmau-a Medikalnega direktorja od
COiUfiS
NEW YORK MEDICAL I NSTITUTE
140 W. 34th ST., NEW YORK CITY.
Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od 7-8 ure zvečer.
S. S. P.

Zveza
=y
Ustanovi)ena leta 1908.	lnly>rporira r»a leta 1909.
Glavni urad na: ||250 Indiana Ave., Chicago, III.
■>	GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FMRDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd A^e., Chicago, 111.
IVAN MLVDIČ, 2236 Wood St., Chicago, lil.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenus, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1445 So. Ash.and Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma iu vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Beak^>, 11250 Inliana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na lotu» Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
UraJna glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 Chicago, III.: M. V. Konda, prod., 1518 W. 20th St.; V. S. Skubic, taj., J727 S. 42nd Ct.; V Kulovic, blag» 3233 Shefield Ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Clarldge, Pa.: I. Mlakar, pred. Box 68; I. Batič, taj., Box 487; L. Sturm, blag.. Box 434. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 3 Depue, III.: J. Obrič, pred.; D. Badovinaz, taj.: M. Omreza, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
ŠL 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plave«, pred.. Box 644; fh. Kutcbar. taj., Box GOG; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 Darragh, Pa.: Jos. Nose, pred., Hermenle; M. Brunet, taj., Box 163, Arena; J. Hatfptman, blag.. Box 140. -— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 6 Winterquarters, Utah: V. O-vač, pred., Box 71; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: V. Huter, pred.; M. Rajer, (aj.. Box 53; A. Štih, blag., Box Sl — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8 McGuire, Colo.: Jacob Frelih, pred.. Box 2; Fr. Vodenik, taj., Box 54; J. Hribar, blag., Box 2. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št 9 Leadville, Colo.: Jos. Lanich, nred. Box 972; Lud. Slak, taj., Box '972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
St 10 Moon Run, Pa.: V. Butlje, prod.. Box 271; K. Telban, taj., B. 41 Fr. Ambrožič, blag., Box 275. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št 11 S'aunton, III.: John Maček, pred.. Box GG7; A. Ausec, taj., Box 158; J. Korunfea, blag., Box 30. — Sera 1. nedeljo v mesecu.
Št 12 Sublet, Wyo.:	J. Jamšek,
pred., B, 126; G. Forstner, taj., B. 122; Frank Gabrian, blag., Box 116. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13 Witt, lil.: D. Senuškar, pred. Roq 151; J. Supančlč, taj.. Box 633; M. Votovšefc, blag., Box 418. — Seja
čar, taj., 5624 Elsinor St; Ig. Zupan,, blag., 5606 Elsinor St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 28 Madison, lil.: Jos. Barlčevac, pred.; L. Pavičič, taj.. Box 131, Grante City; Jos. Baričevac, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, preds., B 15; M Škerbenc, (taj., B. 7; L Pugel, blag., Box 132.—Seja Ž-. nedeljo v mesecu.
Št. 30 Bishop, Pa.: J. Murgel, pred., Box 8; Ig. Vidmar, taj., Box 23; A. Renko, blag., Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-
raich, pred., Box 21; J. Kubin, taj.. Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 32 Wenona, lil.: Alojz Krakar, pred.; Fr. Ambroš, taj., Box 2Q8; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, lil.: Fr. Plazzot-ta, pred., Box 148; Fr. Deželak, taj., Box 81; A. Švajger, blag., Box 148. —■ Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34 Oregon, City, Oreg.: M. Škof, preds., Box 307; I. Kurnik, taj.; Box 155; Fr. Sajovic, blag., 131 — 18. and Main St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35 Franklin, Karfs.:	A. Koro-
šec, pred., R. 4, Girard; J. Zager, taj., R. 4, Box 89, Girard; A. Šraj, blag., Box 3, Franklin. — Seja 4. nedeljo v
mesecu.
Št. 36 Springfield, lil.: M. Pekol, pred., 715 N. 14. St.; A. Pekol, taj., 521 North 14. St.; Jos. Grobelnik, blag.. 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; M. Škoda, taj., Box 82; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 Jenny Lind, Ark.: M. Mrak, pred.; J. Spelič, ta}., R. 3, Box 139, Fort Smith; J. Belle, blag., R. 3, Box 245. Fort Smith. — Seja 2. nedeljo v
1. nedeljo v mesecu.
Št 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., j mesecu.
I*7x 63“! Jos. Alič, taj., Box 166, Cur-. §t- 39 Aguiar, Colo.; Frank Požrl, rauTille; Fr. Šetina, blag., Box 127. pred., Box 203; M. Lukežič, taj., Box — Seja 2. nedeljo v mesecu.	1491, Agular; J. Morgl, blag.. Box
Št. 15 Taft. lil.: A. Zalokar, pred., I 47. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Roq 36; J. Koman, taj., Box 43; J. Papsš, blag., Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16 Clinton Ind.:	Jos. Bizjak,
pred.. Box 519; Fr. Mrak, taj., Box 73; T. Verhonlk, blag., B. 569. — Seja
I.	nedeljo r mesecu.
Št. 17 Aurora, Minn.:	J. Žnidaršič,
preds., Box 255; V. Mikulich. taj._ Box 21; Fr. Bernik, blag., Box 148. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 18 Girard, Ohio: M. Leskovec, pred» Box 372; Fr. Ban, taj., Box 428;
J.	Leskovec, blag., Box 372. — Seja sadnjo nedeljo v mesecu.
St 19 Chicago, lil.: W. Rus, pred. 11316 Fulton Ave.; Jos. Fritz, taj., 11422 Stephenson Ave.;- Fr. Kuhelj, blag., 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 Cleveland, Ohio:	J. Urbas,
pred.,. 982 E. 67. St.; Jos. Janežič,
raj., 1277 E. 55. St.; Fr Lah. blag., 568 E. 162. SL N. E. — Seja 1. nedeljo r mesecu.
Št. 21 Ndylor, Mo.: J. Zimerman pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
St. 40 Salida, Colo.:	A. Novačič,
pred., Box 641; Fr. Miklič, taj., Box 291; M. Mauc, blag., Box 641. — Seja 1 v mesecu.
Št. 41 Ambridge, Pa.: Fr. Tomažič, pred., Box 141; Fr. Ogulin, taj.. Box 70; A. Unetič, blag., Box 263. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: A. Božič, pred.. Box 32; A. Kanclarič, taj., Box 32; D. Grenko, blag., Box 32. — Seja
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, la.:	Jos. Čer-
nič, pred.; M. Zupan, taj. in blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 44 Virden, lil.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45 Baltic, Minch.: J. Prešeren,
pred., Box 155; L. Navoda, taj., Box 155; J. Jelen, blag., Box 155. — Seja
1.	nedeljo v mesecu
Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic, pred., 591 Vermont SL; A. Ser-Jak taj In blag., 1492 San Bruno Ave.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu,
Št. 47 Chicago, lil.; Antonija Lesar, „ol,JU , „„»»»».	'predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Anto-
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, j nija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd pred., 725 N. Warman ave.; J. Mar-1 Ave.; M. Potsch. blag», 1524 So. 41 kiieh., taj.. 741 Haugb St.; — L. Oourt. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — ŠL 48 Breezy Hill Sta. Mulberry, Seja 2. nedeljo v mesecu.	Kans.: A. Govejšek, pred.: J. Kova-
Št. 24 Milwaukee, Wis.: J. Kalan, i čič, taj.. Box 24; S. Dudaš, blag. Box pred.. 341 — Gth St.; F. Glojek, taj., ¡ 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
475 Virginia St.; P. Ocvirk, blag.. Št. 49 Winterquartes, Uiah: A. Me-383 Park SL — Seja zandnji petek vljiš, preda. Box 71; A. Orač, taj., Box meeecu.	171; F. Peček, blag., Box 106. — Seja
St. 25 Reading, Pa.: I. StaraSiniC, frr&i., 143, N. River St.; Jos. Filak, taj., 428 Tulpehoeken St.; J. Ko5-roerlj. blag.,« 420 Johnston St.
§L 26 Collinwood. Ohio! Joe. Kn-m, »red., M* E. 15«. 8t.; J.
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 50 Milwaukee, Wis.: Marija a cvtrk. pred., 383 Park St., Francis Žcrvle, taj.. 457 S. Pierce St.; Ana Bergant, blag., 257 — 1st Ave. — Seja 1. nedeljo v mesec«.
Št. 51 Ravensdale, Wash.: P. Koss,
pred., Box 10; Fr. Maurič, taj., Box 1; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo. K. Grušovnik, pred., Box 1; R. Žohar, taj., Box 131; K. Ernožnik, blag., Box 155. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. £3 La Salle, lil.:	Jakob Brejc,
pred.: V. Potisek, taj.. 1237 — 1st SL M. Požežnik, blag., 28 Laharpe St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 Ely, Minn.; M. Grahek, pred.. Box 478; R. Miajerle, taj., Box 225; J. Tekavec, blag., Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.:	J. Reven,
pred.. Box 51; J. Jamše, taj., Box 185; J. Žitnik, blag.. Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheck, pred., Box 5G3; Math Batich, taj., 209 G. St.; Fr. Surnik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: AnL Coran,
pred., Box 17; Fr. Levstik, taj., Box 2; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Pintar, pred., J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 Conemaugh, Pa.:	Fr. Dre-
melj, pred.. Box 73; Travnik, taj., Box 275; Fr. Perko, blag., Box 101.
—	Seja 3. nedeljo v Imesecu.
Št. 60 Puebio, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E. Abriendo Ave.; Frank Stupar, taj., 1234 Eller Ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave.
—	Seja vsaiklga 10. v mesecu.
Št. 61 Barberton, Ohio: Ant. Sig-mont, pred., 176 Center St.; R. Pu-želj, taj., 161 Houston St.; J. Primc, blag., 432 St. Bolivar Rd. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62 Lorain, Ohio: J. Petkovšek, preds., 1605 E. 29th St.; Fr. Ziherl, taj., 1641 E. 29. SL; J. Zallar, blag., 1708 E. 28. SL — Seja 1. nedeljo v mesecu
Št. 63 Sheboygan, Wis.; Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pire, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj,, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64 St. Michael, pa.: M. Podva-
rac, preds., Box 121; S. Šilobat. taj., Box 32; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred.. Box 48'; Fr. Krašovlc, taj.. Box 284; Jos. Kolman, blag., Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, lil.: J. Pleše, pred., Box 561; M. Jelenčič, taj.. Box 489; B. Mance, blag., Box 461. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.; J. Bohte. pred.; J. Kochevar, taj.. Box 82; A. Omeje, ]blag.— Seja 3. nedeljo-v mesecu.
Št. 69 Brewster, Ohio:	M. O-lob,
pred., 210 E. Walnut SL, Massillon; Fr. Rajer, taj., 248 E. Walnut SL, Massillon; M. Strah, blag., Brewster.
■ Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds. Box 137; A. Sterle taj.. Box 12; J.'12; J Dolez, blag., Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
pred.. Box 251; M. Čebašek, taj. in blag.. Box 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, lil.: G. Janžekovič, pred., R 2, Box 15; M. Šabalj, taj.. Box 15:	I. Hren, blag., Tailer
Spring. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73 Girard, lil.:	Fr. Gašparac,
pred.. Box 38; Andrej Kine, taj.. Box 1; John Leo, blag., Box 167. — Se' ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut SL; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75 East Helena, Mont.: Marija S*rajner, pred’ca. in taj’ea., Box 75; Marija Suhodolnik, blag’ca., Box 33.
Št. 76 Roundup, Mont.; M. Keržan pred., Box 144; M. Meznarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 84; J. Cestnik, taj., Box 65; Jos. Premic, blag. Box 1. — Št. 78 Brecon, lil.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj» Box 113; J Koleba, blag» blag., Box 8. —
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj., Box 291; J. Čuk, blag., Box 145.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Ocl strani društvenih poročil sem popolnoma prepričan, da pri nekaterih društvih, društveni u-radniki so jako malo poučeni o Zvezinih pravilih; tako, da brez dvoma lahko rečem, da jih niso nikdar preeitali, in na ta način naj se pravilno posluje pri društvu ?
Društveni uradniki, posebno pa tajniki, se morajo popolnoma seznaniti z pravili, ako hočejo, da se pravilno ravnajo in da bode natančno poslovanje med glavnim uradom in društvom. Neka teri tajniki zahtevajo tako malenkostna pojasnila, da, če bi isti samo enkrat prečital pravila, bi se gotovo o prašanju brez glavnega tajnika seznanil. Kar se pa tiče pravil, so S. S. P. Zveze tako kratka in razumljiva, da jih lah
ko vsak razume. Kateri pa želi pojasnila o posameznih točkah, stoji na zadnjej strani kazalo in točka za točko.
Naprimer: radi rezervnega fon da sem že toliko pisal in pojasne-val, in še danes nekateri elani ne razumejo zakaj in kedaj se je u-stanovil isti. Gotovo je to znak, da ni čital ne zapisnika, ne pravil in ne poroč 1 iz glavnega urada. Toraj, da bo to članom jasno, hočem še enkrat razložiti.
Lansko leto je bil glavni urad obveščen od Insurance depart-menta iz Springfielda, Ill.? da mora naša organizacija imeti posipi oddelek, v blagajni za slučaj kake večje nesreče pri kateri bi bilo več naših sobratov ponesrečeni, ali celo vbitih, da se jim iz te blagajne izplača. To obvestilo je bilo predloženo na zadnji konvenciji in delegati iste so uvideli, da je stvar dobra in nujno potrebna, se je osnoval ta sklad v katerega mora vsak stari elan kateri je pristopil k S. S. P. Zvezi pred 1. januarjem 1911 plačati $1-00 in elani, kateri so pristopili po 1. januarjem in napred plačajo že pri sprejemu $1.00 ravno za isti namen. Za članice velja isto kakor za člane.
