Kdo je kriv? Da hočejo vsi marksistični listi krivdo ža državljansko vojno v Španiji prevaliti na razne stranke katoličanov, je z njihovega strankarskega stališča razumljivo. Saj gre za njihove rdeče bratce, ki uprizarjajo v Španiji nezaslišana grozodejstva in ki jih je treba v imenu nemškega Marksa in ruskega Lenina ter- "španskega Caballera vzeti v zaščito. To je naloga kominterne (komunistične internacionale = mednarodne zveze), ki jo izvršujejo marksistični listi po svetu, tudi v Jugoslaviji in zlasti tudi v Sloveniji. Manj razumljivo je, zakaj tro- bijo v ta rdeči rog tudi listi mešeanskega in kmetskega liberalizma, ki si ne bi radi dali svojih žepov in svojih blagajn izprazniti od komunističnih roparjev. Kar te laži-Iiberalne in naprednjaške hudobneže druži z marksisti v isto bojno vrsto zoper Ijudstvo, ki se zaveda svojih verskih svetinj in se bori za nje, je sovraštvo zoper Boga in vero, zlasti zoper katoliško vero. Marksistieno-liberalna laž je, da bi bilo špansko ljudstvo po svoji večini za vlado Ijudske fronte. Pri volitvah v španski parlament leta 1936 je Ljudska akcija (krščanska stranka) pod vodstvom Gil Roblesa s Bvoiimi zavezniki dobila 4,910.818 glasov, ljudska fronta, ki go Y njej z.druženi framasoni, liberalci, komunisti in anarhisti, pa je dobila 4,487.969 glasov, torej za okoli pol milijona glasov manj. Po volilnem zakonu, ki no ga ustvarili liberalci in komunisti in po katerem pride pri meščanih in delavcih na 17.000 oseb eden poslanec, pri kmetih pa šele na 25 tisoč volilcev eden poslanec, je ljudska fronta dobila 50 poslancev več kot stranke deanice. Iz tega se vidi, kako lažejo marksisti in njihovi framasonsko-liberalni prijatelji v ljudski fronti, ko razglašajo svetu, kako je špansko ljudstvo na strani vlade ljudske fronte, proti njej pa se dvigajo samo fašistični elementi. Ljudska fronta, ki je med španskim Ijudstvom manjšina, mu hoče vsiliti svojo nadvlado, odtod odpor 1 judstva proti nasilniški man jšini. Radio naj služi tndi religiji. Nedavno je bila pri francoskem poštnem ministru Mandelu deputacija pariške Katoliške akcije, ki ga je opozorila na to, da bi radio, ki prenaša toliko slabega, mogel služiti tudi dobremu. Zlasti mu je sporočila želje bolnikov glede na radio. Izročila mu je namreč prošnjo 9000 bolnikov, ki prosijo in zahtevajo, naj bi francoski radio vsako nedsljo prenašal sv. mašo, pridigo in cerkveno petje. Bolniki, ki so priklenjeni na bolniško postelj, bi radi bili vsaj potom radia v zvezi s sveto mašo. V deputaciji, ki je izročila ministru to prošnjo, je bil tudi sloveči francoski pisatelj in pesnik Pavel Claudel. Ali se bo g. minister toliko osvobodil framasonskega vpliva, da bo izpolnil srčno željo in prošnjo bednih bolnikov ? Pred smrtjo se je spreobrnil neki španski anarhist. V državljanski vojni v Španiji se je dogodil ta-le izreden slučaj: Nacionalistični vojaki so potisnili komuniste iz neke vasi ter vas zasedli. V neki porušeni hiši najdejo komunističnega vojaka s prestreljenimi prsi. Vprašajo ga, ali želi duhovnika. Rdeči vojak prikima, duhovnik takoj pristopi, ga izpove ter mu podeli sv. maziljenje. Po spovedi izjavi na smrt ranjeni rdeči vojak: »Jaz sem anarhist. Z lastno roko sem ubil 32 duhovnikov. Tudi drugih ljudi sem mnogo ubil, ne vem sam, koliko. Vsi so junaško gledali smrti v oči ter vzklikali: Živel Kristus Kralj! Med tistimi, ki sem jih ubil, so tudi bili oče in dva brata duhovnika, ki me je zdaj spovedal. Odpustil mi je in za mene moli. Odpustite meni tudi vi vsi. Smrt sprejemam kot zadoščenje za vsa svoja zločinska dela. Zivel Kristus Kralj!« Kmalu nato je umrl. Morilec duhovnikov in vrlih kristjanov, ki so spričo smrti klicali »Živel Kristus Kralj!«, je tudi sam s tem vzklikom na ustnicah umrl. Milost božja ga je dosegla v zadnjem hipu, preden je stopil pred svojega Sodnika.