zlasti v angiciki inidiciji, v nadaljevanju pa navc/ujc /lasti na HoucauUa, i:iia.sa in Hau-mana. V ospredju je konccpt nasilja kol glavno karakteristike neciviinosti ali barbarizma. i:no temeljnih vpnt^anj. ki si jih Kean zastavlja v leni (poglavju se glasi: kako narediti civilno družbo bolj civilno. V zadnjem v.sebinskcni poglavju, ki nosi nxslov Fublicitcia, Kean razpravlja o zvezi med nasiljem in javno sfero. Posebej izix)siavlja tri faze rcafirniacije javnosti v moderni zgodt)vini in analizira krizo javnih medijev v Mvropi. Izpostavlja zlasti finanCni vidik ter probleme legitimacije in tehntv l(}.dpne z imperativom spoštovanja človekovih pravic in z globalnimi viri ogrožanja), hkrati pa tudi na podobo mednarodnega sistema. Iz slednjega izhaja eno najpomemb-nej.ših vpra.^anj now vrednostne paradigme, in sicer zahteva po tem. da naj mednarodni sistem zagotavlja tudi individualno in kolektivno varnost etničnih .skupin ne glede na to, v kateri državi so. Njihova elementarna pravica je vsekakor tudi biti zaičiten pred nasiljem države v kateri živijo. TakiSno zaSčito lahko nudi in zagotavlja le mednarodna skupnost z razvejanim si.stemom svojih institucij in mehanizmov, saj praksa kaže, da notranje državni medetniCni konflikti slej ko prej dobijo mednarodne razsežnosti. Navedeno zato daje legitimnost taki zaščiti, ki za postmoderne države, zlasti članice i:U, pomeni zagotavljanje univerzalnih etičnih vrednot, izhajajočih iz posameznikove pravice živeti v miru in blaginji. Predstavitev nove evropske varnostne strukture Grizold opre na analizo varno.stnih pristojno.sti .štirih mednarodnih organizacij, ki .so opremljene z mehanizmi za njeno zagotavljanje, in so zato tudi najbolj prisotne, pri Z4jgotavIjanju varnosti v livropi. Združeni narodi se pri tem soočajo z izzivi, ki že pre.scgajo njihove zmogljivosti, utemeljene v mednarodnih razmerah ob koncu druge svetovne vojne. Zato postaja vedno bolj očitno njihovo sodelovanje z regionalnimi organizacijami pri zagotavljanju (cvropsi!iranih izjav o dobrih namerah. Zato v evropskem kontekstu postaja čedalje bolj opazna vloga OVSli, ki je, kot ugotavlja avtor, danes nepogrešljiva regionalna organizacija, ki s celovitim pristopom k evropski in .svetovni varnosti pomembno prispeva k vzpostavljanju uravnoteženega skupnega in cclostnega evropskega varnostnega sistema. OVSE predstavlja forum za dialog na področju varnosti in sodelovanja, zagotavlja sredstva za podporo in uveljavitev tovrstnih vrednot in standardov, daje na razpolago mehanizme za nadzor izvajanja individualnih in kolektivnih človekovih pravic, podpira voja.^ko odprto.st in preglednost ter razvija mehanizme zgodnjega opozarjanja, preventivne diplomacije in kriznega upravljanja. Navedeno se v celoti ujema z naravo sodobnih kriz, katerih odpravljanje oz. reševanje temelji tako na zgodnjem odkrivanju (mcdetničnih) napetosti kot na zahtevnosti vsestranske pokonfliktne družbene obnove prizadetih. Zagotavljanje mednarodne varno.sti se zato opazno premika od njene klasične vojaSko-poliiične razsežnosti k preprečevanju kriz in k pokonfliktni družbeni rekonstrukciji ter vključevanju prizadetih držav v mednarodne integracije. Na ta način se ohranja mcdnan>dna stabilnost in krepi delovanje demokratičnih institucij v državah, ki postajajo odprte in povezane. Nesprejemanje takšnega obnaiianja s strani posameznih, izjemnih primerov, kaže na nujo njegove vse.stranske kodifikacije, kjer OVSE pomembno utira pot, s tem pa .se tudi kaže bodoča evolucija mednarodnega prava. Ob.scZno in zelo podrobno primerjalno analizo varnostnega delovanja navedenih Štirih mednarodnih organizacij, oprto na prikaz in komentar Številnih konkretnih primerov, Grizold sklene z ugotovitvijo, da morajo te organizacije zaradi novih temeljev in pojmovanj varnosti, izhajajočih iz njene celovitosti in nedeljivosti, prilagoditi svoje delovanje in strukture novunastalim razmeram. Pri tem kot osnovno spoznanje navede dejstvo, da nobena od njih ni sposobna sama v celoti pokrivati varnostnih in obrambnih potreb evropske celine. Navedene ugotovitve so vsekakor dobro izhodišče za opredelitev slovenske naci-nalne varnosti, ki mora upoštevati naravo evropskih integracijskih procesov in razvoj ■sodobne vojaSke tehnologije. Dodaten pomemben dejavnik so t.i. notranje značilnosti. Sistem nacionalne varnosti v Sloveniji kot cclota po.staja jasnejSi in dostopnejši za parlamentarno preiskavo, sredstvom javnega obveščanja, raziskovanju in javni kritiki, a tudi vojska je postala bolj socialno reprezentativna in nacionalno ter kulturno bolj homogena. Za Grizolda .so to tiste prvine, ki omogočajo nadaljnjo konccptualizacijo slovenske nacionalne varnosti in njeno vpeto.st v SirSi mednarodni okvir S tega vidika, kakor tudi zaradi varnostnih izbir novih majhnih držav, je za Slovenijo članstvo v Natu tehtna in zanesljiva opcija. Do.sedanje sodelovanje je bilo obsežno in koristno, zlasti v okviru programa Partnerstvo za mir, ki ponuja stvarna pričakovanja za politično in vojaSko sodelovanje z Natom. Slovenija izpolnjuje temeljna merila za članstvo v Natu, ugotavlja in utemeljuje Grizold, a hkrati poudarja ključni pomen politične odločitve pri izboru novih članic. Urejanje nacionalne varnosti, ki v sodobnem svetu vse bolj dobiva mednarodni značaj, s tem postavi in utemelji v primarni optiki .slovenskih prednostnih zunanjepolitičnih nalog. Njegova knjiga zato prihaja med zainteresirane bralce ob zelo primernem času, saj z različnih vidikov aktualizira pojmovanje varnosti, zlasti na cvropsl