Recimo, da se v kakem premo-gokopu ponesreči 25 naših sobratov. V teku devedesetih dneh smo prisiljeni usmrtnino izplačati a-ko to dediči zahtevajo. Denarja pa nebi bilo toliko v blagajni, da bi mogli V3e te usmrtnine izplačati. Kar je naših prispevkov spada 50e za smrtne slučaje in 50c pa za bolno podporo, 25c pa katere plačujemo vsak tretji mesec, so za pokritje tiskovin stroške, gl. urada itd. Asesmenta nebi mogli v takem kratkem času nabrati. Delegatje so na zadnji konvenciji vse to upoštevali ter sklenili radi rezervnega fonda kakor sem prej omenil, da se ima zalogo v katero lahko posežemo, če bi bilo treba.
Ob enem prosim društvene tajnike, naj natanko spolnujejo mesečna poročila. Vsaka sprememba, vsak dogodljaj o pristopu ali odstopu, naj se vpiše v zato določeno mesto v mesečnem poročilu predn« se odpošlje na glavni u-rad. Tajniki, kateri niso zadosti poučeni o mesečnem poročilu kako da se spolnuje, naj na zadnji strani prečitajo navodilo in posamezne točke.
Pri nekaterih društvih moram pa tajnike pohvaliti; so točni in natančni, da, kadar dobim njihovo mesečno poročilo je, v eni uri že račun gotov in vknjižen brez vsakega pogreška.
Število članov se ponekod ne strinja, kar na enkrat jih po en par manjka, kateri niso črtani. Denar ni pravilno poslan. Neome-ni se ne pristoplih, ne odstoplih članov. Ravno i tako se dela, kakor da bi bil glavni tajnik na seji, da ve vse kaj se je pri društveni seji sklenilo. Jaz pa moram za tako poslovanje po pol dneva zgubiti in še nazadnje mesečno poročilo vrniti in pisariti da se pravilno uredi. Toraj bodite natančni in ogledajte ši mesečno poročilo predno ga odpošljete na glavni urad, da ne bi kje bila kaka pomota, stem prihranite sami sebi in meni dosti posla.	,
Jos. Benko, glav. tajnik.
Opomba: Poročilo iz glavnega urada, prijavljeno v glasilu, morajo društveni tajniki prečitati pri seji navzočim članom.
Najhujša kazen, kar jih pozna Kitajec, je določena za morilce svojih soprog. Umore ga na ta način, da mu ne puste spati. Obsojenca vržejo v posebno ječo, kjer je vedno ,po več paznikov, ki ga vedno hude in mu ne puste niti trenofka spati. Čez osem dmi poslane obsojenec že 'tako obupan, da prosi ječarje, da naj ga zadavijo, zakoljejo, sežgo, ustrele, ali kakor hočejo trpinčijo, samo da bo rešen grozne muke vednega čujenja. Večkrat obsojenci znore. Žive po navadi do 14 dni in umro v silnih mukah po večdnevnem u-miranjn.
Avstrijska ekspedicija v Saharo. 15. t. m. se je odpeljala iz Trsta avstrijska ekspedicija v Saharo pod vodstvom raziskovalca Arthbauerja, ki je bil že šestkrat na učnem potovanju v Afriki. — Ekspedicija se pelje s parnikom “Andrassy” na Malto, odtod v Tripolis, kjer bo sestavljena karavana. Artbauerju sledi čez 2 meseca njegov spremljevalec Rei-ter. Artbauer prevzame antropo logične, lingvistične in meteoro-
g Pijte najboljše pivo
S

$ Pater Schoeniiafen Brewing Co, ¡a

PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA A«rg-RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje t»» t notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
IMIatHsL Sl£.@:n.ci©:r
5241 Butler Str., Rrittsturg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk.
logične študije. Reiter pa karto-grafične, geologične in botanične.
T------------
Pomota.
Ce si naročiš “grenko vino”, nemisli in ne stori pomote, da u-paš, da ti prodajalni agent proda preprarirano in mešano vino. — Kar ti hočeš, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker ti veš, da je to najpopolnejše zdravilo za želodec in v resnici za celo telo. Kakorhitro počutiš zgu-bavo prejšnjega dobrega teka, in tvoje telo ošvohi od preslabo za-vžite in slabo prebavljene hrane, rabi za dober in faktično učink-ljiv pripomoček Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Dalo ti bo nove moči, kakor tudi vsem organom, in živcem prejšnjo moč in bo tako cel sistem pravilno deloval. Ozdravilo bo prebav-ljenje in ustavilo hude posledice, ki so v zvezi s tem. Ono ne dopusti, Ida se plin zbira in nabira v trebuhu: pri nakupovanju pa bodi previden in pozoren, da ne kupiš kakega ponaredka. Kupi le pravilno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Tri-ner, 1333 — 1339 So. Ashland av., Chicago, 111..
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicitgi le J. P. Bolek-ova, kjer se to« izborne* Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s Kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja 8 pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da^je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 B!oe Island Avenne
vogal 19. ul.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank.
ODVETNIK
PATENTI
MRI STROVE
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tki., 3989 MAIN
SVOJI K SVOJIM!
SLOVENSKO BRIVNICO
je od.prl'na Calumetu 17. jul. rojak John Moletz. In se priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom za v obilen poset.
IŠČEM brata Jurija Puhek. — Zadnje čase je bival na Manisti-que. Rojake, ki vedo zanj prosim, da mi naznan:jo njegovo bivališče ali se mi naj javi sam. — Josip Puhek, Box 254, Mohawk, Mich.
NAZNANILO.
Dne 30. januarja 1911. je bil po nesreči ustreljen Anton Bizjak, rojen 15. oktobra 1872. v vasi Sv. Peter (Königsberg), občina Razboj, okraj Selo, Štajersko Avstrija. Omenjeni je bil član podpornega društva št. 33 v Livingston, 111. spadajočega k Slovenski Svobodonrselni Podporni Zvezi v Chicagi, 111., in zavarovan za $500.00. Ker pa ima prej omenjena 'organizacija še za izplačati po preminulem $450.00 neznanim sorodnikom dedičem, prosijo glavni odborniki Zveze, da se stariši ali sorodniki zglasijo pismeno ali ustmeno pri glavnemu tajniku.
Jos. Benke, gl. taj.
11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
N. B. : Se prosi zaponatis te izjave v listih v stari domovini.
Dobra Unijsfra Gostilna,k£rb‘e
mrzel in gorak prigri-zek. : Pod vodstvom
S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delikč Dvorana za druStvene in nnijike se)e, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo «urejenim k e gl iščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, grarno-onov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročiln omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc. Wide1fč & Co.
1622 Arapa hre St, De n ver. Colo.
Avg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
921 N, Sta Si SHEBOYGAN, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
aOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Botiemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Antaeuser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepui
Izvrstna kuhlula. Pina vina in stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island A v. in zap. 18- ul.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi ▼ gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, m.
Telefon Canal 1439.
««
Glas Svobode
(Thb Voice op Liberty)
WEEKLY
99
Poblished by M. V. HONDA (& CO. 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—------------- in velja —----------------
S A AMERIKO:	____
Za oeio leto..............12.00
za pol leta...............11.00
IA EVROPO:	^ Ert
Začelo leto................12.50	j
za pol leta. .............$1.25
WA*L0Y K A DOPISE IN POSlLJATVB JE
GLAS SVOBODE 2920 BUJE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo jo le g Novega tudi Btaki naslov.
S31
KAPITALISTIČNE SPLETKE.
Meščanski-listi trde, da je, javno mnenje na Francoskem in na Španskem razburjeno. Ali prave slike razdraženosti ni dobiti iz časopisja. Takozvani merodajni listi hujskajo na Francoskem zoper Španijo, na Španskem zoper Francijo. Tisti del občinstva, ki se da še vod ti od tega “merodajnega” časopisja, mu nedvomno sledi in narodno sovraštvo gre v obeh deželah mogočno v klasje. Toda poleg tega občinstva je še drugo, ki obsoja to hujskanje, Pa tudi tiste pustolovščine, katere uganjata obe vladi v Maroku. Dočim iščejo kapitalisti obeh dežel v Maroku nove milionske profite, nove prilike za izkoriščanje, mora delavno ljudstvo plačevati stroške vojaških, ekspedicij, od katerih nima nobene koristi. Obe vladi sta že začeli tolažiti ter odklanjata odgovornost za hujskajočo pisavo časopisja, povdarja-je, ida se vodijo pogajanja med obema vladama popolnoma mirno in zelo presrčno. To pomirjevanje gotovo narekuje spoznanje, da so široki sloji ljudstva siti pustolovščin po Afriki in da v slučaju vojne med Španijo in Francijo ne bi govorili samo vladni krogi, ampak tudi tisti, ki bi morali vzeti puško na ramo. Tega ljudstva pa se vladi v obeh deželah očitno že nekoliko bojita.
Danes se nemorejo več vojske bojevati za prazen nič in tudi cesarji s kapitalisti morejo upošte vati — ljudsko voljo.
Iz vladnih krogov prihajajo za torej popolnoma drugačni glasovi kakor iz velikega meščanskega časopisja. Sumljive pa so tudi besede ministrov. Kolikor bolj na-glašajo določbe algeciraške po-goidlbe, tembolj se kaže, da bi se radi iznebili svoj:h zavez in pripravili delitev Maroka. Da so Francozi vzeli sultana v Fezu ne le pod svojo zaščito, ampak tudi pod svojo komando, je popolnoma jasno. Po njihovi volji se odpuščajo in nastavljajo sultanovi dostojanstveniki. Francozi “trdijo, da se drugače ne more ohraniti red v Maroku. V Madridu pa pravijo, da razburja to maroško prebivalstvo in da so tujci v nevarnosti. S tem tudi opravičujejo, da je Španija zasedla El Ksar in Laraš. Suho dejstvo pa je, da so Francozi in Španci spravili vsak svoj kos pod svojo oblast in da niti oni niti drugi ne mislijo resnično na ohranitev maročan-ske neodvisnosti.
Kolikor toliko je to tudi posneti iz pogovora, ki ga je španski ministrski predsednik Canalejas imel z dopisnikom francoskega “Journala”. Canalejas je dejal:
I “AT se bo kdaj posrečilo napraviti iz tolpe divjih plemen u-rejeno državo? To je zelo dvomljivo. Bojim se celo, da je ta misel prazna pena, po drugi strani, bi razdelitev dežele v zakrinkani o-bliki povzročila ogromne težave.
' Zdramila bi ljubosumnost velesd in zmedla bi vso Evropo. Najbolje je, da izvršujeta Španija in Francija dolžnosti, katere jima nalaga algeciraška pogodba in da pušča vsaka v svojem krogu svobodo bivanja vsem Evropejcem, ki prihajajo tja sodelovat pri skupnem delu civdizaeije.”
Te besede se sTšijo zelo nedolžno, vendar ne zakrivajo nič drugega kakor željo, da bi Španija — če ne more sama, pa skupaj s Francijo — komandirala v Moro-ku. Delo kapitalistične “civilizacije” pa je tudi tako dobro znano, da ni treba nič govoriti o njem.
VPEPELJEVANJE MRLIČEV.
“Gl. Sv.” se je že par let nazaj zavzel za vpepeljevanje mrličev. Naši ljudje raje rečejo: sežiganje mrličev.
Mi vidimo, da so vsi napredni in kulturni narodi uvedli sež ga-nje mrličev. Sto ozirov jih je do tega zaključka privedlo, katere, če nam bo prostor dovolil, jih tudi v posebnem članku objavimo za naše čitatelje.
Naj večji nasprotniki sežiganja mrličev so klerikalci, seveda, če ljudje postanejo enkrat vsi tako pametni, da se po smrti puste vpepeliti — potem ne dobe oni nobenega — cvenka, to je tudi vse, zakaj so klerikalci proti sežiganju mrličev.
Celo v Avstriji, v stari klerikalni cesarski Avstriji se nebroj ljuidi da vpepeliti, seveda ne v Avstriji, ker tam ni nobenega krematorija (hiša za vpepeljevanje), temveč se puste sežgati v Nemčiji in Italiji.
Sežiganje mrličev napreduje vkljub vsem nasprotstvom od strani vlad in posebno od strani Rima.
Klerikalci se upirajo temu. Ali to je zelo težko razumeti. Saj sežiganje mrličey vendar ni tako hudo kakor sežiganje živih, za katero se je kakor vemo katoliška cerkev včasi zelo navduševala. — Tudi ne misli nihče na to, da bi se vsak mrlič moral dati sežgati. Da je mnogoštevilnim ljudem ljubša misel na hitro vpepeljenje mtvega tupla kakor na počasno trohnoto in rejo črvov, je pa vendar gotovo in če je stvar povrhu še bolj higienična, je neumevno, zakaj bi se kdo protivil prostovoljnemu sežiganju.
Tega mnenja so bili tudi na Pruskem, kjer je ravnokar gosposka zbornica potrdila zakon, ki dovoljuje poslej vsakemu državljanu, da si da truplo sežgati ali pa pokopati. Klerikalci besne zaradi tega sklepa in njihov organ' “Germania” piše: “Nasvet dan za prusko gosposko zbornico, žal pa tudi za ves krščansko misleči nemški narod.” Kolinski kardinal Fischer, znan fanatik, je v zbornici grmel proti zakonu. “Koncesija nekrščanskim krogom je ta zakon” — je pravil. — Sežiganje mrličev posega globoko v krščansko šego in sicer v i-menu krščanske države. Katoliš-ka cerkev odklanja sežiganje mrličev (Sežiganje živih ni odklanjala! Op. ur.) Duhovniki imajo pri takih pogrebih odpovedati svoje sodelovanje.” — Z vsemi argumenti ni mogel gospod kardinal prepričati gosposke zbornice. Tedaj pa je prišel s najmočnejšo grožnjo. Dejal je, da se bodo “posledice sprejetja tega zakona neljubo pokazale v naraščanju tiste stranke, ki pretresa temelje države in družabnega reda”.
Gospod kardinal že ve, da je za vsako gosposko zbornico socialna demokracija najhujši bav-bav. Toda socialni demokratje sami niso tako domišljavi, da bi že od pokopališke reforme pričakovali povečanje svoje stranke.
Cisto pameten odigovor je dobil z ministrske klopi. Namreč :
“S policijsko odredbo preprečiti, da respektira družina po zakonih pietete zadnjo voljo umrlega, ne more biti po mojem mnenju naloge države. V resnici nima država nobdnega povoda pri-krajšavati svojim članom pravico, da razpolagajo po svobodnem prepričanju s svojim umrjajoeim truplom, dokler ne nastane za državo ali za splošnost ali za posameznika kakšna škoda odtod. Zato se mi zidi, da ukazuje pravičnost opustiti na tem polju na tiste, ki nrslijo in čutijo drugače, vsak pritisk, ki ni utemeljen ne v krščanski veri, ne v krščanskem nauku. Na drugi strani ni naloga države, da bi se upirala načinu pokopavanja, ki zakonito ni prepovedan in ki se zdi znatni manjšmi našega naroda iz notranjih razlogov prepričanja vreden njenega stremljenja”.
Minister je imel popolnoma prav. Ali sežiganja mrličev ne priporočajo samo notranji, temveč tudi zunanji razlogi. Za pospeševanje zdravja niso pokopališča prav nič primerna. Človeku, ki ve, kaj so bacili, nalezljh ve bolezni, epidemije, ni treba tega dokazovati. Kdor govori o pieteti, naj pa le pomisli, da je vzdrževanje grobov zelo draga reč, ki revežem ni lahka. Čim
'bolj mesta naraščajo, tem manj pa se more govoriti o negi grobov. V Monakovem n. pr. je po sedmih let h konec take pietete, zakaj tedaj se začno novi mrliči pokopavati v sedem let starih grobeh. Tako je tudi v drugih mestih. Pepel se pa lahko ohrani sto let in še dlje, če se hoče. In nazadnje so vpepeljeni ostanki živim še vedno bližji kakor v zemlji trohneče kosti.
Sicer pa kler kalcem nihče ne ukazuje, da se morajo dati sežgati, če nočejo. Komur se ljubi in kdor je dovolj bogat, se da lahko balzamirati. "Če pa je v državi par tisoč ljuidi, katerim je ljubše, da se njihovo truplo, v katerem takrat gotovo ni več duše, v čistem plamenu izpremeni v pepel, namesto da bi se pasli črvi v njem, se jim mora tudi dovoliti prilika, da se ta reč, ki je ravno tako kemičen proces kakor stroh-nenje, opravi doma, ne pa da se mora truplo šele voziti v tujino. Če se klerikalci upirajo razumu, bodo sami krivi, če zopet dožive poraz.
VOJNA IN MIR.
Anatole France.*
Ne uda jamo se mirovnim blodnjam. Z oljkovimi vejicami si ne zastiramo pogleda na človeštvo, vzgojeno v sirovi šoli vojne do svojih sedanjih čednosti. Poglavar divjakov, ki je ob prihodu sovražnika skril žene, otroke in živino za sklenjeno vrsto voz in napadalca obsul s pušicami in kamenjem — ta divjak je ustanovil rodbino in občino. Aleksandrove zmage so zasnovale novodobni ■svet in ustvarile civilizacijo, ki nje sadove vživamo še dandanes.
Vojni ne odrekamo veljave. — Toda če je svoj čas bila potrebna, je sedaj izgubila pravico do življenja. To trdo, resnično dejstvo uhaja mnogim opazovalcem samo zato, ker je neizmerno in ker ga premnoge oči ne morejo popolnoma obseči. Ampak poglejte: naselnike, zemljo in zemeljske pridelke, živino, žito, sirovine in obrtne izdelke, svetel denar in kredit — vse to, kar stvarja blagostanje narodov in silo plemen, vse to so svoj čas dobivali s silo. Danas jo vse to predmet dogovorov med narodi na enaki stopnji civilizacije. Res je, da morajo le prepogosto nižje razvita plemena plačevati račun. Ampak očitno je, da taka kruta zloraba nima večnega obstanka. Med kulturno enorodnimi narodi se vzlic medsebojnemu tekmovanju in vzlic nezaupljivosti od dne do dne, prostovoljno ali neprostovoljno, v eezdalje večji meri uresničujejo medsebojni dogovori.
Razstoča masa občil in izme-njevalnih sredstev, neizogibna solidarnost trgovskih in finančnih trgov, naglo napredovanje mednarodnega socializma proletarske zveza, — vse to skoro neopaženo pripravlja združitev narodov vsega sveta.
Vesoljni mir napoči enkrat, ne ker so se ljudje poboljšali — tako upanje nam ni dovoljeno —, temveč zato, ker jim nalože nov red, nova veda, nove gospodarske nujnosti, ki nastajajo in rasto pred nami, mirovno stanje, kakor so jih svoj čas pogoji lastnega obstanka posajali v vojno stanje.
Strah me je “srčnih presenečenj” in vse čuvstvene sugestije zametujem. Zgine naj mir, če ponižuje človeštvo! Zgine naj vojna, ki danes ne more več popravljati izgube in škode, ki jo povzroča zmagovalcu. Zgine naj vojna, zakaj industrija je postala velika in edina zmagovalka.
Mir! Človeštvo vseh dob je koprnelo po njem. Prav nič ne zardevamo, ko stremimo po njem — najboljše pred nami je navdajalo to hrepenenje. Želja izraelskih prerokov in atenskih in rimskih pesnikov je b'la, da se meči pre-tope in prekujeje v pluge. Taka je želja najboljših in najžlahtnejših duš moderne dobe. Še več: vse vojne so služile dosegi miru. Usojeno je vojni, da v svojem zmagoslavju pogine. Naj le pogine za zmerom!
* V proslavo desetletnice po mirovni konferenci v Haagu se je vrš la 28. junija t. 1. v pariškem “Trokaderu’’ slavnosten večer; ob tej priliki je imel slavni francoski pesnik Anatol France (izg. Frans) vznesen nagovor, ki ga v sledečem objavljamo.
Narodi, spominjajte se, koliko
moči, gorja in slave vam je dona-šala in zevite jo v njem škrlata-sti prt! Osvoboden' izpod njenega suženjskega jarma, ne iščite slave in bogastva v dnevnih zmagah, marveč v~miru, ki je edina trajna zmaga!
Kdo bo objokoval mrtvo? če je med vami kdo, ki jo bo — nasičen od mračne teologije — pogrešal, ki jo bo kot šibo božjo pričakoval in ki gleda v krvavih bitvah daritev všečno bogu vojnih1 trum — temu ne odgovarjam.
Ali se mar bojite, da z vojno ubijete pogum, vztrajnost, samo-zatajevanje, najponosnejše čednosti, kar jih premore človeško srce? Ne! Tudi umetnosti v miru, veda — čista, razglobljajoča kakor tudi praktična, osebnim in družabnim potrebam služeča veda in dela človeške civilizacije vzbujajo energijo, bodre pogum in porajajo junake. ' Sedanji čas ni ugoden, da bi dvomili o tem, naš čas, ko mirno osvojevanje zračnih prostorov neusmiljeno terja žrtve med najvnetejšimi in najneustrašenejšimi.
Pomirijo naj se oni, ki mislijo, da so trde izkušnje potrebne za krepitev srca. Tudi če utihnejo bojne trombe, ki kličejo plemena na krvavo klanje, ne nastopi za človeštvo nevarnost, da zadremlje v razkošju nove zlate dobe. A-straja ne bo stopila z zodiaka, da zabava ljudi o blaženem brezdelju večne pomladi in iz starih hrastovih debel se ne bo v potokih razlival med. Delo, trdo delo bo slejkoprej potrebno nesrečnemu človeštvu. Ali nima celo umetnost, umetnost, ki je kakor čisto veselje in jasen smeh — svojih mučenikov, ali ne terja od tistih, ki se ji posvečajo krutih, časih tudi krvavih žrtev ?
Če je boj za smrt nevaren, ne nudi boj proti smrti nič manj strašne nevarnosti. — Spomin zdravnikov, učenjakov, iznajditeljev, vseh plemenitih ljudi, ki so poginili lajšajoč soljudi, mi je priča.
In če že govorimo o vojskah, a-li ne trpi velika delavska vojska utrujenosti in pomanjkanja, ali ne visi v večni nevarnosti, ali ni izpostavljena ranam in nenaravni smrti ? Delavska vojska, ki gradi in vzdržuje s svojimi rokami čudežno stavbo naše civilizacije:
Obdelovalci zemlje in rudnikov kovine in kamna, mirna in dobrodelna vojska, ki doprinaša v temi vsak trenutek čudeže udare požrtvovalnosti, moči in neu-strašenosti! Ali ni i ta vojska i-mela zmerom — oh, tudi ob ve-voljnem miru! — svojih junakov in svojih žrtev?
In vi, poslednji zvesti prijatelji vojne, ki jo ljubite, ker jo smatrate za plemenito, za čisto in za junaško in ki jo hočete okrasiti zaradi pravične stvari, kot da ne bi hkrati služila pravici in krivici — vi, ki se pred vami uklanjam. ker ste odkriti in lojalni, o-hranite \y svojih srcih spomin na njene stare kreposti, ki jih je i-mela kot svetovna razsojevalka. Z mečem si je vojna pridobila svoj vzvišeni glas. Jokajte in tožite ! Meča ni več! Svetel meč ki je ustvarjala takorekoč pravico hrakrosti, je nadomestila draga' metalurgija in pirotehnika, ki podrejuje srčnost .'državljanov bogastvu narodov. Bellona ni več vojnica.. Kovinska fabrikantka je, velika industrijalka, ki izmika si-rovino in orodje miru in kulture in ga pokončuje zaradi lastnega dobička. Ljudje, obrnite ji hrbet!
Ljudski zastopniki, narodni poslanci, državljani, proletarci o-beli svetov, zdrušite se, ustavite se železni blaznosti, ki je straš-nejša od bojne groze. Združite se, da zatrete zločinsko norost oboroževanja, da otmete svet iz krempljev zla, ki je smrtonosnej-še «d vojne: iz krempljev oboroženega miru!	“Zarja”.
DESETI KONGRES SLOVANSKIH ČASNIKARJEV V BELGRADU.
Za vse Slovane, in tudi za Slovane živeče v Ameriki, je deseti kongres slovanskih časnikarjev v Belgradu velikanske važnosti.
Da si so slovanski časnikarji zbrali' ravno kraljevi Belgrad za letošnji jubilejni kongres je razumeti, če ponrslimo, da je srbski Belgrad tudi v resnici pravo slovansko mesto. Udeležba je od vseh slovanskih narodov prav častna. Zastopani so prvikrat —
vsi slovanski narodi: Rusi, Poljaki, Čehi in Slovaki, Slovenci, Lu-žiški Srbi, potem Hrvatje, Srbi in Bolgari. Vsi večji slovenski dnevniki so zastopani po častnih, odposlancih. Slovenec M. Plut, lastnik in urednik “Jutra” je bil izvoljen tajnikom. Goste in zborovalce pa je v prekrasnem govoru pozdravi naučni minister Ljuba Jovanovič.	m
Na tem kongresu so bili vsi slovanski časopisi. Ker je tudi naše uredništvo dohilo prijazno povabilo da pošlje par izdaj, upamo, da je bil časnikarjem v Belgradu tudi “Glas Svobode” pred očmi.
Razstavo slovanskih časopisov je otvoril prestolonaslednik Aleksander. Kraljeviča je v imenu Slovencev pozdravil dr. Županie in sicer v slovenskem jeziku. A-leksandr se je jako zanimal za slovenski oddelek.
Odkar se obdržujejo redni kongresi slovanskih časnikarjev, 'se razpravlja samo o časopisju in o ustanovitvi slovanske brzojavne agencije.
Slovansko časopisje mora še danes zajemati svoje informacije ne samo o tujih, nego tudi o slovanskih deželah iz tujih, nam Slovanom navadno sovražnih virov.
Sedaj bo morebiti prišlo do tega, da se slovanska brzojavna a-geneija ustanovi v Belgradu. Tudi ameriško slovansko časopisje prepisuje navadno iz nemških virov dnevne evropske brzojavne vesti. Kaj zanimivega tako nikoli ni za dobiti, če se pa že govori o Slovakih, je pa polovico laži, polovico vesti pa je zaokrožene. Če se bo posrečilo na kongresu ustanoviti slovansko brzojavno agencijo, bodo tudi ameriški slovanski časopisi zadobil} drugačno lice.
Na kongresu slovanskih časnikarjev v Belgradu je predsednik “Zveze slovanskih časnikarjev” z veseljem pozdravil v 'sredi slovanskih žurnalistov tudi Poljake, ki se neradi udeležujejo slovanskih shodov in to zaradi Rusov.
Na kongresu je 30 Poljakov in 16 Rusov. Želja vseh slovansko čutečih ljudij je, da bi se sporu med Rusi in Poljaki napravil konec. Toda v doglednem času ni upiti na^rešitev rusko-poljskega spora, ker ima ta spor veliko in žalostno zgodovino.
■ Ravno ob tem času so se zopet pojavili medsebojni boji. Znani poljski publicist Anton Žvan je priobčil v francoski reviji članek v tem smislu.da naj bi se vsi slovanski narodi zvezali proti Rusiji oziroma proti ruskemu ueakci-jonarstvu. V imenu slovanskega napredka naj bi vsi slovanski narodi stali proti Rusiji dokler se tam razmere ne izpremene.
Praška “Union” je na ta članek Antona Žvan a odgovorila v par temeljitih člankih pod naslovom ‘ ‘ Kratkovidna politika ’ ’, kjer zavrača nazore in predloge kot popolnoma napačne in enostranske, ker bi s tem škodovali le dobri slovanski stvari, kajti vkljub ruskim oficijelnim razmeram se v Rusiji obrača na boljše in mnogo dobrih ruskih ljudij dela na to, da se posebno razmerje med Rusi in Poljaki v najkrajšem času izpremeni na boljše.
Isti poljski publicist Žvan je opravičil svojo odsotnost na slovanskem časnikarskem kongresu v Belgradu, češ da ne more priti na slovansko zborovanje katerega so se udeležili tudi Rusi. V pismu pravi: Sedanja ruska vlada je ustanovila stranko nacionalistov, ki ima geslo: Rusijo Rusom in potujčuje na nečuven način neruske narode, podp:ra reakcijo in posebno preganja Poljake. Ti ruski nacijonalisti pa hočejo biti glasniki slovanske ideje in igrajo pri tem dvojno vlogo: Pred Evropo in pred slovanskimi narodi hočejo veljati kot protektorji slovanstva, doma pa so najhujši zatiralci Poljakov in uničevalci o-ne slovanske ideje, ki jo zastopajo slovanskih shodih.
V teh besedah je nekoliko resnice, toda zaradi ruskih nacionalistov ali zaradi onih ljudij, ki tej stranki pripadVjo, ne morejo slovanski narodi izločiti iz svoje srede najveeji in najsilnejši pa tudi najpomembnejši slovanski narod v evropski kulturi; gotovo je, da danes vsako slovansko gibanje v svoji sredi Poljake prav tako težko pogreša, kakor Ruse, ker sta to dva največja slovanska naroda, zato je treba da se pri kulturnih in gospodarskih
slovanskih prireditvah pozabi na spor, ki vlada med njima. Sovraštvo bi obema narodoma prineslo gotovo manj uspeha, nego ljubezen, zato slovanski narodi ne morejo biti niti proti enemu niti proti drugemu, pač pa so proti vsakemu dejanju, ki množi sovraštvo in hujska k boju.
Obenem se je zgbdilo v zadnjem času še nekaj drugega. Vse-poljaki so na svojem shodu sklenili, naj se preneha z bojkotiranjem ruskih šol na ruskem Poljskem. S tem so se vsem poljskim strankam zelo zamerili. Doslej so nareč Poljaki bojkotirali ruske šole vseh vrst na Poljskem. — O bojkotu se je mnogo pisalo in premišljalo, ker se ni izvrševal dosledno, in se je izkazal tudi kot škodljiv. Tako so poljski študentje zapustili varšavsko univerzo, ki jo je ruska vlada vzela Poljakom in jo izpremenila v svojo univerzo, in so odšli rajše na tuje univerze. Varšavsko univer zo pa je ruska vlada napolnila s svojimi študenti in seminaristi (to so ljudje, ki imajo pogosto le štiri srednje šole in se posvetijo duhovskemu stanu). Tako stanje gotovo ni častno ne za rusko vlado, ne za univerzo, vprašanje pa je če se da izboljšati — z bojkotom.
Enako je pri drugih šolah. Zato je proglasila vsepoljska stran ka konec bojkota. Toda dijaštvo v Krakovu in Lvovu je te dni i melo zborovanje, katerega so se udeležili tudi študentje, ki pripadajo vsepoljski stranki, na zborovanju se je sklenilo, da se bojkot nadaljuje, ker poljsko dijaštvo vidi v tem edino sredstvo, da reši svoje in narodne pravice. Di-jaštvp je obsodilo sklep vsepolj-ske stranke kot ničvreden in proti naroden ter poziva dijaštvo in vse poljske kroge, da bojkot dosledno izvajajo.
‘‘Jutro ’ ’ pristavlja:
Iz tega se vidi, da se v poljsko ruskem vprašanju še dolgo ne bo obrnilo na boljše. Vendar upanja ne smemo izgubiti. Slovanski časnikarski kongres v Belgradu, na katerem so ruski in poljski časnikarji, naj upliva na to, da prestane medsebojno sovraštvo. Rusko časopisje ima '*yeto dolžnost, da zagovarja narodne, kulturne in šolske pravice Poljakov, ki jih ruska vlada noče priznati, poljsko časopisje pa naj vpliva na javno mnenje na Poljskem, da vlada ni narod, in da bo treba prej ali slej misliti na stalno spravo, kajti le v tej je .bodočnost.
Pravijo, da je tisk velesila; torej naj pokaže svojo silo v tem važnem sporu in naj zmaga nad trad:eijami, in nad sedanjostjo, nad krivicami in hujskarijami. nad narodom in vlado in naj u stvari lepšo bodočnost.
Listnica upravništva.
Mnogokrat smo že na tem mestu naročnike opozarjali na to. da nam v slučaju premembe naslova naznanijo poleg novega tudi STARI naslov, drugače nam ni mogoče lista pravočasno odposlati, ker se v listi naročnikov, dokler nam sama pošta ne naznani dotičnika bivališče, nemore najti njegov naslov.
Želimo, da naročniki to upošte. vajo.
Za novi stroj Linotype.
Frank Aubelj $25; Neimenova ni $1.00.
Na prodaj!
Elegantna gostilna na fino situiranem prostoru v mestu Kenosha, Wisconsin. Zraven obširen veselični vrt in plc'na dvorana, in dvojni tir za kegljanje. Elek triena razsvetljava. Z eno bese do, velikanski promet. Proda se za pošteno ceno radi tega, ker je imejitelj kupil na drugem koncu mesta svoje novo poslopje.
Za pojasnila vprašajte uprav-ništv0 Glas Svobode, 2020 Blue Island ave., Chicago, 111. w**w?9*wm*v**?*?m999
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko	tâvî)Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
,15. marca 1910.
MADISON, PJENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
ČAJNIK : J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122 BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
M'iTON KLANOAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. fKLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pa
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
KATOLIŠKI SVETOVNI NAZORA)
Katolicizem je, kakor vemo vsi, zgodovinsko razvita oblika krščanstva. Vzel je gotove elemente iz prvotnega krščanstva in jih je samostojno dalje razvil; tekom stoletij je preživel celo vrsto razvojnih stopinj in je našel svoj konec v današnjem ultramontan-skem katolicizmu.
. Predpostaviti se mora, da imamo opraviti z enim velikih krščanskih verskih z:stemov in da se tukaj, kakor pri vsakem višje razvitem verskem zistemu lahko razločijo štiri glavni sestavki: Pojm o bogu, svetovna slika, kult in morala. Od njih se mora zopet razločevati zunanja organizacija ali ustava one družbe, ki si izbere negovanje kake vere za svojo dolžnost. Take družbe na krščanskih tleh imenujemo po navadi cerkve. In da vpliva na njih organizacijo verski zistem v mnogih točkah, je jasno. Toda predvsem se hočemo držati tistih glavnih sestavin verskega zistema samega, ki si jih seveda teoretično lahko mislimo ločene, ker imajo v praksi mnogotere vezi.
Menda v splošnem lahko predpostavljam za znano, da je vzelo krščanstvo temeljne elemente svojega pojma o bogu od židovstva. Pojm božanstva pri živih je označen s tremi bistvenimi značajnimi potezami: Monoteističen (vera v enega boga) je, . autropomofen (človeku podoben) in nacionalen. Poglejmo na kratko, kaj je postalo v katoliški cerkvi iz teh znakov.
Ortodoksnemu (pravovernemu, strogo vernemu) židovstvu je veljal stavek:	“Slušaj, Izrael, go-
spod naš bog je edinstven bog” (5. Mojz G, 4) za najvišjo versko resnico. Ponosno se je bahalo na-pram poganom s svojim monoteizmom. Krščanstvo mu je začetkoma sledilo v tem (Mark. 12, 19). Toda že tekom prvih stoletij svojega obstank.;i je krščanska cerkev “edinstvenega boga” spremenila v “trojno enega boga”, ki se, kakor je znano, sestavlja iz božanskih oseb očeta, sina in svetega duha. Z dolgimi teološkimi prepiri, ob katerih- se je izvršila sprememba, se nam tukaj naravno ni treba pečati, kakor tudi ne z razmotrivanjem nauka, da so tri medsebojno resnično ločene osebe vendar en bog, kar označuje rimski katekizem sam kot nerazumljivo skrivnost.
Važno pa je za razumevanje vsega razvoja, da se je s povzdi-go — po evangelskih poroči!h v zgodovinski dobi živečega in delujočega — človeka Jezusa na dlrogo božansko osebo nastopila pot, po kateri je bilo treba korakati dalje, da se dobi cel Olimp, ki se je razlikoval od staropogan-skega samo po svoji krščanski barvi. Če je ustanovitelj krščanstva postal bog, je bilo vablj:vo, povzdigniti tudi tiste, ki so imeli ž njim bližje zveze, nad nižavo človeštva.
Tudi se ne sme prezreti, da so razne praktične potrebe silile na tako ravnanje. Na svojem osvoje-valnem pohodu po svetu je našlo krščanstvo povsod po deželi in po mestih tempelne in bogo-
*) Iz nezaplenjenega dela Wa-hrmundove brošure “Katoliški
nost”.
častne prostore malih poganskih lokalnih in varstvenih bogov, ki so imeli pomen pač samo za gotove okraje, kjer pa so bili narodu prirastli k srcu in so se tudi častili s poljudnimi slovesnostmi in šegami. Ni bilo misliti, da bi se dalo iztrebiti to. Kdor hoče pridobivati, se mora znati tudi prilagoditi. Krščanstvo se je kmalu vživelo v to vlogo. Iz poganskega boga je postal krščanski svetnik; stare slovesnosti in narodu priljubljene šege so Obstale s krščanskimi imeni.
Ker so si predstavljali boga liki zemeljskega kralja kot najvišjega vladarja v nebeškem carstvu, ni bilo težko obdati ga tudi s tropom služečih duhov ali poslov, za kar ni bilo treba nič dru-zega,, kakor povzeti nauk o polti ožanskiTi posredovalcih med nebom in zemljo iz prastare verske predaje.
Popolnoma v tem zmislu vidimo približno izza petega stoletja po Kristusu, da prevzame Jezusova mati Marija vlogo nebeške kraljice in zastopa takorekoč ženski element v krščanski božanski ideji.*) Nadalje vidimo okoli Boga zbrane Kristusove apostelue, preroke starega in novega zakona, neomejeno vrsto svetnikov, legije angeljev. Neomejeno imenujemo vrsto svetnikov zato, ker ima po katoliškem nazoru najvišja cerkvena moč pravico, ob vsakem času imenovati nove svetnike in jih prezentirati bogu, da jih sprejme brez ugovora.
Da se prikaže natančni zmisel cerkvenega nauka, se mora seveda povdariti, da ni smatrati ne Marije,'‘kakor tudi ne angeljev in svetnikov za prava božanstva. Že drugi splošni koncil v Niceju (787) je določil, da gre božansko obožavanje samo toedinemu bogu podobe Kristusa, device, angeljev in svetnikov pa je častiti samo s poljubi, poklekovanjem, prižigom sveč in kadilom.
Toda v vsaki veri se mora dobro ločiti teologija in versko življenje. Ne prvo, ampak drugo odločuje praktično. In v tem zmislu se lahko mirno trdi, da je katolicizem samo v teoriji monoteistič-na vera, v praktičnem izvrševanju in v ljudskem pojmovanju pa je na tak način vdan mnogoboštvu, ki ga je komaj presegalo nekoč tako močno pobijano poganstvo.
A tudi iz drugega važnega razloga se ne more katoliško krščanstvo smatrati za monoteistieno vero. In ta razlog je — na kratko povedano — hudič. Prav tisti hudič, ki igra, kakor vemo vsi, v katoliškem privatnem in javnem življenju mnogo značilnejšo vlogo kakor bog sam.
Hudič pa je, znanstveno pojmovan, predstavnik starodavnega
*) Izrastki današnjega Marijinega eešeenja so splošno znani in se je o njih že cesto razpravljalo. Prim. n. pr. sledeči teološki nazor: “Marija je imela svobodno rabo razuma že predem je uzrla luč sveta, v telesu svoje matere Ane. Verjeti smemo, da je še* ne-porojena že mnogo več vedela o Bogu in o drugem svetu, o človekovem cilju in koncu, o sredstv:h za dosego cilja, kakor najvišji duhovi po .dolgoletnem razmišljanju, štuidiranju in molitvi”. (G. Freund : Marienverehrung. Prim. “Theologisch-praktische Monatsschrift”, Juni 1907.)
dualstienega (Dual — dvojina, tukaj — vera v dvojno božanstvo) verskega zistema, ki si ne zamišlja enega boga ampak dvoje božanskih bitnostij, dobro in hudo načelo v boju za svetovno vlado.
Na hudiča naletimo že davno pred Kristom v veri Perzijcev, ki jo je Zoroaster formuliral na sta-roiranskih temeljih. Ž njim so se Židje seznanili v Babilonu. In izza drugega stoletja pred Kristusom ga je lahko dokazati tndi v židovski literaturi (Bousset: Vera židovstva v dobi novega zakona). Od Židov ga je zopet prevzelo katoličanstvo in zlasti v katoliški cerkvi se goji s tako ljubeznijo, da se mu tudi danes vzlic vsemu nasprotovanju brezverstva prav dobro godi.
‘Seveda tudi hudič ni sam. Kakor bog angelne, tako ima on armado hudih duhov in demonov na razpolago. “Njih glavar se i-menuje Lucifer ali Satan”, pravi rimski enotni katekizem dobesedno.
Da stopijo ljudje lahko s hudičem v zvezo, da sprejemajo od njega čarovniške moči, da po njem lahko koristijo in škodijo in podobno, je .dokazano ne le od uglednih katoliških teologov, temveč tudi neštetokrat s priznanimi trpinčenji v čarovniških procesih.	~
Brez ugovora pa je to zopet v najnovejšem času dokazal pater Avrelian iz vendiškega samostana, ki je po dovoljenju avgsbur-škega in eichstatskega škofa dne 13. in 14. julija 1891 z lastno roko “izgnal” hudiča iz obsedenega dečka in vložil “avtentično poročilo” o vsem dogodku dne 15. avgusta 1891 v samostanskem arhivu. Tam pravi pater Avrelian med drugim idoslovno: “Kdor bi hotel tajiti obsedenost v naših dneh, bi s tem priznal, da se je v zmoti odvrnil od nauka katoliške cerkve.”
Kako se vjema po tem nauku hudičeva moč nad človekom in sploh njegovo očitno gospodstvo na svetu z zatrjevanim monoteizmom in z neomejeno vsegamogoč-nostjo dobrotnega in pravičnega boga, je vprašanje, na katero pač lahko odgovarja teološka škola-stika, žal pa da ne zdravi razum. Sreča, id'a njega na tem polju sploh nič ne potrebujemo.
SMRT PRINCESINJE KLOTIL-DE BONAPARTE.
V Turinu je umrla mešee nazaj princesinja Klotilda Bonaparte.
Princesinja Klotilda Bonaparte se je rodila dne 2. marca 1843 in je bila najstareja hči pijemon-teškega kralja Viktorja Emanuela II., ki je pozneje postal prvi kralj ujedinjene Italije. Njena mati je bila avstrijska nadvojvo-dinja Adelajda. Princesinji Klo-tildi je bilo 12 let, ko jej je umrla mati; a njen oče se ni mnogo brigal za njo in za njene sestre. Po smrti svoje prve žene se je, kakor znano, poročil z Rozo Ver-eelone, krasotico iz nižjih slojev, s katero je imel več otrok in katero je pozneje tudi povzdignil na grofico Mirafiore.
Tako je bila mlada princesinja popolnoma prepuščena vzgoji dvornih dam in dvornih duhovnikov; zato je pa postala popolnoma apatična nasproti svetu in so jo radi nje pobožnosti nazivali “dvorno svetnico”. Komaj je prešla det‘njsk0 dobo, je kakor šestnajstletno dekle postala žrtev brutalne politike.
Francoski cesar Napoleon III. je za to, da je Viktoriju Emanuelu pomagal s francosko armado v njegovi borbi proti Avstriji, zahteval kakor nagrado roko prin-cesinje Klotilde za njegovega bratranca princa Napoleona (Plon-Plon), sina bivšega vestfalskega kralja Hieronima. A ta je bil na glasu kakor ateist in demokrat. Viktor Emanuel se je branil, ali pod pritiskom svojega ministra Cavourja je koneeno popusti! — Ko je prišel princ Napoleon v Turin, da formalno zaprosi roko prineesinje, je bilo na dvoru in v mestu veliko iznenadenje. Cavour je priredi princu na čast. ples; nu, na svečanost ni došla nobena dvorna dama, a princ Savojski-Carisrnan se je vrgel pred kralja na kolena s prošnjo, naj prekliče svoje dovoljenje v to zvezo. Ali bilo je že prepozno, in tudi sama princesinja se je brez obotavljanja podvrgla zahtevi politike. —
Nu, ni princ Napoleon ni sedel ravno na rožicah; bil je dvajset let stareji od svpje zaroenice; in se je tudi on sam, še bolj nego princesinja, branil tega zakona, v kateri ga je silil Napoleon III., s povsem nelepim dekletorifc — Tudi Parižani niso marali za prince-sinjo, in so jo, ko je prišla v Pariz, vsprejeli povsem hladno. — Pozneje je prišlo med princesinjo in francosko cesarico Evgenijo do hudih sporov, ki so se tako poostrili, da nista smele te dve dami niti več skupaj. Princesinja je povi]a svojemu možu tri otroke, princa Viktorja in Louisa Napoleona ter princesin jo Letieijo, sedanjo vojvodinjo Aosta; toda vzlic temu je bil ta zakon nesrečen.
Prine se je kmalu udal razuzdanemu življenju, ki je bilo tudi za tedanje pariške prilike škandalozno, a njegova nesrečna soproga Klotilda se je čim dalje bolj zatekala k molitvi in pobožnosti. Ko pa je eesarila Evgenija dne 4. septembra 1870, ko je bila po porazu pri Sedanu proglašena republika, morala potegniti iz Pariza v kočiji svojega zobnega zdravnika, se je mogla princesinja Klotilda na svoji ekvipaži z liv.riranim slugom ob belem dnevu odpeljati na kolodvor. Da, še več, ljudstvo se je na ulicah pred njo odkrivalo, in jo tako nagradilo za njeno neomadeževano življenje.
Ko je padlo cesarstvo, sta se princ Napoleon in Klotilda ločila. Princesinja se je preselila na svoj grad Moncaliere v gornji Italiji, a njen soprog si je daleč od nje utemeljil svoj posebni dom. Tudi v javnosti se je slabo govorilo o prineesmiji, dokler se ni meseea novembra lanskega leta belgijska princesinja Klementina poročila na gradu Monealie-ri :s sinom prineesinje, Viktorjem Napoleonom. Kmalu potem, meseca februarja, je obolela princesinja Klotilda za pljučnico, ali je vzlic svoji visoki starosti prebolela. Nedavno temu se jej je napravil tur na glavi in ta bolezen jo je spravila v grob.
Verska blaznost.
'"Slov. Narod” poroča:
Neža Konc, kajžarjeva žena v Goričah nad Kranjem in mati eveterih otrok, katerih najmlajši je še-le nekaj mesecev star, si je v soboto, dne 8. julija na grozen način končala življenje.
Neža Kone je 30 let stara. V četrtek, dne 6. julija je bila pri spovedi in obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur pred samomorom je bila zopet pri spovedi in pri obhajilu. Prišla je nekako od 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za kruhopeko. Njen mož je bil na košnji na travniku, oddaljenem kakih deset minut od hiše. Neža Kone je svoje starejše otroke odpravila od doma k očetu, malega, še-le nekaj mesecev starega otroka pa je nasitila, ga oprala in lepo v posteljico položila. Potem se je Neža Kone slekla popolnoma, složi-la obleko na stol, na katerem je stala steklenieiea tinte in pero — pisma ni nič zapustila — in je zlezla na gorečo grmado v peči.
Okoli pol 1. popoldne so jo našli sosedje vso pečeno, deloma do kosti sežgano in molečo noge iz peči. Ogenj je še z vso silo plamtel okrog trupla. Ljudje so ogenj pogasili in pustili truplo še do 6. popoldne v peči; potem so je spravili v krsto in odnesli v mrtvašnico.
Neža Kone je sama za svojo smrt pripravila vse, kar je potrebno. Na mizo je postavila mrtvaško svečo in škodeljieo z blagoslovljeno vodo in škropilcem.
Ni dvoma, da je Neža Kone izvršila ta grozni samomor v verski blaznosti. Bila je krepka, lepa in dobro rejena ženskil, a kdo ve, kaj so ji privednem spovedovanju vse natrobili na ušesa. Na kmetih goje duhovniki z vsemi sredstvi še vedno strahovit verski fanatizem. VeTk del našega ubogega, zaslepljenega ljudstva na kmetih živi še vedno v prav srednjeveških verskih nazorih in zato se ni nič čuditi, da si je Neža Konc v tihmotku verske blaznosti, ko je ravno prišla od spovedi, na popisani grozni način končala življenje.
Za zunanje oglase ni odgovor-
itvo.
AVSTRO-AMERIKANSKÂ-LINIJÂ.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

m
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A:
Oceania .....26. julija 1911
M. Washington 29. julija 1911
Alice........s. Avgusta 191»
Argentina . .23. Avgusta 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne it pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste t South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč» najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOJ*
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue island Ave., Chicago
TELEFON CANAL955.
Moja trgovina pohištva je ena največjib na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim b^gom.
Povabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek kot:
Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške obleke $10.00 do $30.00 Moške obleke nmlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10-00
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nede jo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in 18- cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
H ATLAS BREWING CO. 1
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
j LAGER | MAQNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
L
d
Potniki
La Touraine
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
ga razreda d< bivajo brez plačno hran na parnikih družbe. Snažn postelje, vinc dobro brano i: razna m»sna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Pristanišče >7 1 >rtb Ri'er vznžii liti St, New York City
PARNIKI ODPLU IEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St NssvYiri	MAURICE W. XOZMINSK
glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, Ij
lD^-tP-LÖI.
CALUMET, MICH.
Gina Svobode: —
f*> dolgo se ni nihče v Glas Svobode ia te bakrene okolice oglasil. Blagovolite mi torej g. urednik •od m sr'ti toliko prostora, da sporoča» * a enkrat najvažnejše.
V Calumetu smo imeli p. teden, kolikor je meni znano dva gosta: enega rednega in enega nerednega. Kodni je g. Pogorelec, prodajalec x zlatnine; in neredni pa Vas «otruidnik g. Konda, katerega ni bilo že enajist let na Calumetu. Toraj kakor omenjeno prodaja prvi “zlatnino” in ki ga je povsod dovolj, ravno tako se poslužuje mož tudi vseh načel; je namreč narodnjak, liberalec, socija-!ist ia zagrizen klerikalec, kakor mu bolj kaže. Na Kranjskem ga hvalijo napredni listi, tukaj v A-meriki pa klerikalni. Mož je torej voterajak.
Drugi gost kakor že omenjeno Pa ¿e g- Konda, sotrudnik lista Glas Svobode. G. Konda je prišel v Oalumet, da pridobi naročnikov za list “Glas Svobode” ali kakor ¡se je g. Kobe, upravitelj “Glasnika” izrazil, da je prišel po dolarje, v drugi vrsti pa, da si vtrdi zdravje v tem ledenem podnebju. Omiliti moram tudi, da, ko je Konda stopil iz vlaka na peron, so g. župnik Klopčič bili takoj po brezžičnem brzojavil Obveščeni.
16.	tega meseca so pokopali tukaj mladeniča rojaka naprednega mišljenja 20tih let, po imenu Jakob Pobek, katerega je 14. t. m. v mdokopu ubilo. Bil je član “Bratske Sloge” S. N. P. Jedno-te in. mladeniškega društva S. II. >ive«e. Doma je bil fant iz Griča pri Dobličih blizu Cernomlja na Belokranjskem. Tukaj zapušča brata in strica, v domovini pa mater. Naj v miru počiva!
Kolikor je po zimi življenje v Calumetu neprijetno, toliko bolj prijetno pa je po leti, ker ni ne vročine ne zime, kot ravno sedaj. Tudi, kar se narodnosti tiče, mladi in stari se lepo razumevamo. Še nikjer nisem opazil tolike vljudnosti do starih ljudi, kot ravno tukaj in to je prav, pa tudi zelo lepo. Vsa čast rojakom tu v tem oziru in sploh v obnašanju ter po evangeljskem priporočilu se ljubijo med seboj. Ne ljubijo pa svojega župnika in tudi župnik ne ljubi njih; pa o njem kaj več prihodnjič.
S. N. P. Jednoti danes nikoder več ne nasprotujejo, le Luka se še spod t ka ob njo. Kolikega truda je stalo pokopati poprej imenovanega mladeniča in kake burke je vganjal to posvečeno revše presega danes že vse meje, in le pravcati osel je oni, ki ga še spo-štaje.
Delavske razmere so tukaj bolj slabe, to tem bolj, ker tako slabega delavskega položaja do danes še tukaj nismo poznali. Veliko mladeničev je odšlo od tukaj s' trebuhom za kruhom, drugi so še ostali. Sicer je še dosti dela, pa ker slabemu nismo navajeni, sedaj to malenkost tembolj počutimo.
Tudi v društvenem oziru smo dobro preskrbljeni kakor povsod, vendar se euje, da bo kmalu še e-no novo društvo razvilo svojo zastavo pod S. S. P. Zvezo.
Živio in na zdar!
Marinčkov Joža.
Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik. —
Poročati imam o tukajšnjih delavskih razmerah katere pa so bolj slabe. Dela se bolj slabo, zasluži pa tudi malo. Večinoma Slovencev in druge narodnosti se izseljujejo. Ob “žulaju” so nam gospodje kapitalisti dovolili en teden “vacation”, da ozdravimo naše trudne ude, in da zamoremo potem zopet za njih z ponovljeno močjo delati. Ti kapitalisti vedno skrbe da ne poginemo, in da tako zamorejo na naš račun živeti. — Pred časom smo imeli štrajk, kateri pa je bil kmalu končan, in le tnalo se je doseglo, ker isti kateri so par centov več zaslužili, niso ittrajkali, in bili so celo proti štrujku. Danes pa ista tovarna, katera se nahaja v naši naselbini na Haughville vse “tepe”, tiste, ki so štrajkali in one, kateri niso.
T« je tista nesložnost med de-tmreL —
Povedati imam tudi, da je pred meseci odnesel mesec našega rojaka Mesec-a, in ga neznano kam odnesel, zapustil je svojo družino
in ni ga več! — To je gotovo pripisati magnetični moči meseca, kajti sedaj je odnesel — mesec, celo enega naših salonarjev, njegovo družino in povrh še njegovo natakarico za »katero najbolj žaluje eden naših dragih rojakov, kateremu so pri krstu nadjali i-me Luka. Ta salonar je bil dober in “pošten” človek in zaraditega žaluje za njiju razven par Slovencev (in Luka) tudi nekaj drugih narodnosti. Čuje se, da ga je mesec odnesel na planet Mars. Ako se ne oglasi kmalu in sporoči, kako se počuti na Marsu, potem ga bodemo po skali mi zemljani z Mareoniografom 1
Poročevalec.
Virden, ID.
Uredništvo Gl. Sv.: —
S ponovitvijo naročnine na delavski napredni list “Gl. Sv.” tudi par besed.
; Lahko trdim, da tu vladajo slabi časi že celo poletje. Dela se po dva dni v tednu. V vsem dela primanjkuje in nimajo delavci niti za najpotrebnejše. Človeku je že danes res težko pošteno živeti.
Vedno sem pričakoval dneva, da razveselim g. upravnika z jato novih naročnikov, pa vedite g. u-rednik, da se mi je moj agitacijski prvi poizkus slabo obnesel. — Mnogim sem dal list citati in so se pohvalno izrekli o njem, in me naprosili naj jim ga še prinesen za citati, ko sem pa omenil, da če ise jim dopade naj se ga naroee, pa so vsi zbegnili in se začeli milo opravičevati. Eden je rekel da se bo “sam” naročil, drugemu ni bil dovolj socijalističen, tretjemu ne dovelj cerkven (!), nobeden pa se ni spomnil, da je to list za svobodomiselne Slovence, za delavce, za katerih interese se vedno poteguje in vedno za nje dela, jih bodri v njihovem boju in prinaša po večini delavske članke in zadnje glavne delavske novice ki se zgode po Uniji in v stari dompvini. In tudi drugače je čtivo nad vse zanimivo in poučno in le škoda res, da ni “Glas Svobode’’ .še bolj razširjen med slovenskim narodom v Ameriki, ki je po večini delavskega stanu in ki torej potrebuje ravno tace-ga lista kot gori imenovan.
Virden ima tri barve in zato je tudi težka agitacija najsibo za katerikoli slovenski napredni časopis. Tako odkrito proti črni vojski, kapitalistom in vsemu slabemu se pa nobeden list ne bori ko Glas Svobode!
Škoda le, da list ne shaja dvakrat na teden, kar bi prineslo več naročnikov in podpirateljev lista, ki je za nas delavce Slovence potreben.	Fr. Peterlin.
Cleveland, O.
Glas Svobode! —
Ni moj namen opravljati enega ali drugega, pač pa se mora človek, ki ima količkaj pojma o napredni misli zgražati — nad tukajšnjimi hrvaškimi “Sokolica-mi”.
Čujte! 16. t. m. so imeli Hrvatje v Clevelandu birmo. Kot radovedna ženska, sem sklenila, da si ogledam malo na cesti dirindaj, ki je ob takih svetih trenutkih pri vseh Slovanih doma. Kar sem pa videla je bilo pa vse nekaj druzega kot sem v svoji verni duši pričakovala. Sokolice so brum-no korakale — škofu naproti! — Kako se to ujema? Kaj ni ravno Sokol nekaj najnaprednejšega pri Slovanih? Kaj nima ravno sokolska ideja najsvobodomiselnejši program. In hrvatske Sokolice se spozabijo tako daleč, da gredo naproti ljudem, ki zatirajo vsak najmanjši pojav napredka in svobode, ld so zoper vse, kar je resnično, in tudi zoper prave Kristo-ve nauke, in zoper vse sploh, kar ne trobi v njihov rog! Sokol je vendar napredna organizacija! — Poglejmo si celo farizejsko in v vojaške spone vklenjeno Avstrijo, pa še so Sokoli neodvisni, in si ohranili svojo samostojnost! Tu tukaj? Je'svobodna dežela — in “Sokoli” pripogibljejo svoje ponosne čepice pred temi pobeljenimi grobovi, kakor se to čita nekje v svetenl pismu.
Velikanska sramota za Sokole sploh — največja pa za bratskp hrvaške Sokolice, ki so enkrat po-mandrale svoj prapor, in ki gredo s takimi čini vedno bolj v prepad in klerikalno žrelo in v “čukovo” uniformo “telovadcev” škofa ljubljanskega, vladiko Bonaventure !
Vsa čast našim Sokolom. Drže
se kot naprednjaki akoravno so ga pred tremi leti enkrat polomili, pa upam, da v prvič in zadnjič: Danes, ko je svoboda duha vendar je na visoki stopinji razvoja, pa še kaj taeega pripeti. Če čitam malo cerkvene zgodovine pa vi-d m, kako so se ljudje že leta 1517. borili proti rimskemu klerikalnemu humbugu in, ali mislile da je v letu 1911. to že iz programa? Se motite! Sveti “odpustki” se pošiljajo danes iz zelene Italije za svetle dolarčke v Ameriko. Naša dolžnost je, da propagiramo svobodne ideje. Tei nam bo pa omogočeno, če razširjamo v prvi vrsti svobodomiselno čtivo. Tu mislim list “Glas Svobode”, ki mu gre topla zahvala za svoje e-nergično delovanje ki si ga je vzel v programu za oisvoboditev delavskega slovenskega ljudstva, ki jehti pod težo verske zaslepljenosti in pod tiranijo in modernim suženstvom — kapitalom.
Vrli list, odpiraj še naprej narodu oči, da si resnica tla zadobi!
Pozdrav na Slovenke in Slovence! Na zdar!	Sokolica.
Mariana, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
Ker se malokedaj sliši o tukajšnji naselbini glas, upam, da se natisne par vrstic v Gl. Sv.
Delavske razmere so prav dobre. Delamo sedaj vsak dan. Zaslužek je pa bolj slab, tako da i-ma finančni tajnik malokrat priliko privoščiti si kak kozarček mrzle pive.
Kar se tiče društvenih zMev nismo tudi preveč na slabem. I-mamo, kar je gotovo rojakom znano, dve podporni društvi. Eno spada S. S. P. Z. in drugo k S. D
P.	in P. D. Rojakom je le za priporočati, da pristopajo k dobrim društvom, ker nesreča nikoli ne miruje in nobena pratika ne pove dneva in ure!
Rojaki! Pristopajte k S. S. P. Zvezi. Širite in agitirajte med Slovenci za pomnožitev Zveze!
Kdor sobratov ve za kaeega Slovenca, ki še ni v društvu, naj mu nemudoma prigovarja in nasvetuje Zvezo. Kar je pa še k temu p.ridjati je pa to, da bi bil tudi vsak član Zveze na svoje glasilo tudi naročen. Bratje tajniki naj bi nato delovali, da se vsak novo pristopil tudi naroči na Glas Svobode. Seveda, siliti se nemore nobenega, priporoča se pa list lahko in zoper to nemore imeti nobeden spod tika. Vsaeega člana bi pa vendar moglo zanimati kaj se godi v glavnem uradu, pri sejah, kdo je umrl, itd. To vse pa izve iz glasila, zraven druzega poučnega čtiva.
Ysak elan Zveze, in vsak zaveden delavec naj bo naročnik delavskega glasila: Glas Svobode!
Mihael Čebašek,
Black Diamond, Wash.
G.	urednik: —
Mislim da mi ni v zlo šteto, če sem se začel bolj pogosto oglašat1 v delavcem priljubljeni listu Glas Svobode.
Delavski razmere so se tukaj zopet poslabšale; zakaj ? Ni znano. Tukaj se je y poletnem času navadno delalo stanovitno, ker so premog odvaževali v daljno A-lasko. Praznik neodvisnosti, 4. julija, smo tukaj popolnoma mirno obhajali. Bilo je tudi mnogovrstne zabave, a posebno zanimivo je bilo gledati dirko kolesarjev. Prvo nagrado je v vso zadovoljstvo Slovencev dobil rojak g. Josip Tašker. za katero odlikovanje so mu bili tekmeci drugih narodov jako nevošljivi. Lepo je to, da se tudi Slovenci zanimamo za športne prireditve. Zmaga rojaka Ta-škera pa nas naj spodbuja še za nadaljne uspehe!
Nezamerite mi če vam poročam, da se je v št. 27 Gl. Sv. vrinila neljuba pomota v dopisu o Law-son rovu. Poroeano je bilo: da so sprožili sumnjo na enega Laha, kateri je zgubil v rovu Lawson, dne 6. nov. 1910 dva brata kot žrtvi kapitalizma, katera sta še sedaj zakopana.
Čitali smo tudi v prvi julijski številki, da se je lastnik lista GL Sv. in zajedno glavni urednik li-"Sta, g. M. V. Konda podal kot zastopnik in nabiralec novih naročnikov po Zjed. državah. Tukajšnji naročniki in prijatelji mu želimo obilega vspeha na potovanju in upamo, da obišče tudi našo naselbino zdrav in čil. Na veselo svidenje g. Konda!
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.!
M. Kramer.
NAJEMNIK & YANA,
IZDBLOVALOA
sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tal. Canal 1406
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJN
1/19 So. Cenlie Ive,, Chicago, III,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznan) jamči M pristnost in ekusni izdelek naročenih potrobiti«' Pišita ▼ svojem jeziku za vzorce la cenik.
The Konrad SclueieiCo.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo, barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bi e dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
30SEPH TBINEB'S
%I

*1
OF
ËR VT*
ftCGJSTCRE»
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči.
Zguba moči.
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Ketq<čttl laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago. 111.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — m*£je, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prcvgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, siabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične boleztji.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravile, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuj^ stvari, katere bi moral znati vsak rnož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi.plačamo tudi poštninp. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapičite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite na«L gače danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačna knjižice.
Pošljite danes.
DR. JOS. USTER & CO.
Ai». 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vato kajt-žico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME....
NASLOV .
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
=UM___________^	'	<
Jf;-J*S)K■*] X-' • > i
UL.AJS SVOBODE

(RAZNO IN DRUGol
_______—----------------u~/
L&ši knez Radziwill je hotel postati praktikant na dalmatinske« namestništvu. V maju t. 1. je neki dr. Janusz Sergije knez liadaiwill prosil za mesto koncept nega praktikanta na dalmatinske« namestništvu. Način, kakor je bila prošnja sestavljena in ne-broj dokumentov, ki so bili prošnji priloženi, pa so vzbudili surn-nj« im namestništvo se je obrnilo na palicijo v Gradcu in. drugih mestih za informacije o tem mladenič«. Med tem pa je mož že bil aretiran na Dunaju. Ta navadni slepar je sin nekega kajžarja in se imenuje Ivan Potyva. On je s svoj® veliko spretnostjo v varanju in ponarejanju dokumentov ter nadevanju visokih plemiških imen prevaril mnogo ljudi in dobil raene državne službe. —Pred nekaj časom je dunajska policija doznala, da stanuje na Dunaju notarski koncipijent dr. Janusz knez Radziwill, ki se je rodil leta 1883 na Dunaju. V hiši, kjer je stanoval, si ljudje začeli sumiti, če je ta človek bes knez Radziwill, ker je bilo znano, da je pokojni kne* Sergij Radziwill, katerega sin bi imel biti baš ta dr. Janusz Radniwill, zapustil le eno hčer, a aobenega sinu. Zaslišan na poli-eiji, ae je zamotal v protislovja, ter koneeno priznal, da ni opravičen nositi ime kneza Radziwilla. Izkazalo se je, da je imel že različne državne službe pod raznimi izmišljenimi imeni. Bil je kot vi-"tez Polotynski avskultant na deželni sodniji v Krakovu, kot knez Woranicky praktikant pri deželni vladi v Bosni, kot knez Popu-linski avskultant pri neki sodniji v Galiciji itd. Bil je zaprt v no-rišniei, ©d kjer je pa pobegnil, v zaporu, od kjer je tudi pobegnil itd. Sedaj je mož zopet na varnem in mu tako hitro bržkone ne bo zopet mogoče, da bi razvijal svoj, vsekako izvanredni talent.
Stavka poljedelskih delavcev v Italiji, ki je izbruhnila v 13 občinah pokrajine Perarra, se je razširila na celo pokrajino. Nikjer se ne žanje, vsi hlevi so 'zapuščeni. Iz usmiljenja z živino sicer stavkajoči delavci krmijo in napajajo živino, nočejo ‘‘pa čistiti Mevor in opravljati druzega dela. Y okolieo je prišlo že 3200 vojakov, pa jih pošiljajo še vsak dan več. Veleposestniki terorizirajo delavce ter so v nekaterih krajih celo streljali nanje, toda delavci se ne dajo ugnati v kozji rog.
*tr*j za reševanje aeroplanov.
Iz New Yorka poročajo: Znani e-lektrik markiz Antonio, ki je pred letom dni vzbudil pozornost ! aviatidov, je naprav d* stroj za ve-ševanje aeroplanov. Stroj je tako vrejen, da se more aviatik — ako se ran pripeti v zraku kaka nesreča — s tem strojem spustiti ravno aa zemljo z višine 5000 metrov.
Linčani šofer in avtomobil. V
predmestu Barcelone sta se dve mladi deklici stari 10 in 12 let vračali na kolesih s sprehoda. V neki ulici, ko sta vozile preko ceste, je zadel na njiju nek avtomobil ia je v pravem pomenu besede razmesaril. V kratkem času se je zbralo občinstvo okolu avtomobila, zgrabilo šoferja in ga v strašnem pomenu besede linčalo, na to je množica napadla avtomobil in ga zažgala. Policija je morala nastopiti z golimi sabljami in razgnati razjarjeno množico.
Kubelikove gosli. Jan Kubelik je igral te dni v Londonu na gostih, ki jih je kupil za 100.000 mark. Kubelik je izjavil, da bi jib ne prodal tudi za dvojno ceno. Gosli so stare 200 let in že sto let ni nihče na njih igral. Skozi 40 let so počivale v zbirki mister Qeorge Haddok. Te gosli se smatrajo za najboljše na svetu.
Koliko stane ena predstava v Pariški operi? Francoski poslanec Rivet trdi v nekem pariškem li-•tu, da je letni deficit pariške O-Pcre neznaten nasproti deficitu «danske Scale, ki znaša nad 300 -®00 lir; dunajske Opere, ki dose-dva milijona kron; ih nasproti iefie:ta new-yorške Metropoli-'»sake opere 1,250.000 lir. Iz položila omenjenega lista podajajo tu sledeče podatke: Vsaka Predstava v Operi stane najma-»je 17.000 frankov. Stroški za fazgvetljavo (7000 svetiljk znašalo §09 frankov na večer; samo ei-*ž«»je gledališča po vsaki pred-
! stavi stane 200 frankov. V gledališču je zaposlenih 2000 oseb.
Katero je pravo 'ime Hercegovine. Današnja Hercegovina je dobila svoje ime od Stepana Heree-ga. Prej se je imenovala Humska zemlja, — Zahumlje-IIum. — Pri Mostaru nasproti zapadu leži hrib Hum; za časa Mihajla Viševiča V X. stoletju je bil na tem liribu grad Hum, po njem so se nazivali Viševiči hurnski gospodarji, Humska zemlja, Zahumlje, Hum. To je šlo skozi ves srednji vek. Vse listine in ukazi omenjajo Hum in Zahumlje. Ime Hercegovina je nemškega izvira, doeim je Hum slovanskega korena. “Hrvatska Zajednica” zato predlaga, naj bosanski deželni zbor sklene, da se Hercegovina spremeni v starodavno ime jZahumlje ali Hum, in nato pristanejo gotovo Srbi, Hrvati in muslimani.
Stroški za kronanje angleškega kralja. Angleška država je imela povodom kronanja kralja Jurja V. stroškov okolu 7 in pol mil. lir in sicer: dva milijona za koncentriranje vojske v London; pol milijona za veliko pomorsko revijo dne 24. junija pri Portmouthu, v kateri je sodelovalo 167 angleških in 30 zunanjih vojnih ladij; 900.-000 lir za vladarje in indijske čete, ki so prišle v London; 250.000 lir za vsprejemanje inozemskih odposlancev; 275.000 lir za povabljence, kolonijske čete itd. — V teh svotah pa seveda niso ura-čunani ogromni stroški, ki jih bo nosila kraljevska hiša za ceremonije, gostije, vsprejemanja itd. in ki bodo seveda tudi precej veliki. K temu pridejo še stroški, ki so jih imele velike angleške rodbine.
Katoliški odličnjaki. Škofova gimnazija v Št. Vidu je na papirju gotovo najvzornejši slovenski zavod. Pomislite! Izmed 190 fantov jih je letos 134 odličnjakov, 13 sposobnih za prestop v višji razred, 31 nesposobnih, 10 jih ima ponavljalni izpit, 2 sta ostala brez razredbe. Med 190 dijaki kar 134 odličnjakov! Take šole ni več v Avstriji. Kdo ve, če je na vsem svetu še kakšna enaka šola! Ali kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi i-mel ta trop pobožnih odličnjakov stopiti pred druge profesorje, ki bi izpraševali znanje, ne pa klerikalnega mišljenja? Soc. dnevnik “Zarja” pristavlja: Nismo sicer tem fantom nič nevošljivi, ker nam izpričevala sploh ne imponi-rajo. Ali kako visoko mora biti znanje profesorjev, ki občudujejo med 190 navadnimi šolarji kar njih 134 tako, da jih smatrajo za odličnjake? Z odličnimi izpričevali za dijake dajejo klerikalni gospodje profesorji slaba izpričevala sebi.
Delavski dom v Sarajevu. Socialna demokracija v Bosni in Hercegovini vidno napreduje. Novo znamenje razvoja je nabava lastnega. “Delavskega, doma” v Sarajevu. Kakor poroča zadnji “Glas Svobode”, je vodstvo stranke skupno s strokovno zvezo nabavilo od sarajevske dehrške pivovarne takozvane Ašenbrenerjeve prostore v Koševi za 60.000 kron, da uredi tam “Delavski dom”.
Zopet samoumor zaradi stanovanjske bede. Na Dunaju se je zastrupila 461etna delavčeva žena, ker je ostala s svojo rodbino brez strehe. Staro stanovanje je morala zapustiti, novega stanovanja pa ni mogla nikjer dobiti zaradi petih otrok. V divjem obupu je pila esenco za pripravljanje luga. Nesrečnico so prepeljali v bolnico in je malo upanja, da o-kreva. To je v zadnjem tednu tednu tretji slučaj, ki ga imajo dunajski hišni posestniki s svojim nekrščanskim vedenjem na vesti.
Kancelijski šimelj. Dunajski magistralni uradnik Karafiat se je pred tednom ubil na planinah. Ker pa je pri tej neprjetnosti pozabil svojo smrt naznaniti, dunajskemu magistratu, je izšel v u-radnem distu naslednji poziv: Gotthard Karafiat, mestni kanee-list, je brez dopusta dalj časa iz urada odsoten; zato se v smislu parag. 24. službene pragmatike poziva, da se nemudoma vrne na svoje službeno mesto, sicer bode po preteku 6 tednov iz službe odpuščen. Dunaj, dne itd. — Če Ka-raf:at v šestih tednih ne vstane od mrtvili, je ob službo! Po par. 24.!
Izposoievanje žena. Policijski nadzornik Jennings iz severoza-padne Kanade je podal deželni vladi v Ottawi poročilo o svojem
V slednji državi najdeteodjema.ceT Severovih Zdravil.
“ Vaša zdravila so dosegla svoj nerocn popolnon a v mojem slučeju. ” V. Kratochvil, Bancroft, • ‘Vsa poslana mi zdravila so izborno učinkovala. Jos. Lysek, Carney ville, Wyo.
■‘Severovo zdravilo z per kolero in drisko je rešilo naše de e.” Štefan Treblik, Woolford, Va.
* fl and Stomach Tablets
J.)«», n »M* «»um
i~jimiÜiSE:
«x fdlCE. - ‘
Öl TM »°!BL
MUK»»*» »’ ' '‘'
ypf.Sfl©*50-
delovanju; obširno poroča o “iz-posojevanju žena”, ki med kog-neološkimi Eskimaki prav močno cvete. Za neznaten znesek — navadno za nekaj moke, čaja, ali žganja — posojujejo ribičem) ki prihajajo po leti na njih obrežje, svoje žene. Jennings se je posvetoval s škofom iz Yukona o odpravi te navade, ali škof mu je svetoval, da naj bo oprezen, ker je ta običaj trdno ukoreninjen in tvori za celo vrsto Eskimakov — pogoj za obstanek.
Papež in Hrvati. Iz Zadra ima reški “Novi List” sledeče poročilo: “Ko je bila te dni glasovita primadona Ester Mazzoleni, ki je rojena v Šibeniku, pri papežu Pi-ju X., je papež, ko je slišal, da je iz Dalmacije, vzkliknil:	“Siate
Dalmati, giammai Croati!” (Vi ste Dalmatinci, nikdar pa ne Hrvati). To je pripovedoval dne 25. junija v zaderski čitalnici vpokojeni namestniški podpredsednik Tončič, ki je bil v času avdience v Rimu. Pri tem pogovoru so bili navzoči dvorni svetnik Novakovič, gimnazijska ravnatelja Kušar in Brajkovič, svetnik Milanovič in zobozdravnik dr. Neumayer, In to naj bi bil nepristranski papež za vse katoliške narode.” — Tako se čudi “Novi List”. Mi pa se nič ne čudimo, ker že davno ni tajnost, da je Pij
X.	fanatičen italijanski nacionalist in iredentist.
Nebeška kupčija. Ko smo bili majhni, so nas učili, da pride prej velblod skozi šivankino uho kakor bogatin v nebesa. Če pa opazujemo, kako je pri nebeških a-genturah, se nam vtihotaplja dvom v srce. Zakaj praksa kaže, da je za višje šarže na drugem svetu treba že precej polne mošnje. Na dan prihajajo zdaj računi o imenovanju “device orleanske” za svetnico in tem računom moramo verjeti, ker jim tudi v Vatikanu ne«oporekajo. Ti računi kažejo, da je tako imenovanje zelo draga reč. Za posvečenje device orleanske je dal že Piju IX. škof Diplou 300.000 kron. Njegov naslednik kardinal Coul je dal Leonu XIII. 160.000 K, kneginja d’ Estignac 260.000 K, orleanska škofija 180.000 K, angleški katoličani so nabrali 200.000 K. To je znašalo skupaj “za prve priprave” P,100.000 kron. Potem so veljali dokazi resničnosti čudežev 2000 K, proces o čudežih 12.000 K, dekret za ta proces 1000 K, nadalje vanje priprav 2000 K, stro ški za sveto kongregacijo 3000 K, ceremonije pri razglasitvi svetosti 100.000 K, razni izdatki 50.
000	K. Skupaj s prvimi stroški
1,270.000	K. Povrh so prišli še postranski izdatki; za okrasitev cerkve Sv. Petra 150.000, za papežev prestol 12.276, za načrte o-krasov 8000, sveče za papeževo procesijo, 1948, za darove, oltar-ske okraske itd. 15.715, odškod nina za izposojene predmete
18.000,	za uradnike in sluge 16,-343. Ta cela svota znaša 1,492.282 K, torej okroglo skoraj poldrug milijon. Navaden proletarec naj si torej kar izbije iz glave misel, da postane kdaj svetnik.
Italijanska vlada je vrgla zavarovalni monopol za plot. Gio-litti je z velikimi besedami napovedani državni monopol za živ-
1	jensko zavarovanje klavrno na klavrno na klin obesil. V soglasju ž njim in s trgovskim ministrom Nittijem je vložil posl. Ber-tol:ni izpreminjevalni predlog, ki popolnoma obstriže monopol državne življenske zavarovalnice. Monopol bo obsegal le zavarovalne pogodbe za svote izpod 15.000 lir in za letne rente izpod 1500 lir; za večje zavarovalne pogodbe pa ostane lepo vse pri starem in bogati plen si bodo še zanaprej delile privatne družbe. Ampak tudi za male zavarovalne pogodbe se uvede šestletna prehodna doba, tekom katere bodo zasebne družbe sklepale zavarovalne pogodbe mirno naprej. Žalostno izdajstvo vlade, ki je podlegla kapitalu in njegov‘m pomočnikom, je izzvalo med poslanci skrajne levice, zlasti med socialisti, silno ogorčenie. Kdor je opazoval kapitalistično gonje proti zavarovalnemu monopolu, ni mogel biti niti trenotek v dvomeh, da se bo meščanska vlada in meščanska večma italijanskega parlamenta — kakor zmerom in povsod — nokorno udala poveljem kapitalistov.
m	©
Kupili smo aa ljudski razprodaji od zaloge A. Weiskopf, vogal Blue Islaud ave. St 19. cesta velikansko zalogo blaga. Pripravili smo zato posebno razprodajo. Pridite in oglejte si jo, gotovo boste zadovoljni s cenami in blagom. =-■■■	---
5Q
m
m
n
m
m
m
m
m
m
m
m
2500 jardov svilenega blaga in perilnega blaga
v velikih kosih, vseh barv in modelov, od 27 do 32 inč. širokosti, dobro blago, poprej se prodajalo za popustno ceno od 25e do 50e, vaša iz-bera sedaj, za^ jard saimo ...........
2'Ac
Obuvalo, ženski hišni čevlji, copati, Oxford; fini modeli; grmada čevljev za gospodične vse velikosti, vaša izbira par samo ......
49c
Nočni čevlji (Slippers), grmada moških nočnih čevljev, s izrezanimi okraski na (prstih in petah, dobro blago, vse velikosti, vaša izbira za par pri tej razprodaji samo par...........
Srajce, moške nedeljske srajce, s o vratnik o«, s lepimi manšeti, lepbo pisane ali bele, vse, velikosti, 69e posamezna, sedaj eamo
39c
Spondnja moška obleka, moška svetla spodnja obleka, fino blago, vse cene znižane, srajca in hlače, navadno 50e. par, sedaj: saimo .	.
39c
Spodnja obleka za dečke, spodnja pomarančasta obleka za dečke, jopea in hlače, od 24 do 34, navadna cena 35c, pri tej razprodaji samo
I9c
(gj
Tn je navedenih samo g par stvari od tisoč zamolčanih,
m
m
m
@B££®£££E££E£££®££®E£BB£££BB££BlfB£££££.in? Sl
¡ni vedno znamenje nastopajoče starosti, a dostikrat spremlja nerednosti jeter in prebavil, ali naznanja oslabelost krvi. Izpodbujajte svoja jetra, želodec in drob k zdravi delavnosti ter poživljajte svojo moč, odločnost in trdno voljo s tem, da uživate
SEVEROV 2IVUERSKIB1LZHM.
Priletni in občutljivi ljudje, skrbipolne matere in slabotne ženske, blede in malokrvne mlade devojke,
Vsem tem je vir novega življenjain zdravja. Cena 75 c.
Severova Zdravila imajo navodila tiskana v vašem jeziku.
’ ,	Svetujemo radi vsem, ki pišejo na naš Zdravniški oddelek.
Z A	Z A
tesen j e razdraženih živcev, krepčanje onemoglega živčevja, dosego zdravega, trdnega in pozi vljajočega spanja.	revmatizem in bolečine v hrbtu, krče ter otrple mišice in sklepe, otekline, vnetje, izvinjenje ali odrge
uživajte	rabite
Severov Nervoton.	Imnn fllis si. GUMa.
Cena $1.00.	v Cena 50 c.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
Na prodaj v vseh zanesljivih lekarnah in trgovinah z leki. Kadar kupujete kako zdravilo, vedno zahtevajte “Severovo” in ne vzemite druzega. Glajte, da nosi zavoj ime
W. F. Severa Co. cmLTm
(41, AS SVOROHK
Nekaj cerkvene zgodovine.
III.
Izza.samostanskih sten.
Ne. poznani druzega boga, nego lastno samopašnost . . . Poznajo me kot uda družbe Jezusove, a od Jezusa nimam ničesar druzega nego golo i-me.	Italjanski
letak iz 17. stoletja.
“Jurce, nič se me ne boj,
Glej le na trebušček svoj, Kadar svet boš ta ostavil,
V miru vžitek boš prebavil.” H. Heine.
Leto 1640 je rojstveno leto jezuitskega reda, ali reda družbe Jezusove. Ko je protestantizem razdejal samovlado rimsko katoliške cerkve, tedaj ji je vstal rešitelj v osebi španskega plemenitaša Ignacija Lojola. Bed, koje •ga vsstvaritelj je ta svetnik, razprostrl je kmalu mreže čez vse dežele in tako vidimo, da so se vgnezdili že leta 1551 prvi patri (očetje) jezuiti na Dunaju. Za časa vladarja Rudolfa II. (1576 do 1612) zarili so se ti zviteži, kakor črv v »tržen, v javno in za •sobno življenje, v šolo in vlado Glavni prostor njihovega premetenega delovanja je bila spovednica in kmalu je od njih gojeni duh pokornosti in brezpogojne u danosti zavzemal vladujoče mesto. V šolah so si z navidezno duševno dresuro pripravljali krotke ovce za svoje namene. Nastopila je jezuitska morala, kar bi se še moglo upoštevati, ako bi bili ti mračnjaki sami imeli kaj morale Vsako sredstvo jim je bilo sve to, 'ako 'so le dosegli svoj namen, tudi najpodlejše. Nočemo govori ti o tem, koliko nesreče so ti črni lisjaki v družabnem življenju zakrivili, samo iz tisoč in tisoč «lučajev ,ako so izpolnjevali ob ljubo čistosti, hočemo jih nekaj y naslednjem razkriti.
Naravni zakoni s0 trdni in ne izprosni. Čimbolj in čimdalje kdo 'zatira v sebi svoj naravni nagon <s tem večjo in breobzirnejšo silo bruhne potem na dan. Ustavljati se naravnim zakonom je nemogo če in pomeni smrt dotičnega, ki bi to skušal. Kakor je naravna potreba, da se hranimo, ravno ta ko sili narava človeka, da se spol no druži in obrani s tem svoj rod fstina je, da se da tista moč, ki je namenjena za pomnožitev ozir, ohranitev rodu obrniti v druge namene. Toda lastnosti tega presnavljanja moči v višje namene niso dane vsakemu človeku.
Zate čuda, da so se dogajala in se še dogajajo za samostanskimi stenami najbolj nenaravna dejanje, ker se ravno tam skuša spolni čut popolnoma zadušiti.
ko gnusne stvari, da je splošno o-gorčenje vse kutarje pregnalo. — Slovitega doktorja svetega pisma Frider ka Sommermana pozvali v Lucern na Švicarskem, ‘da bi
so
izgnal hudiča iz neke obsedene nune, a kako je ta znal hudiča rotiti, pokazala je v gotovem času živa posledica rotenja.
Glasoviti oče Koton, spovednik kralja Henrika IV. je imel v A-vijonu na Francoskem z neko nuno tako nesramno zvezo, da se je celo mesto nad tem »podtikalo. 0-če Majaj je z neko lepo mlinarico tako čednostno živel, da so se leta 1 10 celo “sejmarice” v Parizu zahvalile družbi Jezusovi za tak “lep vzgled”. Kavno tako vzgledno je ‘bilo življenje Petra Reje, Štefana Petiot, Antona Palomo, Janeza Adam, ki je v samostanu 'sv. Makarija nuni Uršuli tako natančno kazal izvršitev nekega dejanja, kakor tega niti kale anatom ne bi mogel storiti natančneje» Očeta Ribera, spo vednika Karola Boromejskega, nadškof v Milanu, katerega je zavoljo prevelikega dopadajenja nad mladeniči papež Pij IV. iz Milana izgnal.
Kasen za pijanca in kvartopirca,
Poglejmo samo nekaj slučajev, kako so jezuitje (misijonarji) izpolnjevali obljubo čistosti. Niko laj Koprevetij, profesor na jezuitskem kolegiju v Gradcu je za peljal na dvoru nadvojvoda Karola mlado plemkinjo. Postala je mati, a otroka so jezuitje prevzeli in — izginil je. Peter Galačin, profesor na jezuitskem učilišču v Meču na Nemškem je zapeljal hčerko kraljevega guvernerja (namestnika, a zasačili so ga in guverner mu je pustil — ušesa odrezati. Ravnatelj učilišča v Monle Pulcami na Italijanskem je imel ljuhavno zvezo z dvema »sestrama, njih brat je teihu prišel «a sled in to naznanil oblastniji. Vršila se je takoj preizkava zavoda in spravile so se na dan ta-
V temni dobi jezuvitizma je yladal duh nestrpnosti v rimski cerkvi in preganjanje “krivover cev” je bilo najgrozovitejše. O menimo samo “krvavo svatbo’ Parizu, kjer so v jedni noči od 23. do 24. avgusta leta 1572. tri deset tisoč hugenotov t. j. privr žencev protestantovskega giba nja na Francoskem poklali in po bili. In to grozodejstvo je slavil jezuvitski Rim s tem, da je pa pez Gregor v slovesni maši “Te Deum” zapel.
Temnega duha, ki je razprostrl svoje peruti, označujeta najbolj nastopni dejstvi. Dne 23. febru var.ja 1616 konštatovalo je 11 ko legov (bogoslovcev) učenih mož svetega oficija t. j. inkvizicijske ga soda, da je nauk slavnega zve zddslovca Galileje, da se zemlj okolu solnca1 suče, filozofično ah surklen (iz znanstvenega stališča neumen) ip krivoveren, ker se ne strinja s svetim pismom. Na to so prisil li tega učenjaka, da je na javnem trgu svoj nauk moral pre klicati, sicer hi ga bili na grmadi sežgali. — Galilej je sicer vtekel preteči mu grmadi, a veliki uče njak Giordano Bruno, domini kanski menih je moral z življen jem plačati, ker je svoje misli svobodno izrazil v času, ko je bi la sploh prokleta vsaka lastna mi sel.
Preganjan in zasledovan je moral bežati iz kraja v kraj, iz dežele v deželo, a povsodi so mn bili inkvizicijski rablji za peta mi. Končno ga zasačijo in dne 17 februarja leta 1600 je končal ta veliki mučenik svobodnega duha svoje življenje na grmadi, zgrajeni na “Kompo dei Fiori” (Rožni trg) v Rimu. Zadnje njegove besede, s katerimi je zagrmel nad črnimi trinogi so bile:	“Vi se
ured mojo obsodbo bolj tresete kakor pa jaz!” In te njegove besede so se popolnoma uresničile, kajti njegovi nauki so danes znanstveno dokazani in oprijeti se jih je morala tudi cerkev. Da še suče zemlja okoli solnca, to je dokazano. Ako ne bi mogli natančno preračuniti, kaka pota hodijo in kako se sučejo zemlja, luna in druge sopremičniee okrog solnca, potem ne bi mogli natanko preračuniti kedaj bo solneni ali
lunin mrk. Cerkev, ona “nezmotljiva cerkev” pa je ta nauk tajila. in se mu upirala, dokler se je mogla, op rajbč se na sveto pismo, da je Bog ustvaril svet v sedmih dneh in da je naša zemlja središče vsega svetovja, solnee pa se vozi vsak dan od vzhoda proti zahodu. Tako so si mislili svet vsi stari narodi in tega nazora se je držala tudi cerkev. In da je radi tega sežigala in pokom eevala največje veleume človeštva, tega se dandanes sramuje tudi sama, toda resnica ostane resnica, ne utaji je nobeno zavijanje.
Znanost dokazuje dandanes neovrgljivo, da so se vsi svetovi v teku dolgih miljonov let razvili in se razvijajo neprestano. Tako je tudi z našo zemljo, ktera je malenkostna pičica, neznaten prašek v neskončnosti svetovja. Tudi naša zemlja se je pred miljeni leti odločila od solnca kot elikanska ognjena kroglja in pričela vrteti krog njega kot samostojni svet, njegov otrok. Od naše zemlje se je odločila luna, katera kot vestna spremljevalka matere zemlje, kroži krog uje in ji razsvetljuje noč s svetlobo, ka tero dobiva od solnca.
Od solnca , odločena ognjena kroglja se je pričela vsled pritiska mraza polagoma ohlajati in strjevati. Iz pare, katero je izpuhtevala, so postali gosti oblaki krog nje, kteri so rosili na zemljo dež in jo ohlajevali v dolžih dobah so postala iz tega morja Zemlja, ki se je ohlajevala, se je Ob jednem tudi krčila in nagu-bančila kakor jabolko, ktero se speče. Te gube so gorovja. Ko je toplina na našej zemlji dosti padla (se ohladila), se je pričelo na njej življenje, rastlinstvo in iz njega živalstvo, vse se je razvijalo in se še razvija neprestano iz nepopolnješih v vedno popolnej še oblike. Ta razvoj je rodil tudi človek, ki je najpopolnejše bitje na naši zemlji. Tudi človek, človeška družba se razvija in spe naprej, kakor vse drugo k vedno višji popolnosti in dovršenost To je v kratkih potezah moder ni, svetovni in življenski razvoj (descendenene teorije), ki je znanstveno dokazani nauk, kte lega ovreči ni mogoče. Tega nau ka se oprijeiuljejo tudi klerika! ci in ga po svoje razvijajo, dasi so ga dolgo časa popolnoma taji li. —
Oni pač vedo predobro, da, ka dar se ta nauk popularizira (raz širi med ljudstvom), to je, khdar zmaga luč napredka in prosvete med nižjim ljudstvom, da bodo nastopili mesto lepe vere dokazi in umstveno nepristransko raziskovanje, potem je z njih vlado pri kraju, kajti nepristransko izobražen in misleč človek se De boji nikakih peklov in hudičev kakor otrok “bav bava”. Za njega so skrivnosti vseh ver res precej jednake vrednosti. On se ne more brez hinavstva x ogrevati za brezmiselne verske ceremonije, ki niso z realnostjo v nikaki zvezi, in so samo spone človeškega duha, da se ne more dvigniti in prosto razvijati.
Vera, ona slepa fanatična vera, kojo gojijo dandanes duhovniki, je znanstveno ovržena, noben pravi izobraženec je danes ne more priznavati. Vzdržuje jo samo nevednost in napačna vzgoja ljudstva, ki ni vajeno misliti samostojno, ki ne išče dokazov, ampak goji samo slepo vero, kojo negujejo duhovniki.
Boj duhovništva proti svobodnemu gibanju ljudstva je boj za njih lastni obstanek in kot tak popolnoma umeven. Iz tega vzroka, ker se bojijo, da to “verno in dobro ljudstvo”, te “krotke ovčice” ne bi spoznale resnice, grmijo proti vsemu, kar ne izhaja iz njihovih vrst.
Napredni-časopisi, knjige, pre davanja, vse to je delo “hud če vo”, naj večji “greh”. Da je to zanje slabo, da se človeški duh 0-samosvaja, je resnica. Toda za splošni ljudski blagor je to neob hodno potrebno, da se razkrinku-je sleparski in škodljivi klerikalizem.
Te misli in ideje je zastopal tu di bivši menih Gurdaro Bruno, ta največji genij srednjega veka. Ker je mož z občudovanjem vred no moško pogumnostjo zastopal svoje nazore, je moral darovati svoje življenje. In danes se v isti ni klerikalci pred njegovo obsodbo bolj tresejo kakor se on pred njihovo. Njegovi nauki zmago
nosno osvajajo svet, mračnjake
pa obhaja sirah.
Uresničujejo se besede, ktere jim je naš naj večji pesnik Anton Aškerc povedal v obraz:
Ne strinjam
‘ “Mole'te bedaki!
se z vami!
Ni Bog bil človeku ustvaril duha zato, da razvija se sam neprestano
iz sebe svobodno, brez mej, do zvezda ?!
‘Molčite, vi slepci naduti, molčite!
Kdo sluša vas? Kdo se še meni za vas!
Brez vas, mimo vas se razvija življenje in misel človeška! Ubija vas čas! . . .” ”
(Dalje prih.)
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana.
Feelinô Retter Already
ÏEZZ2ZZZZ2Z2Z222Z2^	| fl [)	fn
ihankifiDU1
2ZZZZZ2ZSZZZ2Z2ZZ^
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet zdravil z
Dr,Richterjevim Pt-ElFELLEim
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER ô CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
IGRA OD 15. — $100 NAGRADE
Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kadar se seš eva od katerč strani da je vedno vkupnoX5.
Vsaki oni, kateri nam bode p slal dobro reše o igro, dobil bode kredit od $100.00, nad 4 krasnim lotoma, blizu Velikega Mew Yorka.
Cena lota ie $199 00, ampakzaone-g a, kateri poš je dobro #ešeno igro, stalo ga b de samo $99.00, in ta denar ieplačeva1 bodemese^no, in to $5.00na-prei t^r pozneje - amo “3.00 mesečno.
Piama pošiljaite na:
SLOV. DEP. ROOM 911,
61 Park Row, New York City
I
gvnS
2G20 Blue Island Ave., Chicago, 111.
OBVESTILO!
Vsem društva”, obrtnikom, trgovcem,gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJfVena pravila in prevode
,	iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno,
lista
“Glas Svobode"
Naročnikom
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno mamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Priporoča se rojakom v SHEBOV^G WIS .groc rijsko prodajalno H Ger lacba, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zido oLstvoodjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pangare<r.
H.GrERLACH & CO.
Trgotci
big ga, grocerijsklh potreb-
AMERIŠKI DRŽAVNA SANKA. 4
(Pod državnem nadzorstvom.
*
%
*
*
*
*
*
1825-1327 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicaga, 111.
*
*
*
*
*
ščin, moke in živeža
2201 1 ISth SI, SHEBOYGAK WIS.
Telefon 630 White.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 3096.
2103 Blae Island Av. cor. 21.St
ITALIJO
IN
ADRI JO
po stari in .zanesljivi
Cunard črti
vstanovljena 1840.
Oin'to-a n ¡rišita pistrežba-IzNiwYorlu v Reko in Trst skoz Gibraltar Genovo in Ncpilj
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Po lebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA - • 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov •| ULTONIA - - 10.400 tonov
') Kabina 2 ra '.reda $50 v Reso-Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaničih
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorakiu mrzel prigrizek vsal, dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
eor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mh in spilaiie obnCe.
t Kauital iti oreosftuek $350 000 00 Î
4*
*
*
*
*
*
*
*
Plačujemo po 3% od vloženega denar a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne ure': Od 8:30 v jutro do 5:30 zvečer
V s >boto: Od 8 30 “ *’ 9	ure tvečer
V nedeljo Od 9	“ “ 12 o poldae.
JAN KAREL.	J. P. STEPIVA,
predsednik.	blagajnik.
*
*
*
*
*
*
*
*
X 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4^ 4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* --------------------------------------------------r
Prihranjeni denar. .
Nobeden neve, kako lahko je braniti denar dokler sam ne poskuša hraniti ga,
Mi imamo armado ljudi, ki so začeli hraniti s malim zneskom, katerem gre pa danes že vsem dobro.
INDUSTRIALSAVINGSBANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Vstanovljena
1890.
r.



Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue I sl ati d Ave. & 19. ul._—
VLOGE 84,000,000.00
GLAVNICA . $4-00,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva la edina češka država* banka v Chi-agi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar nav«« del« •veta; prodajamo fiifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
J
£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sve m, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simouek
Zobozdravnik.
544 JBLUE I8LAND AVB. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438.